O/) vsaki uri in oo vsa Kern casu občudujemo polt mnogih žen kakor tudi svežo in zdravo barvo njih lic. Ah želite tudi Vi vstopiti v krog teh srečnic J’ Tudi ZA Vas velja tajnost: » Pole psuje Vas Elidal« Llida Coldcream hrani kožo čez noč, ji daje potrebno mastnobo in idealno čisti vsako polt. Z, Elida Creme de chaque heure pridobiva koža ob čudo= vanja vredno in nežno barvo alabastra in je najboljša podlaga za puder. Llida Ideal in favorit mila so izredno čista m blaga. Dajejo bogato peno in so prav decentno parkmirana ELIDA NEGA KOŽE NAROČNINA t LETNO 12 ŠTEVILK 100 DIN c POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN * POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN < AMERIKA 3 DOL 4 LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 c TELET. 25*9 < ČEK. RAČ. 12.537 VSEBINA: Deset let ljubljanskega velesejma ...........................182 O avtomobilu . 182 Ga. Vilma Thierry-Kavčnikova..................................183 Denar (Boris Orel)............................................184 Na motornih kolesih...........................................186 Avtoklub v Ljubljani..........................................187 čakališča za avtomobile.......................................187 O lahki atletiki..............................................188 Naš šport.....................................................190 Delo, delo!...................................................191 Moč reklame...................................................192 Modni nasveti.................................................193 Moda za poletje...............................................194 Mesto bodočnosti..............................................195 Nebotičniki...................................................196 Hočemo novo, veliko Ljubljano!..........................198 199 Med starimi trgovci in obrtniki...............................200 Pohujšanje v dolini šentflorjanski............................202 Konec poti....................................................203 Escudero in dunajski balet v Ljubljani........................204 Oktavo višje...!................................................204 Pozdrav »Ilustraciji«!..........................................206 Naši otroci.....................................................207 študent gre na počitnice (ilustr. L. Kavčič)................208 Nove knjige.....................................................209 Dr. Fran Vodopivec t............................................209 Iz vsega sveta........................................... 210 211 Turksib.........................................................212 Film............................................................213 Fotoamater (J. Skerlep).........................................214 Balada o vojni in ljubezni (Raynal-Kreft).......................215 Grafološki kotiček..............................................216 Naslovna slika na ovitku: Akad. slikar Miha Maleš: Na deželi (akvarel). Opomba uredništva: V štev. 5. je pomotoma izostalo, da je risba Elka Justina »Pomladna alegorija« privatna last g. dr. Ivo Pirca. Specialna trgovina modnih in športnih pletenin, nogavic, triko-perila lastnega izdelka LANA družba z o. z. LJUBLJANA Telefon 30-74 Linhartova ulica 55 en gros Selenburgova ul. 4 en detail Deset let ljubljanskega velesejma Ljubljanski velesejem praznuje letos veselo obletnico: desetletnico svojega obstoja. Niso imeli malo optimizma možje, ki so leta 1921. po vzoru drugih velikih mest osnovali v Ljubljani podobno institucijo. Tedaj nikdo ni mogel misliti, kakšnega pomena bo še velesejem za Ljubljano in Slovenijo. Seveda: gospodarska konjunktura je bila v tistem letu vse drugačna kakor v poznejših letih. In zato je bil ljubljanski velesejem v prvih letih svojega obstoja gospodarska revija vsega, kar je v Sloveniji neposredno po svetovni vojni s silno voljo in dobrohotno naklonjenostjo konjunkture začelo izdelovati industrijske in obrtne dobrine. Tedaj smo merili svoj razvoj z razvojem drugih narodov in sklepali, kaj nam je še treba, katere industrije so nam nujno potrebne, črnogledcev je bilo malo med nami. V sledečih letih gospodarskega preobrata so se oglašali črnogledci. Zdelo se je, da bo šlo vse v nič, kar si je s trudom utegnil zgraditi naš človek. Tu je zmagala ostra volja in odločna zavest: preživeti težke čase in delati iz-nova. Od tedaj je ljubljanski velesejem podoba jeklene vztrajnosti vseh gospodarskih mož, še vedno revija produktivnosti naše zemlje in našega dela, zgled potrpežljivosti, ki kljubuje vsem časom in vsem nezgodam. Ljubljanski velesejem je stal in stoji našemu gospodarstvu ob strani v dobrih in slabih časih in se z dokazanim desetletnim obstojem bori za zboljšanje. Ljubljanski velesejem je dokazal, da imamo razvijajočo se industrijo in da je naša produkcija v marsičem dovolj sposobna kriti potrebe v naši državi in da kvaliteta naših izdelkov more že danes uspešno tekmovati z inozemskimi izdelki. Velesejem je zbližal kupca in prodajalca, odprl obema nove poglede, širše vidike in ju vzpodbujal k vztrajnemu delu. Vzgojni moment vpliva ljubljanskega velesejma na izdelke boljše kvalitete, na pobudo za izdelavo novih predmetov, je baš v Sloveniji neprecenljiv. Velesejem je prava preizkusna šola mlade slovenske industrije. Svobodna tekma razstavljenih predmetov je neizčrpen vir prave gospodarske iznajdljivosti in podjetnosti. Okrog sto tisoč oseb poseti redno vsako leto ljubljanski velesejem. Od tej je najmanj petdeset tisoč tujcev. Izračunati je treba, koliko denarja puste tujci pri nas in pa dejstvo, da se ti tujci povrnejo še večkrat na obisk naših krajev. V tujskoprometnem oziru je zato velesejem propagandno sredstvo brez primere. Danes je ljubljanski velesejem periodičen praznik vsega slovenskega gospodarstva. Ni dvoma, da ob tako vztrajnem delu našemu gospodarstvu mora priti boljša bodočnost. Naša industrija potrebuje razvoja, našim ljudem je potrebna industrija. Neizmerne narodne in državne važnosti je zaposlitev domačih delavcev v domačih podjetjili. Zato je pozdraviti ljubljanski velesejem in ob desetletnici dobrohotnega truda čestitati vsem možem, ki vztrajajo v delu za gospodarski napredek! Prvi desetletnici naj se pridružujejo še nadaljnje! Na ljubljanskem velesejmu Foto Uršič Najvišja pokroviteljica Avtomobilskega Kluba N j. Vel. kraljica Marija na volanu svojega Fiata vrhu Ljubelja O avtomobilu Pravi začetek današnjega avtomobila sega v leto 1885., ko je bil konstruiran prvi eksplozijski motor. Leta 1885. je steklo prvo motorno dvokolo in leto kesneje, 1886, se je pojavil prvi avtomobil, ki je bil gnan z bencinskim, tri četrti konjske sile močnim motorjem. Ta predhodnik današnjega avtomobila je dosegel jedva 15 km hitrosti na uro. Nadaljnji razvoj avtomobila z bencinskim pogonom je, zlasti v zadnjih petnajstih letih, ustvaril vozilo, ki je danes v rokah milijonov ljudi vsakdanje neobhodno potrebno prometno sredstvo. Ogromno število avtomobilov, ki je v vseh delih sveta v prometu, služi najrazličnejšim poklicem in najširšim plastem ljudstva, kar je očitno posebno v Ameriki, kjer pride že skoro na vsakih pet oseb en avtomobil. V Jugoslaviji komaj na vsakih tisoč oseb. Motorna vozila so vobče vsa ona prometna sredstva, ki imajo za pogon motorno silo. Kot gonilna snov služi bencin, bencol, špirit, petrolej, nafta, para, elektrika itd. Posebna vrsta motornih vozil so avtomobili. Avtomobil mora imeti pogonski motor in gonilno silo v sebi ter takšno konstrukcijo, da more uporabljati ceste in pota ter vsaj deloma prevažati osebe ali blago. Železniške lokomotive, cestne lokomotive, traktorji, tramvaji itd. so avtomobilu sorodna motorna vozila. Motorno kolo je radi njegove konstrukcije prištevati avtomobilom, vendar mu oblika daje drugo ime. Pri vsakem avtomobilu najrazličnejših tvrdk vidimo v glavnem iste sestavne dele ter imamo danes že tako enotne tipe, da se bistveno le malo razlikujejo med seboj. Vsak avtomobil sestoji iz dveh glavnih delov: iz karoserije in šasije. Karoserija nudi udobno in kolikor mogoče varno zavetišče za potnike, oziroma primeren prostor za tovor, šasija je sestavljena iz več delov. Glavno oporo daje okvir. Sam je prožno potom vzmeti pritrjen na sprednjo in zadnjo premo. Na čelu avtomobila se nahaja hladilnik. Pod njim je zagonska ročica. Hladilniku sledi motor. Ob motorju so nameščeni: vžigalni magnet, uplinjajoč, črpalka za hladilno vodo itd. Na koncu motorja, na njegovi gredi je pritrjen vztrajnik, v katerem se nahaja del sklopke. Sklopki sledi menjalnik hitrosti. Od tega se prenaša vrtenje dalje potom kardanskega zgloba na kardansko gred in od te preko diferencijala na zadnji kolesi. Ti kolesi premikata avto, dočim s sprednjimi kolesi usmerjamo vožnjo. Vozača loči od motorja ščitna stena. Pred gornjim delom stene se nahaja armaturna deska, na kateri so pritrjeni instrumenti za kontrolo vožnje ter nadziranje delovanja nekaterih naprav, tako na pr. električne instalacije, mazanja itd. Z volanom (kretačem), ki je v zvezi s prvimi kolesi, določa vozač smer vožnje. Ob nogah vozača so pedali ali stopalke, in sicer za posluževanje sklopke, zavore in za odpiranje in zapiranje dušilke uplinjača. Slednjo stopalko imenujemo akcelerator. V redkih slučajih je akcelerator na volanu in tedaj poslužljiv z roko (na pr. stari Fordov avto). Priročno za vozača se nahaja pretični vzvod za pretikanje koles menjalnika in vzvod za zavoro. Zadaj na okviru je navadno pritrjen bencinski rezervoar. Vsak današnji avtomobil ima končno še dinamo z akumulatorji za električno razsvetljavo in elektromotor za zagon. (Tz štolfove knjige: Šofer ali samovozač.) Primadona opere kr. Narodnega gledališča o Ljubljani ga. Vilma Thierry-Kaočnikooa s svojim aotom, Fordooo limuzino Foto »Ilustracija« Foto »Ilustracija« Bankovce je iz prijaznosti posodila v fotografiranje Jugoslovcnska banka d. d., podružnica, Ljubljana. Denar Boris Orel 1. Raztresena narodno-gospodarska modrost. Zanimivo: narodno gospodarstvo šole iedaj dobiva svoj pravi obraz, s\oj sistem in postaja prebujeno razgibalo, ko narode in države pričenja dušiti — draginja. Ljudje so se pričeli zanimati za tiste pravzroke, za tiste usodne momente, ki draginjo povzročajo. Sestanek dveh, treh ljudi na eesti ali trgu. med katerimi vzvalovi sumljivo resnobna beseda o draginji. je že prva, primitivna forma narodno-gospodarske ankete. Seveda, tu je /e d e nar, tu je že s trdim delom pridobljena d o b r i n a. I a dva sta razgibana mrežopletalca gospodarskega življenja. Zamotane mreže gospodarskega življenja primitivni narod še prav nič ne pokazuje. On gre in dobrino neposredno konsumira: ujame ribo in jo poje. Najvažnejša početim črta civilizacije človeštva je iznajdba — ognja. Ogenj uresničuje kovanje zlata in sr e b r a. Vsa trgovina pa je bila prvotno menjalna trgovina in iz liujpriljubljcnejSegn menjalnega blagu se je izobtičil denar. Za denar so uporabljali (še danes!) narodi kože. .živino, sol. školjke. Oti vseh teh stvari in predmetov pa so se odločile žlahtne kovine, katere je soglasno mnenje človeštva Izoruto zn iu n i -verzni n o in e 11 j a 1 o«. Blesk, barva, deljivost in roj skrivnostnih last 11 tisti sti povzročili, tla je denar postal kmalu ognjeno žarišče, ki skozi stoletju iu stoletja z bengalsko razsvetljavo osvetljuje dobre in slabe ljudi. Denarna kultura zlasti vzžari v križarskih vojnah. Betiečuni. (ie-novčani. Potem: srednji vek. Tomaž Akvinski razvija svoje nazore ti denarju in obrestih. Prišel je merkantilizem v pozi absolutizma. Gnal je tukole glorijo: kolonije so vir blagostanja, ovirajmo tujo trgovino, častimo denar! In še je dejal: kdor ima denar, je bogat. Merkantilist je prezrl »instrumentalni karakter* denarja. — Za nierknntilizmom primo-drnjejo: fizijokratizem. Smith, Riccardo, I.iszt, Marx; vseskozi pa se očituje strahovita neprožnost kovanega denarja, ki se že umika bankovcu, čeku. menici. Dvoje sistemov povzroči ta neprožnost: sistem žirovnili plačilnih sredstev in bankovčni sistem. (Kngliš). Denar \ življenju teh dveh sistemov postaja abstraktna denarna enota, ki omogoča tvoritev dohodkov brez kovanega denarju. So pač razlike meti gornjima sistemoma: bankovčni sistem ustvarja za denarne enote bankovce, žiranti sistem pa obstoja v kaj i ž n i h v p i s i It. (Anglija.) kadar za denarjem stoje dobrine, tedaj ima 011 edino pravo funkcijo reprezentanta teli dobrin. Ko dobrine zmanjkajo in se skrčijo na minimum, izgubi tudi denar svojo vrednost in svoj reprezentantovski sijaj, pa najsi bo tu najdragocenejši zlatnik. Vedno velja pravilo: pomnožc-vanju bankovcev mora slediti pomnožitev dobrin. Povojna inlacija denarja v Nemčiji in Avstriji: če bi tiste enote milijard krile dobrine, bi bilo vse dobro. Preobilici denarja vedno sletli njegovo razvrednotenje, draginja. Denar ima samo značaj c e n o 111 c r a. V tem je že njegova vrednota. In iz tega gledišča je za zlato zamenljiv papirnati denar ravnotako dober, kot zlato samo. Znanost pa, ki sodi. tla je izvor vseli iztlaj papirnatega denarja v razrušenosti državnih financ in vidi radi tega v njem patološko prvino in početnico, proglaša nezamenljiv papirnati denar zn izrotlek. tBentlixen.) 100 dol ur jen (One lili ndred doli urn. The United stuies of A merica ) 2. Dekorativna okvirnost sodobnih bankovcev. Papirnati denar je izrastek novejšega časa. Radi tega še nima svoje vede, kot jo imata na pr. novec in kolajna. N u niti s ma tik a je odlična in važna veja arheologije. Antični novci so vir potika o mitologiji, bogočastju, vladarjih, vojinah, trgovini, prometu ter o literaturi, nošah in običajih narodov starega veka. Papirnati denar pa v dekorativni plati malo ali še prav nič ne pomeni za umetnost in prosvetno zgodovino. Slično kot pečatarji, manifesti, rokopisi, pisma preteklih dob, mora tudi bankovec pokazati ličnost in finost izdelka ter razumno pojmovanje bankovčne ornamentacije. Nadvse važna je pri papirnatem bankovcu .k vali-teta papirja. Taka kvaliteta namreč, ki govori za njegovo dolgotrajnost iu trpežnost. Kajtti bankovec je zelo urno obtečilo. V kvaliteti je zgleden sodobni dolar: kako je navzlic starosti in rahlim razpadajočim znakom, ki pričajo o njegovih številnih lastnikih, razmeroma dobro ohranjen. Dalje: izdelanost papirnatega denarja mora biti tako svojevrstna, nenavadna, eksotična, da najuspešneje onemogočuje ponarejanje. Dvoje tipičnih znakov take rafinirane izdelanosti viidimo predvsem: v vodenih znamenjih, vodenih tiskih, neznatni reliefnosti ter v vstavljanju svilenih niti. (Dolar!) Tak papirnati denar, ki v svoji izrednosti nalikuje pergamentu ali kitajskemu papirju, ima svoj zvoik in šu.in. Po takih zvolkih prepoznajo včasih ponarejenost denarja. Hrupno-svilen šum ima francoski frank (frs. 500 lin frs. 1000). Asociativno me spomni na hrumečo svetovnjaško razgibanost sodobnih »rdečih marijonet« na Montmartru. Dolar in angleški funt oddajata že zamolklejši zvok. Nemške marke in avstrijski šilingi pa tako nekam ždijo v tajinstvenem molčanju, kot da slutimo v njih vso žalost in prestano povojno krizo dežel. Je pa ta mir sumljivo zagoneten. — Tudi naša prvi 10-dinars.ki bankovci, kti so v Ameriki prav lično modreli, ostajajo brez šuma; pa še zdaleka ni to nemost nemške marke. Njen izvor prepogosto-krat kaj enostaven: c-unjast je postal. Sicer je pa \ naših jugoslovenskih bankovcih mnogo francoske sorod ljti vos ti. Mnogovrsten in različen je format papirnatega denarja. V starih polpreteklih časih so krožili bankovci v 10 kunudskili dol urjen (Ten dollars. Bunk o)' Toronto) obliki velikih slovesnih listin. Danes je običajno ta'ko: za male enote tiskajo male, za večje pa večje bankovce. Zedinjene države ameriške se te lestvice ne drže: bankovce tiskajo za vse vsote odnosno enote v enako velikem formatu. Pri tem odločuje tudi moment praktičnosti. V stop-njevini so doma: Jugoslavija, Češkoslovaška, Francija, Italija. Poljska itd. Malo postopno lestvico ima Nemčija. Nazadnje: tekst, 11 j e g o v o v p 1 e t a n je v dekor a t i v 11 i okvir i n d e k o r a t i v 11 a o p r e 111 a sama. Besedilo mora govoriti o enoti bankovca, mora predstavljati državo odnosno banko-izdajateljico in mora vsebovati obvezo radi zamenjave bankovca v kovani denar. In nosi tudi serijo, številko in morebitni datum izdaje. Tekst ilustrativno dopolnjujejo: grbi držav in dežel, slike znamenitih in zaslužnih mož, stavb, mest. slike iz narave in slike velikih dogodkov (prim. avstralski funt: prihod Kvropca v Avstralijo) in pestrobarvni folkloristični ornamenti. Da, pogostokrat se prikazuje na sliki spominjajoči na ujedkovino, važen dogodek zemlje, v kateri bankovec kroži, še večkrat pa bankovec v upodabljanju nimf, fantazijskih ženskih figur in grških Merkurjev simbolično predstavlja trgovino, poljedelstvo, umetnost, znanost, delo. morje itd. Tako upodabljanje prihaja včasih že v prisilje-nost vzorca. Ko ta vzorec odpada, je denar lepši. Izdelan je v enostavni dekorativni obliki. (Prim. 10-kronski bankovec Danske.) Dekorativna izdelanost pa mora biti tudi taka. da otežkočuje ponarejanje. Zamotano predeno okraskov notmdA 9-1 9-1 1100719A 111 o v t ii k a , <1 a t a o b lika s a m a li k r a t i ilustrira slu ž 1) o b a n k o v e a. Pozornemu gledalcu sodobni bankovci marsikaj razodevajo. Oglejmo si r o m a n s k i b a n k o v e c. N. pr. f r a n -coski petdesetak (frs. 50). Prav nič ni sodoben. Je tipičen vzorec zastarele šablonske ornamentacdjske cvetke, kii v naše stoletje ocveteva v anahronizem: pestrobarvna cvetna kita v ovalni otbliki, v sredi plošča z napisom, častna straža Merkurja in dveh »morjev. V razmerju z romini-s k i m bankovcem (n. pr. Lei 100) pa je ta petdesetak pravi žlahtnič. Germanski bankovci pa pokazu-jejo: I. solidnost, 2. posrečeno in razumno posnemalnost stilov. Nemška marka je v svojem gotskem stilu resnično eden najlepših sodobnih bankovcev. Angleški I u n t in dolar sta v dekorativnem oziru trmasto stereotipna, pa predstavi jata vendarle — solidnost. Dolar iiniii s črno-belo-sivo barvo že svojo tradicijo. Drugačnega si skoraj ne moremo predstavljati. Svoj zvok imajo ti dolarji. Solidnost, solidnost. Ali je to solidnost ameriške trgo-v i ne? K a n a <1 s k 'i r u ni eni 5 - in 10 - d o 1 a r s k i bankovec s svojimi slikicami spominja na jeklorez preteklega stoletja. Angleški funt: tudi solidnost. Svežost. Kar pa ni tajnost, če pomislimo, da Bank of Fng-land, London, bankovce, ki so se iz obtoka vrnili v zavod, vedno zamenjuje z novimi. Zelo značilni za Švico so njeni bankovci, ki nosijo slike F. Nodier j a. Beseda o bankovcih slovanskih držav! (Razpletel jo l)om ob drugi priliki obširneje.) Češki bankovci (n. pr. Kč KM)) v marsičem spominjajo na povprečno ilustrativno umetnost severnih bratov. V svojih živopisanih barvali so res češki. In naši bankovci? Vsak bo pritrdil, da kvaliteta papirja ni baš vzorna. Kaj pa dekorativna plat? Tako, tako. Orači, kovači in sv. Juriji govore k narodu. Pa tudi Jovo s šii j kačo. še danes mi je v spominu srbski fant, ki se je vračal iz tujine domov: oči so se mu kar iskrile, ko I avstralski funt šterling je po dolgem času zopet ugledal fanta s šajkačo. Najlepši so bili plavi 10-dinarski bankovci. K ornamentiranju pa pristavljam: kakor lesk na glavi svetnika še ne delu slike religiozne, tako folklorne cvetke še niso »naš ornament«. I)a se vrnem k bankovcem severnjakov! Enostavnost in solidnost pokazujejo danski i n holandski bankovci. Novi holandski 50 - g o 1 d i n a r s k i bankovec je prelep sodoben bankovec: vodeni tisk = solnce, katerega žarkov je spleta zankasto ornamentacijo, stilizirana risba glave s čelado = simbol modrosti. Zaključna črta: solidnost gospodarskega življenja in zdravje valute severnjakov nehote odseva tudi iz bankovcev. 3. I/. črnega kriminalnega poglavja »Wer vveiss etwas«. Iz. pomanjkanja denarja se pritihotapi po n a r e j a n j e (lalziificiranje). Kralji davnih časov so bili tudi največji ponarejevalci denarja. Ponarejevalci in vlomilci so temne postave v zgodovini človeštva. Njihov obraz je večno isti. l)obe so jih izstružile v čudovito premetene razbojniške figure, tehnika pa v veleodlične. iznajdljive umetnike. Črni plesalci na vrvi, razpeti med dva svetova: siromaštvo in bogastvo. Pa niso pripadniki niti tega uiti onega: sveta. Večni brezdomci, večni člani kraljestva »kaos«. V rušilnem ritmu njihovega življenja je sodob n a ro man t i ka , je pesem, je kalna, železna dinamika velemest. To so roparski vitezi iz srednjega veka. ki blodijo v naš čas. Kakor so včeraj rušili gradove in razsekavali stare skrinje, tako vrtajo danes Angleški funt (One Pound, Bank nf Engluncl) z ognjenimi rezili v železo,betonske tresorje in depot-sales-e velemestnih bank. Njihova izživet ja pa vro vedno globoko iz osrčja patološko-zločinskega bistva. Denar, zlatniki, biserne verižice, bankovci, vrednostni papirji — čarovni krog magnetnih mikal. Ponarejevalci iz 1. 1918—1930 so elita teh-ničarjev, kii tako sijajno ponarejajo bankovce in vrednostne papirje, da jih je mogoče razkrinkati ‘|X> preciznem, pozornem ogledu, čestokrat šele po kemičnem razkroju papirja. Iz. galerije tipov — ponarejevalcev: 1. lip dandyja, svetovnjak prvega reda, eksotična senzacija veleugledni meščanski družini, danes, jutri troglodit-ska pibdzemeljska samotnost votlinskega rezkarja in skrivnostnega tiskarja; veleumetnik v preobrazbi, sicer pa blodne/. z erotičnim obrazom Casanove in potnik \ I. razredu >Onient-Expressa«. 2. Častitljiv, star, belolas gospod, ki l>i mu prej prisodili. da se z gorečnostjo udeležuje sej »Društva sv. Pankracija za dobrodelne namene«, kot pa spušča |x> pustolovski vrvi v podzemljišča ponarejevalne družbe. i. Žena; svetovljanka z zagonetnim, ledenim nasmehom, solnce, na čigar zlatozarnih trakovih oibviisevajo nabrekli jena, iztirjena očesa kraljev, cesarjev, generalov, diplomatov. državnikov, velemestnih denarnih veljakov; in ta očesa so kakor rdeče žoge, s katerimi se poigravajo grivasti žarki: žene, čudoviito prelepe v angelskosti svoje lepote, eterične, kot da so pravkar izstopile iz baročne novele: in še žene: podtalni ognji so jim razžgali obraz; \ njem je spačenost, kalnost in — pridih umora. Ponarejevalci so večinoma ljudje, kii jih je narava sama že zaznamovala s spačenimi črtami \ obrazu in z motnim pogledom v očeh. L j u d j e i z. č a s o p i s n i h r u b r i k » W er w e i s s e t \v a s« ! Tak je Franz Fischer, »Kaufmanu aus Berlin«, eden glavnih ponarejevalcev iin razpečevalcev 100-dolarskih bankovcev, ki so nedavno plašili evropsko (nemško!) in ameriško javnost. Ponareditev teh bankovcev so banditi na vzoren način izpeljali. Uporabili so namreč za ponareditev I- in 2-dolarske bankovce s tem. da so jiih obledili. Torej pravi papir so izkoristili za tisk 100-dolarskih bankovcev. Risbe, tisk, barva, vse se je zelo dobro posrečilo. V potankosti pa bankovec vendarle pokazuje precejšnje pomanjkljivosti: ozkost črk. Franklinova slika nepopolna, obraz iu lasje so sajavo natiskani itd. Spričo prevratov, ki jih bo človeštvo večno doživljalo, in radi neustaljenosti gospodarskih razmer in temne človekove nature same, pa tudi ob vedno višjem vzgonu tehnike — bo ponarejanje v sedanjosti i v bodočnosti zavzemalo še velike dimenzije iu bo družbi, državi in zemljam še v veliko strašilo, Ponarejevalne družbe so na delu, policijski bataljoni tudi. Kako se razživljajo v detektivskem krožnem toku? — Tu pa že raste snov za drug spis, pisan v ritmu »Chestertonoveda .Četrtka*«, namreč spis: Za božjo vol jo, kje pa je potem „M EFISTOFELES" delniška družba ZEMLJA? Franc Fischer tOSlHJA Prijetne oožnje na motornih kolesih d nedeljo popoldne Foto >Ilnitracij»< Levo: Moment z dirke na motornih kolesih. Padec rp. Na motornih kolesih Pod borooniikim viaduktom 186 Foto »Ilustracija« Za poznavanje avtomobila je nujno potrebna priročna knjižica inž. Jos. Štolfe: »ŠOFER«, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga je izredno praktičen učbenik za vse. ki hočejo avtomobil natanko poznati. Obsega 200 strani s preko 300 slikami. Pridejan ji je slovarček strokovnih izrazov. Elegantno vezana stane 140 Din v vseh boljših knjigarnah Ob 20 letnici ljubljanske sekcije Auto-kluba, ki jo je klub slovesno praznoval p svojih klubskih prostorih o Kazini 15. januarja 1930. Na sliki je videti klubove člane, odlične člane ljubljanske družbe in bana g. inž. Serneca, zastopnika vojne sile div. generala g. Savo Tripkooiča ter predsednika ljubljanskega auto-kluba g. Avgusta Praprotnika čakališča za avtomobile pP Desno: Ogromno število avtomobilov ob priliki neke razstave v Nem Yorku. Težko je za lastnike poiskati svoje avtomobile med temi nepreglednimi vrstami sodobnih prometnih vozil Spodaj: Avtomobili čakajo v Grand Parku v Chicagi. Nemogoče si je danes misliti svet brez teh priročnih in koristnih vozil Borba precl ciljem na 200 metrov O lahki atletiki Izmed vseli športnih panog, ki se dandanes goje po svetu, je brez dvoma najbolj razširjena lahka atletika. Morda je temu vzrok starodavna tradicija, kajti že stari Grki so gojili lahko atletiko. Videli so v njej najboljše sredstvo, dati telesu idealno obliko in potrebno odpornost, ki jim je tako dobro služila v borbah z neprijateliskimi narodi, še danes občudujemo grške kipe metalca diska, ki predstavlja idealno razvito moško telo. Zmagovalce v lahki atletiki je slavil ves narod, zmagovalec v Marathonskem teku je postal narodni junak. Zakaj se je baš la lika atletika od vsega početka tako ukoreninila in dobila toliko pristašev? Ta panoga športa temelji predvsem na naravnih zakonih gibanja v teku in skoku. S tem smo pa že dobili tudi razdelitev lahke atletike v dve glavni panogi, kajti meti so prav za prav le kombinacija teka in skoka. Danes zavzema ta panoga športa najodličnejše mesto. Glavno zanimanje vsake olimpijade velja lahki atletiki. Da si je pa pridobila tako dominantno mesto v športu, ni nič čudnega, saj je podlaga in temelj vseh drugih športnih panog. Naj bo nogomet, plavanje, hockev, tenis, smučanje itd., v vseh panogah športa je napredek brez lahke atletike nemogoč. Pri večini športnih panog je glavno — tek. Nogometaš 11. pr. mora najbolj vežbati tek, kajti vsa tehnika ne pomaga, če ne vzdrži tempa. Igralec tenisa trenira v skokih, v tekih, smučar trenira poleti cross-country. V današnjih časih, ko se je svet pomehkužil in stremi le za uživanjem, ima šport važno vzgojno nalogo. Prebivalstvo večjih mest v današnjih življenskih prilikah utegne izgubiti odporno moč telesa. Zato je baš šport postal važen telesno-vzgojni faktor, kajti človek, ki je čez dan zaposlen \ raznih delavnicah in uradih, rabi za svoje telo osvežila. Domovina športa, torej tudi lahke atletike, je j Od tu se je razširila po vsem kulturnem svetu, mesto v lahki atletiki ima danes Amerika. V Ev na prvem mestu Nemčija, ki ji sledi mala Finska, tekili na dolge proge in metih. Kdo ne pozna imen in Ritola, zmagovalcev zadnjih olimpijad? Pri nas selahka atletika ne more razviti, čeprav je v prvih povojnih letih izborno uspevala. S spretnim for-siranjem bo to [mnogo treba priti-rati na pravo mesto. — Potreba je pri nas, da delamo s kolektivno vzajemnostjo. Prinašamo par slik, ki kažejo prizore iz raznih vrst lahke atletike. Želimo, da bi mogli zabeležiti napredek slovenske atletike. Tedaj bodo zavzele slike naših lahkih atletov na tem mes u svoje odlično mesto. Skok s palico o višino \n g I ija. Vodilno ropi je prva v Nurmi Skok v višino z zaletom Metalec krogi je. (Glejte rav.vito mišičevje!) Svoj avto si morate tako previdno izbrati, kakor svoje prijatelje . . . Voz Vam moraprisfojafi in Vi k njemu Ako posečate igrišče svojega kluba, če obiskujete pozimi Kranjsko goroj spomladi Bled in Bohinj, če nameravate k morju, potem Vam smemo zaupati, da smo mislili tudi na Vas, ko smo zgradili naš Cabriolef — vozilo za šport in solnce, za mladost in veselje Favorit- Cabriolef je v obliki in barvi dovršen. Vsebuje vse prednosti zaprte karoserije tako kakor ugodnosti odprtega voza. To je sen športne dame in ponos športnika — model, ki vzbuja pozornost, kjerkoli se pojavi ADLER GLAVNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV ING. C. R. LUCKMANN LJUBLJANA, AHACLJEVA CESTA 10 jiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiuiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiniiiiiiiiiiiniii^ Mlada bazenska družina S. A.'. Ilirije, Ljubljana, ki je lelui porazila državnega prvaka 1. S. S. K. Maribor. Od leve na desno: gdčne Janežič, Urbas, Doberlet, Wolfart, Papež. Spodaj: Petrič, Hafner, Kezel Foto Ilirija Momenti s prve pomladanske motociklistične dirke d logaškem drevoredu Foto »Ilustracija« Spodaj: G. Fantini starta na *lndian« motorju Naš šport Dan športnih manifestacij v Beogradu, v nedeljo 4. maja 1970. Sprevod športnikov pred kolodvorom o Beogradu. Beogradski športniki so priredili ljubljanskim in zagrebškim športnikom svečan sprejem. Naši nogometaši so si priborili z zmago nad llumuni pokal kralja Aleksandra. Pri štafetnem teku Avala—Dvor je zmagala zagrebška štafeta, ljubljanska je zasedla drugo mesto, mariborska četrto Foto Pollefc Foto »Ilustracija« Moč reklame Reklama je danes sila, ki osvaja svet. Vse druge sile sc ji uklanjajo, že skoraj vse je spravila pod svojo oblast. To je dejstvo, ki ga ni treba dokazovati. To vsak dan lahko na cesti vidite. Res je, da je bila v davnih (recimo ,v tistih dobrih starih*) časih reklama še zelo, zelo neznatna, vendar pa brez nje svet ni živel. Reklama je namreč naravi že a priori dana. To se pravi, da je vsakemu živemu bitju na zemlji (kako je na Marsu, ne vem) vrojena. Tudi živali imajo zelo razvito reklamo. Ne verujete? Le poglejte kokoš, kakšno reklamo vam dela za eno samo jajce. Pol ure kokodaka, ko znese jajce. Pa pustimo živali (da se ljudem ne zamerimo)! Tudi človeku je reklama vrojena, kakšno reklamo dela dojenček, to menda vsi veste. Kdor nima družine, naj se pa spomni one dobe, ko je še sam delal zase reklamo. Ženitbene ponudbe — kako sijajna reklama je to! Kaj hočete še več? Če bi ne bila reklama v človeku, bi tudi take korenine ne mogla v njem pognati, da bi iz njega zrastlo tako deblo, kakršno je današnja •reklama. Kakor vsaka velika stvar ali oseba (Pust), tako ima tudi reklama svoj praznik. Ti prazniki so velesejmi. Naslednje vrstice vam bodo povedale, kako sem preživel tak .reklamni praznik* na ljubljanskem velesejmu. Pokazal vam bom reklamo v vsej njeni slavi, moči in veličini in neznat-nost človeka v primeri z njo. Neko lepo popoldne, ko je curkoma iz neba lil dež, sem prejel zelo prijazno pismo. Pisal mi ga je bližnji sorodnik. Najino sorodstvo je zelo tesno, ker je vezano po triinsedemdesetem kolenu in trinajstem komolcu. Pravim pa zato, da mi je bližnji sorodnik, ker so nam večkrat bližnji sorodniki zelo daleč, daljni pa prav blizu (Amerika — ,strici‘). Da pa boste verjeli, da mi je res pisal, preberite sami: »Velecenjeni sorodnik! čast mi je, sporočiti Vam, da sem sklenil, prvič v svojem življenju, in upam, da se kesal ne bom, če pa se bom jaz, se moj sin gotovo ne bo .. .< Hop, nič ne boste brali pisma, ki mi ga je poslal moj bližnji sorodnik. Povem vam samo to, da mi je obljubil poslati svojega nadebudnega sinka, naj ga vodim po velesejmu. Sam je bil zadržan, to se pravi, da ga žena ni pustila. Določenega dne sem šel na kolodvor in čakal in čakal. Vlak je prisopihal kakor preganjane misli, iz njega so se vsuli ljudje kakor razburkana čuvstva in kot pretepena bridkost se je prikazal sin mojega bližnjega sorodnika. (Ali nisem lepo povedal?) Pozdravil sem ga, kakor gre dostojnemu človeku (njemu namreč, ne meni) in ga odpeljal na velesejem. Vso pot je trdovratno molčal, le z očmi je obiral plakatirane stene in kar vleči sem ga moral, da sva sploh prišla »Pod Tivoli«. Kupil sem vstopnici (plačal je seveda on) in zarila sva se v gnečo. Mojega Tele-maha je takoj zbodel v oči kip (sit venia verbo) peka, ki je držal v rokah potico. Preril se je čisto do njega in ga ogledoval od vseh strani. Menda 11111 je bil silno všeč, ker je potegnil listnico iz žepa in ga hotel kupiti, toda o pravem času sem ga potegnil k sebi in mu prigovarjal, naj si rajši ogledava druge bolj zanimive stvari. Opozarjal sem ga, naj povsod pazi na reklamo, ker to 11111 bo kdaj še izvrstno služilo. Hodila sva po dvorišču ob stojnicah in nisva vedela, kam bi se obrnila. Krik tu, vpitje tam, povsod pa prerekanje in barantanje. Prišla sva do neke osebe ženskega spola, ki je razkazovala svojo umetnost v čiščenju madežev. Sveti ogenj reklame jo je objel in začela je mojemu varovancu s tintnim svinčnikom mazati prebelo srajco. Ko je bila srajca tako pisana, kakor zastava, jo je začela polagoma čistiti. Ker ji je pa delo šlo le prepočasi od rok, je mojega sorodnika pustila in napadla drugo žrtev. Moj spremljevalec s pisano srajco je odšel, jaz za njim. Ustavila sva se pri možu, ki je prodajal nove brusilnike. Brusil je nože in kose, rezal steklo in vsako minuto ponavljal svojo molitvico v slavo in čast svojega blaga. Mož je prosil ,slavno občinstvo* nož, da bi ga nabrusil. Moj spremljevalec je avtomatično segel v žep in privlekel na solnčno luč svoj zanikarni pdpec ter ga ponudil prosilcu. Brusilec ga je nabrusil in se pohvalil, da se upa s tein pipcem kogarkoli (le sebe ne) obriti. V potrdilo svojih besed je začel po enem licu briti mojega spremljevalca, ki je svojo glavo prav pohlevno držal pod krutim pipcem, ki mu je vsako kocino posebej odžagal. Ko se je nepoklicni brivec utrudil, je pustil mojo ovčko polobrito. V zahvalo za to uslugo je fant kupil od moža dva brusilnika, ju vtaknil v žep in nemo odšel. Jaz sem mu sledil kakor senca, pa čeprav bi ga moral voditi. Njegova listnica je bila namreč debela kakor krava (oprostite, toda druge primere nisem mogel dobiti). Prišla sva do harmonikarjev. Moj sorodnik je kar požiral poskočne valčke in polke in harmonikarji so mu jih le z veliko težavo sproti igrali. Kar strigel je z ušesi. Ko so umetniki odigrali in je eden izmed njih nagovarjal občinstvo, naj vendar kupi prvovrstne harmonike iu je pri vsakem godalu, ki ga je pokazal tudi ceno povedal, je moj spremljevalec pokazal na lepo pisano harmoniko in plačal zahtevano vsoto. Obesil si je harmoniko na rame, s svojo spretnostjo 'pritisnil dva gumba, ki sta povzročila silno presunljiv akord in dečko je vlekel in nategoval ta akord s pravim umetniškim zanosom. V takem razpoloženju je hodil mimo ljudi, kakor bi bil najboljši godec, če že ne v Ljubljani, pa vsaj v Evropi. Iz njegove zamaknjenosti ga je vzbudil usnjat dedec, katerega so fantje krepko klofutali. Čim krepkeje si ga udaril, tem več žarnic je zagorelo na steni. Tudi moj Tele-mali bi rad mahnil po možu. Plačal je pristojbino za tri udarce in napadel svojo žrtev. Pri prvem udarcu se je v eni žarnici nekaj zganilo, pri drugem udarcu je v žarnici zabrlelo, pri tretjem udarcu pa je bilo v žarnici vse mirno. Rolka mu je omahnila in od sramu so mu čevlji zardeli. Obupno me je pogledal, kakor da bi me prosil pomoči. Rad bi mu pomagal, še rajši ga namahal, pa se mi ni zdelo vredno. Tedaj pa je pristopil k njemu zagorel gorenjski fant, mu položil roko na rame, odprl usta, zinil in rekel te-le ibesede, rekoč: »Ti, če voč .111 pa jest namest tebe udaru, sam pvaČej.« Moj spremljevalec mu je brž potisnil v roko nekaj denarja in ga kot rešenika hvaležno pogledal. Gorenjec je klofutal usnjatega dedca, da se je v žarnicah kar iskrilo in moj dečko je zmagoslavno gledal po ljudeh. Nato sva šla na strelišče. Zacleti ti je bilo treba figuro na določenem mestu, pa ti je pokazala svojo umetnost. Moj sorodnik je streljal in streljal, pa nič zadel. Nobena figura mu ni hotela pokazati, kaj zna. Končno pa je, obupan nad mrtvimi figurami, ustrelil v nabijalko in glej ga kljukca, ta figura mu je pokazala, kaj zna. Ženišče je rjulo in cvililo v vseh durih in molih, tako da sva od navdušenja oba pobegnila. Ustavila sva se pri vinskih paviljonih. Kratko posvetovanje. Sklep: ,en liter al’ pa dva‘ in že sva sedela pri majhni mizici v zelo čednem paviljonu. Zbrana izbrana družba je občudovala mojega sorodnika. Posebno jim je bil všeč njegov napol obriti obraz, tudi harmoniko, oziroma umetnika, so hvalili. Spraševali so ga, kdo ga je obril in pri tem tako lepo za svojo reklamo poskrbel. Res, živa reklama je najboljša. Ne vem, koliko vina sva popila. Plačal je namreč moj sorodnik. To pa vem, da so se mi tla zibala pod nogami, ko sem vstal. Da ne bi ljudje zapazili, da me je Bacchus oplazil, sem hotel skočiti tovarišu na pomoč, ker je tudi njemu slaba predla. Posvaril sem ga: »Ali ti nisem rekel, da ne pij toliko?« Že sem ga držal za rokav, toda ne njega, ampak natakarja, ki je bil mož dejanj. V elegantnem loku sem pri-frčal pod milo nebo. Ljudje so skraja mislili, da je padel meteor na zemljo, ko pa so videli, da sem homo sapiens ali po domače zapit človek, so se pomirili in šli vsak svojo pot. Nekoliko sem počakal in moj Tele-mah je omahnil s harmoniko skozi vrata. Vstal sem, prijel sorodnika pod pazduho in viris unitibus (še znamo latinsko!) sva se opotekala v gospodarski paviljon. Sami stroji, mlatilnice, slamoreznice, plugi in brane. Moj dečko je naročil nekaj strojev za očeta, plačal aro in odšla sva. Hodila sva od paviljona do paviljona, ogledala. sva si kuhinjsko posodo in moj spremljevalec si je kupil prav ličen lonec. Avtomobile in motorje sva videla in moj varovanec je kupil lepo kolo. Paviljon za paviljonom sva obiskala in moj sorodnik je povsod nekaj kupil, tako da sem mu moral jaz nesti nekaj njegovih stvari. Kaj sem hote)!’ To pač vse reklama stori. Ko sva si ogledala potrebne, prekoristue in velevažne stvari, sva se hotela nekoliko razvedriti. S sireno sta dva nemška Junkerja oznanjala ljudem, da imata živo deklico brez glave (nič posebnega, koliko jih je samo v Ljubljani), šla sva gledat to Evino potomko. Mislil sem si tedaj, da bi bil to najidealnejši par na svetu, ko bi se moj Tele-mah in ta deklica vzela. Dvoje teles brez glave, ena glava, pa nobene misli. Poslovila sva se od deklice brez glave in stopila na prosto. Vesela godba je nama udarila na uho. Juhuhuj, ,ringelšpil‘! Mojega varovanca je pograbilo to veselo razpoloženje in zlezel je na sedež v ,ringelšpilu‘. Jaz sem moral ostati na tleh in varovati njegove reči. Stvar se je zavrtela enkrat, dvakrat, verige so se napele in vedno v širših krogih se je vrtela vesela mladina. Moj sorodnik je mahal z rokami in skušal nekaj povedati. Mislil sem. da je vse to od veselja, pa je revežu na vrtiljaku slabo prišlo ... Ko je bila komedija končana, sem zavlekel svojega ubogega tovariša na bližnjo klop in ga z vodo pokrepčal. Ko se je zavedel, sem ga vprašal: »Ali si videl, kakšna reklama je to?« Moja pohlevna ovčka je pokimala in se udarila s prazno listnico po glavi. Njegove prve in zadnje besede so bile: »Ti, spat pojdem!« KAJ SO PEGE...? Nelepi rjavi pigmentni madeži, ki se pojavljajo pod vplivom solnca v številnih in velikih skupinah zlasti na nežni koži in kvarijo nje ljubki izgled. Po dolgoletnih praktičnih poskusih je uspelo napraviti preparat, ki že po kratki uporabi odstranjuje brez sledu pege, kožne madeže in ostale nečistoče kože. — Napravite en poskus s tem preparatom, imenovanim Creme ORIZOL » « (Beurre de riz — riževa mast), in Vaša polt bo zopet postala naravno čista, nežna in voljna. — »Creme Orizol« se je uporabljala doslej povsod s popolnim uspehom. Če bi Vas prvi poskus iz kateregakoli vzroka docela ne zadovoljil, smo pripravljeni vrniti Vam polni znesek, ki ste nam ga plačali. — Cena »Creine Orizol«: mastna ali suha, lončič Din 30'—, Orizol-milo Din 14'—. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ZALOGA: f COSMOCHEM1A - ZAGREB f SMIČIKLASOVA ULICA 23 | f O*-*- £>►••(•»-► -^<3 Modni nasveti Za dopoldne: od 11 do 12: Angleški kostum največkrat z majhno vesto: srajčna bluza iz picke-ja ali platna; če ste vitki, nosite majhen cape. Ste zelo visoki? Potem tričetrtinski plašč. Za popoldne: od 12 do 5: Polovični rokav je zadnja novost; nadomestiti ga more vratni cape; ne pretiravajte dolžine dnevnih kril; nosite k impriiniraniin oblekam primerne jopice. Zadnja moda določa rjave, poldolge rokavice. Za večer: od 11 dalje: Obleke iz mousselina z majhnim capom; šal, spredaj prekrižan in vržen čez rame; mnogo lepili, lahkih in rožastih tkanin; mnogo črnih ali barvastih čipk; uveljavlja se antična draperija; stas je nakazan višje kot na normalnem mestu; skoro vsa dolga krila imajo valujoče vstavke; plašči so ali zelo dolgi ali zelo kratki. Pomniti je: najvažnejša začimba: rokavice. »Halo, Radio Ljubljana!« Pravkar je izšel za klavir štiriročno Mihaela Rožanca: Kntreakt, foxtrot »Halo, Radio Ljubljana!« V prvovrstnem tisku, papirju in opremi, za nizko ceno 25 Din (šest tiskovnih strani), se skladba dobi v vseh knjigarnah ter pri skladatelju v Trbovljah. Štiriročna priredba odgovarja orkestralnemu originalu. Temperamentni, melodijozni, moderni entreakt je mišljen kot prva točka zabavnega radio-kon-certnega programa, ali elitne plesne prireditve ter naj spravi publiko takoj v animirano razpoloženje. V kratkem bo izšel tudi za jazz-band orkester. iNaša plesna in veselo glasbo ljubeča mlada publika naj skladbo s pridnim razširjanjem dvigne — v prvi domači »šlager«! Filmska igralka Katke u. Sagi/, \lousseline-obleka s širokimi krilnimi oolu- Filmska igralka Lily Damita v dražestni poletni oblekci ni. Kratek stas s kratkimi volani spominja o jutranji obleki Munassč, Wien načascesarstva. Model Lyolene D'Ora, Pari« l)'Ora, Pariš Levo pretiskunu obleka iz svile, /.lato in črno. Desno poletni kostim iz vzorčastega poletna Skica za obleko iz različnih volnenega blaga (jopica in krilo), bela obleka ostankov Pp. bluza iz svile Pp. iz črnega georgetta, D 1 j • 1 ^ * z r Yorka. Milijarde denarja se kopičijo na tem koščku sneta jeni. l’o tem času vendar ne bo nikomur padlo v glavo, stanovati v starinskem poslopju, ki naj napravi prostor modernejšemu, lepšemu. Rentabilnost nebotičnikov je kljub hitri amortizaciji tako ugodna, da denarni frg hrepeni po financiranju novih nebotičnikov. Celo zavarovalne družbe dajejo svoj denar (ker je produktiven) v stavbe. Na glavnih cestah velemest so se najemnine pisarn in posebno trgovskih lokalov v zadnjih šestih letih podražile za 10- do 12kratno ceno. Na znameniti peti aveniji v New Yorku so lokali v premeru komaj dveh oken, ki stanejo na leto sto tisoč dolarjev in še več. Najemnino zaračunajo po prometu dotične ceste. Tako je navedel mešetar novega pisarniškega nebotičnika v obliki stolpa »333« na Michiganski cesti v Chicagu 425.000 dnevnih pasantov. Novi First national nebotičnik v Detroitu z lastnimi garažami za 800 voz v hiši, celo 1,200.000 pasantov v 24 urah. Velikost in obseg najveličastnejših in najmodernejših nebotičnikov sta v številkah za evropske pojme porazna, da si ju komaj moremo predočiti. Nekateri teh kolosov so zgrajeni na preko 1,000.000 kubičnih metrov prostora z 200.000 kvadratnimi metri ploščine, razsvetljeni s štiri do pet tisoč okni in so vredni do 25,000.000 dolarjev (okoli 1.380,000.000 Din). Na skalnem temelju (do 35 m pod zemljo) se dviga jekleno ogrodje iz približno 400.000 železnih težkih drogov. Mešanico več sto kilometrov dolgih cevi in električnih vodov obesijo svobodno na ogrodje kakor mišice in živce zgradbe, preden jih objame koža sten. Ti zauriji tehnike (hoteli, kontorske zgradbe, univerze, stanovanjski stolpi) imajo v svojih velikanskih telesih vse, kar je nujno za življenjske potrebščine: restavracije, bare, družabne A. Černigoj: Načrt zgradbe prostore, brivnice, pralnice, kopalnice, prostore za počitek, potovalne pisarne, sobe za pisanje in za branje, trafike, prostore za snaženje obutve, telegrafske in telefonske centrale, menjalnice in lokale vsake vrste. Hoteli s 3000 posteljami, 4500 kvadratnimi metri kuhinjskih prostorov, 2000 nameščenci in 36 automatic flying stop-liftov s hitrostjo 250m v minuti, ki se avtomatično ustavljajo, odpirajo in zapirajo! Hoteli, v katerih ima vsak izmed 3000 gostov svoje radio-slušalo na nočni omarici in ki se jim s pomočjo labirinta telefonskih zvez, daljnopisov in megafonov v trenutku izpolni vsaka želja. Univerza kakor je »cathedral of learning« v Pittsbourghu, ki nudi streho 12.000 študentom v 52 nadstropjih! Kontoma hiša kakor graybar building v New Yorku, ki ima vežo, iz katere dospete (ne da bi bilo treba stopiti na prosto) pod zemljo na kolodvor, na pet postajališč podzemeljske železnice, v šest hotelov in v ducate trgovskih lokalov. Gigantski velikosti teh stavb odgovarjajo ameriške pisarne za arhitekturo, ki izdelujejo načrte. Generalni štab dve sto do tri sto arhitektov, inženerjev in risarjev ene same take firme določi celokupni gradbeni organizem že pred začetkom dela v sto in sto načrtih. Šele tedaj prejme naročilo ena velikih gradbenih tvrdk, ki razpolaga s približno enakim delovnim štabom. Vsa skrivnost pravljične hitrosti, s kakršno zraste bodoči kolos iz zemlje in je v osem do dvanajstih mesecih ves zgotovljen, je v temeljiti in pravočasni predpripravi za delo. Vsako fazo v delu že naprej do pičice točno preračunajo i glede časa i glede denarja, rafinirani kontrolni sistem jim pomaga. Presenetljiva po- Nem York iz tičje perspektive. Nem York Cit// v. državno carinarnico in produktno borzo sledica te fine organizacije je tale: povprečni gradbeni stroški nebotičnikov komaj presegajo stroške evropskih zgradb enake gradbene kvalitete, četudi so delavske plače v Ameriki skoro štirikrat višje nego v Evropi. Nedvomljiva zmaga racionalizacije. Toda — ali je Amerika dognala problem tudi v arhitektonskem oziru in našla zajemljivo obliko za nebotičnik? Eden najbolj znanih newyorških arhitektov je izjavil: »Nismo še imeli časa. da bi se pobrigali za nov stil!« Ameriški arhitekt je bolj inženir in tehnični organizator, kakor pa umetnik, ki oblikuje prostor. Obraz njegovega nebotičnika še nosi izposojeno masko preteklih evropskih predstav in domislic. Strumna jasnost konstruktivnega gradbenega ogrodja obledi pod obleko, ki zamrači pravi zmisel zgradbe, tudi najnaprednejše izvršitve kažejo v svojem gotskem vertikalizmu, v majhnih oknih nesvobodo duha srednjeveškega Evropca. Najdrznejšega ameriških arhitektov. umrlega chicaškega Sullivana, ki je edini pred 20 leti v prvih chicaških nebotičnikih nakazal pot do samostojnega oblikovanja iz lastnih sredstev nove tehnike, njegovi nasledniki še niso dosegli. Spoštovanje vsega »imported of Europe« je izseljencem iz starega sveta še globoko v krvi. Toda pride dan, ko se bo ameriško ljudstvo osvobodilo vpliva evropskih kulturnih dobrin in poiskalo lastni izraz svojega kulturnega hotenja na poti, ki jo je Sullivan napovedal: form should follow function« — »oblika naj pride iz smotra zgradbe«. To je ista logična pot, po kateri gredo tudi pionirji moderne evropske gradbene umetnosti. Arh. Zorko Lah: Načrt zgradbe □I' ......................................................................... in I IZBRANO PARFUMERIJO SVETOVN. ZNAMK f \ SE DOBI V DROGERIJI »S ANITAS« 7 ? CELJE - LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 5 * □ c, I ID PRAVA KOLINSKA CIKORIJA Majhne in velike hiše. Pogled s križišča Bleimeisove, Tržaške in Rimske ceste na Bleiroeisooo cesto TT v T * 11* D0SI1O: Hočemo Ljubljano novo stanovanjska zgradba mestne občine ljubljanske na Poljanskem nasipu in veliko. Ljubljana rasle iz nekda> njega provincialnega miljeja v pravo prestolnico svojega naroda. Razvoj mora iti ne-vzdržema. — S svojo bližnjo okolico bo Ljubljana v najkrajšem času dosegla 100.000 prebivalcev, da stopi v kolo »velikih mest« Foto »Ilustracija« Palača Ljubljanske kreditne banke. Fotografirano lz katerega kraja v Sloveniji sta te dve sliki? Ali je na vasi v zgodnji jutranji uri ali v mestu? Rešitev na strani 201. S 1826 I.KNEZ v/Jhl FR STUPICA Vas ali mesto? Visoko žarnice in kandelabri. Mesto je. Kje? Hrbet visoke hiše, fotografirano iz Gajeve ulice. Prizidana Svetovnoznana gostilna *pri Figovcu« v Ljubljani. Postajališče tej palači bo stala osemnadstropna zgradba »Pokojnin- avtobusnih zvez z ljublj. predmestji. Ostanek stare Ljubljane skega zavoda' po Plečnikovem načrtu Z bodoče široke avenije >Masarykova cesta*. Zgradba palače »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani Gradnja ladje. Relief iz 'grobnice pri Zavijet-el-Metin Izdelovalci krst. Relief neke grobnice pri 1'liebah Tesarji, lončarji, drvarji itd. pri delu. Slikarija iz neke grobnice pri Beni Hassanu Med starimi trgovci in obrtniki Zgodovina trgovine in obrti, zlasti obrti, zasledovana do početkov človeške kulture, bi bila za najstarejše čase človeštva takorekoč edina zgodovina, prav gotovo pa edina zanesljiva. O verskem življenju primitivnega človeka, o njegovem socijalnem življenju in podobnem, kar ni zapustilo nobenih trajnih spomenikov, ne vemo skoro nič, in večinoma je vse, kar vemo, zgrajeno na samih hipotezah. Primitivna sekira ali nož, bodisi iz rogovja živali bodisi iz kamna narejen, je pa popolnoma zanesljiv primer obrtnega udejstvovanja prvotnega človeka, Je zanesljiva slika primitivne obrti, mnogokrat upravičeno rečeno tudi umetnosti. In nobena prehistorična antropologija niti kaka druga veda se glede objektivne zanesljivosti materijala ne more kosati z zgodovino človeškega orodja, ker je tu vse dano in večinoma tudi vse ohranjeno in ni potreba za pregledno sliko razvoja nobenih domnev in konstrukcij, nego nastaja slika sama od sebe nepretrgano iz predzgodovine v novi čas. Rokodelci. Stenska dekoracija nekega grobu pri Thebah Živo zanimanje za življenje po svetu je zlasti v Egiptu rodilo prve slikane priče iz dela obrtnika in poljedelca in trgovca in kakor je slika Barke na Nilu, s trgovskimi tovori obložene, sploh prva slika barke v svetovni zgodovini (nastala je o. 4000 pr. Kr.), tako so tudi tesarji, ki tešejo ladjo ali pa izdelovalci krst, zidarji, kiparji, ženjci sredi žitnih polj gotovo prvi tesarji, zidarji itd. v slikani povestnici sveta. Seveda v tem času obrtnik še ni toliko obrtnik v današnjem zmisln, nego podložnik vladarja ali gospodarja in v grobnicah, kjer se te slikane ali plastične toda v bronasti in železni dobi se ta slika neverjetno komplicira, vse polno trgovskih poti nastane, objekt sc nc zamenjava več samo od človeka do človeka, nego že tudi od dežele do dežele. Vedno bolj dovrševana tehnika obrti in orodja daje možnost nastanku prvih industrij, že sc ja mejo pojavljati posamezne dežele starega veka kot producenti izvestnih artiklov trgovskega in industrijskega značaja, ki se eksportirajo v druge zemlje za zameno drugih, doma nc produciranih stvari in v polnem razvoju je /e trgovina preko morja. Eksistirajo pa že tudi trgovske ceste skozi puščave, zanimivo, da v glavnem že v istih smereh kot danes in prvi pojav trgovca v zgodovini je že tu. Jasno je, da tu že tudi moremo govoriti o prvem prometu, reke in morje tvorijo namreč že davno ugodne komunikacije med zemljami sveta in najskrajnejši predeli celine ne ostanejo več skriti računom in ciljem trgovskega duha. Seveda bi bilo preveč, tu podrobno vse to opisovati, rajši pojdemo z našimi slikami nekoliko na izprehod med te primitivne obrtnike, trgovce in rokodelce, ki pa tudi niso zbrane sistematično, nego na hitro roko in saino iz kroga Egipčanov, Babiloncev in Grkov. ■DMN Kiparji pri delu. Egiptovska stenska slika iz časa nove države »Z neutrudno potrpežljivostjo si dela primitivni človek kmnenite dobe brez vsakega orodja svoje prvo orodje, ki mu posluži tudi kot prvo orožje, one šilasto ostre kamne, ki mu pač rabijo za vse In na katere gloda ponosno kot na svojo lastnino. Kajti po lastnem delu in trudu je nastala lako prva lastnina, ki je že zelo zgodaj igrala vlogo denarja, za katerega si je primitivni človek kupil nekaj drugega, kar je rabil.< In imamo na ta način že sliko prvotne trgovine, kajpada še zelo primitivne. Zidarji pri zidanju Amonovega templa (ca. 1500. pr. Kr.) Barka na hilu. Stenska slikarija nekega groba pri Ilierakonpolisu (ca. 4000. pr. Kr.) upodobitve večinoma nahajajo, je tudi gospodar ali vladar sam v sliki pričujoč. Če pa ne to, pa služi njihovo delo templju — kiparje vidimo tako klesati kolose faraona, odnosno figuro ležeče sfinge, kakršne nahajamo ob dohodkih k templjem, tesarji tešejo verjetno ladjo za faraona, mumijo isto-tako, a na sliki peric, lončarjev in drvarjev vidimo med vsemi temi delovnimi ljudmi njih gospodarja, katerega nosi četvero podložnikov v nosilnici, eden pa mu dela senco: gospodar nadzoruje delo obrtnika — sužnja. Dekoracija egiptovskih grobnic nam nudi ncštevilne' primere tega življenja in iz njih razvidimo vse bogastvo pa tudi vso revščino mogočnega nilskega kraljestva v starem veku. Naše slike nam kažejo le delo, to je akcijo in so s tega vidika nabrane; a za višino stare kulture in civilizacije bi morali upoštevati tudi izdelke same (vaze, pohištvo, metalne produkte), kar pa bi nas predaleč zavedlo. Babilonsko-asirska umetnost je v primeri z egiptovsko revna glede upodobitev delovnega in trgovskega življenja, gotovo pa je, da dama, ki prede oz. tke in ji sužnja hladi razgreto čelo. ne uporablja drugih sredstev, nego so za to opravilo še danes v navadi. Začetna stopnja umetniškega oblikovanja je kriva, da je stol nekoliko neroden in to sedenje nekam nerazumljivo, kolovrat pa tudi malce čuden kolovrat. Vendar zaradi redkosti takih upodobitev še ne gre sklepati na nerazvitost obrtnega in industrijskega življenja, nasprotno, vprav babilonsko-asirski krog je stal na zelo visoki stopnji v tem pogledu. Tik ob moriu sedeči Feničani in Sirci pa so zalagali z egiptovskimi in mezopotamskimi produkti celo Sredozemlje. Že v tretjem tisočletju pr. Kr. je vzcvetela na otoku Kreti lepa kultura, doslej navadno imenovana minojska. Otok sam in Egipet sta bila žc iz poznokamenitc dobe dalje med seboj v trgovskih odnošajih. Tekom drugega tisočletja sc je pa to razmerje tako poglobilo, da nahajamo skoro stoletje za stoletjem v Egiptu kretsko-mikenske eksporte, na Kreti in v Mikeuah pa egiptovski import (vaze, statuc, metalne proizvode) in na ta način je drugo tisočletje za obe zemlji za nas precej pregledno in časovno razčlenjeno. To nam pa govori samo, kako izredno razvita je morala biti ob tem času pomorska trgovina. Morje igra tudi v kesnejši grški zgodovini kot komunikucija izredno važno vlogo, začetke grške keramike, lončarstva, kiparstva ter umetne obrti je dobila Helenska po starem pismenem izročilu preko morja — s Krete, kcsncjc, v 6. in 5. stol., je zopet Jonsko morje, ki posreduje celinskim Grkom civilizacijske dobrine od maloazijskih Grkov in končno je dobil Rim, da omenimo samo to, zopet preko morja polovico svojih kulturnih in gospodarskih vrednot, skoro vsaka obrt v Rimu je v rokah priseljenega Grka in skoro vsak trgovec Grk. Veliko vlogo v pomorski trgovini je igral s svojimi lukami Korint, kjer nahajamo recimo tudi prve grške upodobitve takozvanega poslovnega m Kralj Arkesilas nadzoruje nakladanje silfija na ladjo. Špar-tanska čaša s črno figurasto sliko. 7. stol. pr. Kr. Pariš življenja, dalje slike dela v rudniku, v delavnicah lončarjev, kovinarjev in podobno. Silno eksportirana korintska roba sta bili metalna industrija iu keramika, česar najdemo vse polno v etrurskih najdiščih Italije. Neke vrste monopol pa imamo upodobljen na špartanski čaši iz Pariza, kjer kralj sam prisostvuje nalaganju silfija, neke vrste omamne rastline, ki je rastla v severni Afriki. Dva moža nosita robo v ladijski trup, zgoraj pa se vrši V grškem rudniku. Starokorintska slikarija na lončeno ploščo (pinaks) (ca. ?. siol. pr. Kr. tehtanje v prisotnosti suverena. Slika je polna primitivne drastike, kakor je ona iz rudnika z vsiljivo zgovorno leščerbo, ki s stropa rova razsvetljuje rudokopom temo, polna iskrenega in toplega opazovanja narave, katera pa še ne more dati tega, kar hoče. To so seveda samo odlomki iz poglavja o obrti in trgovini v antiki, in samo del tega prav za prav, kar sc da hitro razbrati iz naših slik, je tudi podan v besedi. K str. 198. in 199. Zapuščena zgradba na sir. 198. zgora j sc nahaja na Dolenjski cesti v Ljubljani. Srednja slika spodaj na str. 199. je vas v mestu v Ljubljani, Kladezna ulica od Rečne ulice proti Krakovski ulici. Desna spodnja slika str. 199. je Krakovska ulica od Krakovskega nasipa proti Emonski cesti. Proizvodnja resnično brezhibnega pudra je tudi za najboljše parfemske kemike težka naloga. g/o//~ Je se izdeluje v na jmoderneje urejenem velepodjetju za parfimerijo na povsem specialen način. . »POUDRE SOIR DE PARIŠ« se zelo dobro drži na koži, je docela neškodljiv, čuva in ohranja Vašo nežno polt ter je odlično deeentno parfimiran. Prekrasna lestvica v II modernih niansah se dobiva v vsaki boljši strokovni prodajalnici. BREZPLAČNO : Če želite dobiti od nas vzorec pudra »Soir de Pariš«, izpolnite ta kupon in nam ga pošljite obenem z enoinpoldinarsko (1 '50) znamko za poštnino. St. 2. Mr. Ph. B. Vary Zagreb, Smičiklasova 23. Brezplačni kupon za I »Poudrc Soir de Pariš« v ....... niansi. Ime : ..................................... Naslov : .................................. Samozastopstvo : Mr. Ph. Bela Vary Zagreb, Smičiklasova ulica 23. Telefon 49-99 BOURJOIS PARFUMEUR F=> (=?. I S m J.iriniii ($n blaller-Stotter) Krištof Kobur (V. Janko) Župan (J. Betetto) Županja (C. Medvedova) Matija Bravničar in Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Operna faran p treh dejanjih. Premiera d operi kr. Narodn. gledališča v Ljubljani. Dirigent A. Neffat. Režiser Ciril Debevec Foto »Ilustracija« Sccna prve- Ža dejanja: lolinašent-florjanska pri županu. Zlodej (g. Kooač) Desno: Zaključna scena: Dolina šentflorjanska pod praporom sn. Alojzija Stankope (Ciril Debevec) Poročnik Osborne (Emil Kralj) V šestih slikah svoje drame >Journey‘s end« je Anglež L. C. Scheriff pokazal ne groze vojske temveč tragedijo človeka. Groze ni samo v vojni, je tudi v vsakdanjih dneh. (Ni nezanimivo, da je šel avtor Scheriff prostovoljno v vojno in da je zapustil jarke ranjen, po dveh tednih.) Sila te drame pa je le elementarna tragedija človeka v surovi gotovosti smrti, ki more biti tragična iz njih samih, iz moči in nemoči poteptanega življenja. Morda je groza v razdraženem prizoru na smrt ranjenega mladega Raleigha, v bolnem kriku vboli, boli!« Toda tragedija Stanhopa, nevoljno pokornega, se kosa po silnem doživetju s tragedijo tihega Osborna. Oba gresta v smrt po isti liniji nevidne roke. Naša vprizoritev je imela svojevrstno umetniško ceno v igri in sceničnem vzdušju. Elementarno doživljanje ni sililo igralcev v prehitevanje, temveč v odlično igro. Realistična režija Debevca je krila grobo resničnost in podčrtala silo doživetja v vseh igralcih. Pod temi ljudmi _ in igralci bi se mogla udreti IVOTIGC4 tla v igri tragične usode, ki morda še čaka tebe ali mene. J. T. Vse slike: Foto Jos. Pogačnik ml. Ljubljuna Mestni trg 17 Spi-sal R. C. She-riff. Prevel Oton Župančič Krog: Ran jeni Raleigh (Jan) in Stanhope (Debeoec) Premiera o drami Narodnega gledališča o Ljubljani Režiser Ciril Debeoec V kritju: Trotter (Lipah), Stanhope (Debeoec) in llilbert (Železnik) Raleigh (Jun), kuhar Mason (Kaukler), 'Lrotter (Lipuli), Osborne (Kralj) Escudero pravi sam o sebi, da je glasnik nove umetnosti. Zato tudi v domovini ni uspel. V Parizu hoče preroditi svet s svojim plesom. Ilecimo, da se mu to ni posrečilo; pokazal pa nam je, da ima Španska dosti lepšega in boljšega od onega, kar moremo slišati po gramofonu. Pokazal je, da morejo kastanjete šepetati in peti tiho pesem o ljubezni nam, ki jih čujemo samo hreščati pri kakem kavarniškem orkestru. Escudero je edini pravi zastopnik španske umetnosti v Parizu. Tehniko obvlada čudovito. Razen tega ima v sebi še nekaj, kar navadno manjka drugim plesalcem; to je nekaj demonskega, ker ga vžge do skrajnosti. Videli in slišali smo Španijo brez šminke. Pri dunajskem baletu moram ločiti med plesalkami in baletnim mojstrom. Zbor plesalk nam je interpretiral Schubertovo muziko v stilu klasičnega baleta. Pokazal nam je izredno tehnično izvežbanost ter zmisel za harmonijo in akordiko v plesu. Zbor obvlada zlasti prehode med posameznimi statičnimi momenti. Pri soloplesalki Krausenecker-jevi smo mogli občudovati izredno dinamiko. Nekaj drugega je Saša Leontjev. Njegova tehnika je primitivna. Ves njegov ples odlikuje slikovitost, hoče biti vizuelen. K temu mu pomaga tudi njegova mimika. Poslužuje se sicer enostavnih sredstev, ki pa jih mojstrsko obvlada. Vsak gib je preračunan, napravi res, kar hoče. Okusni kostumi le povečajo slikovitost plesov. Saša Leontjev ima svoj stil, ki ga odlikuje zlasti neka vizionarnost, ki se kaže zlasti v njegovih religioznih plesih. V plesu hoče podati vedno močno čuvstvo, afekt (Skušnjava, Svetohlinec). Pri religioznem plesu; Vsak nosi svoj križ, ki ga je plesal brez godbe, smo mogli začutiti ritem, ki je lasten v prvi vrsti plesu, ki ni treba, da bi bil navezan na takt in ritem godbe. Leontjev nam je pokazal, da je ples umetnost, ki ima v sebi muziko in poezijo, toploto barve in oblike, kakor vsaka druga umetnost vsebuje tudi vse ostale. Je res umetnik, nima samo lepih oči in las . . . Suša Leoni jen, baletni mojster (Inna jake dri. opere, ki je gostoval v ljubljanski operi Španski plesalec Escudero, ki je gostoval v ljubljanski operi Escudero in dunajski balet v Ljubljani B. K. Prava prijateljica A.: »Moj ženin pravi, da ni videl še nikoli kaj tako majhnega, kot so moje noge.« B.: Jaz sem pa videla.« A.; »Kaj?« 15.: »Tvoje čevlje.« Kako se moreš tako spozabiti, da se za vežnimi vrati poljubu ješ s tujim moškim r« Pred vrati se vendar ne spodobi.« IX. Avto je švignil po cesti in dihnil oblak prahu okoli sebe. Tisti hip je prhnilo z zgornje strani še drugo vozilo in zdrsnilo po gladki cesti v tek za prvim. Mladi mož je zrasel ob cesti, zamahal z rokami. Hip nato ga je sprejel avto in že je bliskoma šlo mimo hiš. V tem drugem avtu so zdaj sedeli poleg šoferja štirje gospodje. Eden od njih visok, mlad mož z zamišljenim obrazom, je vstopil zadnji. In če ne bi pogledi ostalih zrli kakor pribiti venomer naprej po cesti, kjer se je dvignil med hišami tu, tam majhen oblak pranu, bi že davno vprašal, kar mu je bilo na srcu. Toda gospoda Franca nemi obraz ni izdajal niti črte zdvojenosti in grenkobe. Oči niso mežikale, za čelom kakor skalo so morale brneti razdražene misli. Zdaj se je zdelo, da bo spregovoril eden od njih, da mora spregovoriti. Toda hladen molk jih je ovil, kakor tudi je rezalo misli nervozno brnenje stroja. Skoro so prevozili cesto do zadnjih hiš. Prvi avto še vedno pred njimi, zdaj v belini cestnega prahu, zdaj črn kakor čuden hrošč. Z leve in desne so se odpirale ceste nezazidanih stavbišč, mrtve in brez človeka. Malo še in že bodo planili med polja. Zdaj se je mračni obraz nekam razjasnil. Gospod Franc je držal v rokah uro. 6 in 15 minut. Tisti hip se je zgodilo nekaj, da je zastala vsem kri v žilah. Zapazili so že, da se je z desne gnal črn voz z neznansko hitrostjo, da prereže cesto, po kateri so vozili. Vsi so šteli sekunde. Ta voz je prestregel pot prvemu avtu. Za hip se je zdelo, da sta oba zmanjšala hitrost. V naslednjem trenutku je nekaj črnega švignilo iz oblaka prahu, črn voz je prebrnjen ležal ob cesti... Mrak nejevolje je švignil vsem na čelo. Nervozno so drhtele roke, eden od njih si je popravljal kravato, kakor da nevidne roke objemajo njegov vrat. Razdražen vzklik je poteptal brnenje stroja. »Gospodje, mi gremo naprej, za njim!« Že so mislili, da dohite prvi avto, prav ko so švignili mimo razvalin ob cesti z obrnjenimi kolesi in.tiho grozo treh negibnih teles. Že se je zdelo, da zasledovanim poide brzina. Vozilo se je čudno motalo, kakor da mu je trup udrt in kolesa poškodovana. Toda v par sekundah se je hitrost uravnovesila, upanje je bilo prevarano, oblak prahu je zavil voz z grozno skrivnostjo v svojem srcu. Da nas le ne bo g. avtor spravil ob dobro voljo. Želimo namreč dejanj. Morda se pa g. avtorju to ne zdi bistveno? Naj nam pove! Čitatelji i V Oktavo višje...! (Dalje.) Ilustriral Olaf Globočnik Za hip voz ni bil zakrit in mačje oči gospoda Franca so videle tole: izza zavese v zadnjem okencu se je pokazala bela roka ... To belo roko je naslednji hip zgrabila roka moža z mrzlimi očmi. Zdaj je moral prekiniti molk, val besed mu je planil izza trepetajočih ustnic v gosta. »Draga gospodična, vse je zaman. Zaman tvoj molk, zaman tvoje govorjenje. Adolf Jereb ni mož dolgega ugibanja in še daljših premišljevanj. Kar si vtepe v glavo, to se zgodi in naj stane, kar stane. Videla si, kako sem zabodel oni avto v trebuh, veš, majhna brca s podkvijo. Zdaj ne bo več migal, niti ne gospodje, ki so mislili, da se peljejo na izlet, če jim je bilo naročeno, da prestrežejo pot Adolfu Jerebu. Hm, ta voz je zdaj negibna masa s preobrnjenimi kolesi. In tako se morda zgodi še kakšnemu vozu, ki mi bo grozil z boka ali od zadaj. In morda celo temule, ki teče zdaj kakor živo telo z mislimi in hrepenenjem ... Če me bo volja, seveda, in če bodo stvari tako nanesle. Ne zameri, da besedičim. Navadno ne mnogo. Toda danes je vesel dan. Dolgo je že, kar nisva takole skupaj sedela in se peljala v goste ... Samo z roko miruj, nič ne pomaga. Zdaj je prepozno. In vedno bi bilo prepozno. Zakaj jaz znam še vse kaj drugega, kar si morda mislijo gospodje za menoj... Nebrižen je tvoj obraz in na čelu se zbirajo sence. Ne skrbi zase, še manj ti je treba skrbi za druge. Morda dvomiš v mojo dobro voljo, da te pripeljem k sebi kljub vsem, ki vozijo za nama? Ne dvomi! Dokažem ti, da je ves njihov trud zaman. Poglej tam tisti most. Zdaj zavozimo čezenj. Videla boš, da vozim jaz vedno preko vsega in da včasih drugi ne morejo za menoj. Zdaj glej skozi okno, smo že čez, in zdaj poslušaj ...« Zamolkel pok je dvignil oblak dima. Praznina je zazijala pred ravno cesto. Avto se je kakor konj spel na zadnje noge in obstal. Gospod Franc’je skočil iz njega. Roke so mu drhtele, oči bliskale. »Prokleto, prekleto,« se je nekaj davilo v njegovem grlu. Gospodje so ga obstopili in gledali v brezdno pred seboj, ki ga je napolnila voda. »Obrni avto. do prvega bližnjega mostu,« jo bruhnilo iz jeznega obraza. Zasledovani avto se je vzpenjal na drugi strani po strmi cesti, brnenje njegovega stroja je rezalo zrak. Na tej strani se je obračal preplašeni stroj. Nerodno se jo gugal, skoro da ni bilo življenja v njem. Gospodje so sedli na svoje sedeže, molk je predel svoje tenke pajčevine. Gospod Franc je gledal za avtom, ki je hotel daleč na drugi strani neznano kam. In zdaj se 11111 je še enkrat zazdelo, tla je videl v zadnjem okencu belo piko — X. pozabiti. Toda nikdar še nisem hrepenela po romanu, kakor hrepenim po doživljaju.« »Vse je v tem, kako kriješ svoje hrepenenje s potrebami življenja. Ne gledam v daljo in ne mučim oči, če ne pričakujem, da pride nekdo, ki ve, da ga čakam.« »Ah, moja draga, ni mi do tega, če si morem risati vse svoje sanje in koprneče želje v svoje misli kakor na bel papir risbo s tušem...« Zdaj se je zganila trojica gospodov, ki so sedeli ob mizi, grizli svoje cigarete in metali svoje poglede na zamra-čeno nebo, iz katerega se je usul tenak dež. Zdaj je zabobnelo prav blizu. »Treba bo zapreti okna.« Ko so zaškripale oknice, je udaril grom iznova in vrgel močne curke vode iz oblakov. Cesta je v hipu dobila drugačno lice. Majhni potoki so nenehoma lili v obcestni jarek. Okna so bila zaprta, dež je bil ob steklo. Gospoda nista več igrala. Zdaj so prisedli vsi k damama. Morda bi se bil razpletel vesel razgovor in prijetna zabava v dolgočasnem nedeljskem podeželskem večeru, da ni tisti hip zabobnelo s strašnim treskom. Vsi so planili kvišku. Cesta je samevala ob vsej množini vode. ki je lila / nje, od hipa do hipa so jo osvetljevali bliski. Zdaj se je v temi ob cesti pokazala temna lisa. Blisk je osvetlil človeško postavo. Že se je postava zamajala ob vrtni ograji. Še malo in se je opotekla ob oknu. Blisk jo je oblizal. Na rokah je mož nesel nekaj belega. Že je izginil za voglom. Družba je onemela in gledala v neznanca. Zdaj se je začulo trkanje na vratih. Nikdo od družbe se ni zganil. Zdaj je neznana roka začela razbijati po vratih z vso silo. Družba se je ganila, ena izmed dam je vzdihnila. Brez bfesede se je prestopil starejši gospod, premeril sobo. odprl vrata na hodnik, prižgal luč na hodniku in začel odpirati vežna vrata. Razbijanje po vratih je prenehalo. Ko so se odprla vrata je skoro padla za hodnik ogromna neznančeva postava s težkim bremenom. Roke so tiščale k tlom. Bil je to bled obraz mlade dame z zaprtimi očmi. Luža pod neznančevimi nogami se je večala z vsako sekundo. Na spačeni obraz so viseli kakor nalepljeni dolgi, mokri lasje. Telo je stresal mučen drget. Družba se je zdrznila. Ena od dam si je otrla solzo. Toda hipoma so priskočili vsi v pomoč in zgrabili mlado premočeno damo v nemem drgetu. Neznanec se je naslonil ob zid. Ko so prinesli stol. je sedel, od obleke so mu lili curki deževnice. Eden gospodov mu je nudil konjak. Sunkoma je zvrnil kozarec. Na povabilo gospoda se je dvignil in stopil za njim. Tisti hip so se ožarile vse stene v svetli luči. Kakor ogromen hrošč je divje planil mimo hiše velik, črn avto. (Dalje prihodnjič.) Zgoraj: Prc- diljii. Plaketa. Elaniska umetnost (ca. 2500. pr. Kr.) Če vas zanima stara zgodovina. preberite naš članek na straneh 200 in 201, ki pripoveduje o starih obrtnikih in trgovcih. K spisu na str. 200 in 201 nudimo tu še dve sliki iz zgodovine starega obrtništva Desno: Vdelaimici lončarja. S t ar okori n taki pinaks (o.?.stol. pr. Kr.) Družba, ki se je zbrala pod večer v vili, ni bila številna. Trije gospodje in dve dami. Obe dami sta sedeli v foteljih in nemirno kadili. Razgovor se jima ni ustavil. In poslušati sta mogli zvoke rahle muzike, ki je drhtela po zraku in se zaletavala v pričakujoča ušesa. Dva gospoda sta igrala. Klavir in violino. Ko sta doigrala komad, sta kramljala s tretjini gospodom, ki je sicer gledal skozi okno na noč, ki se je spuščala kakor pokrov na drhtečo pokrajino. Stemnilo se je. Oblaki so se približali k tlom. Iz njih se je utrgal blisk. Dami sta nadaljevali svoj razgovor vzdr-žema. — Tretjič sla prešli dogodke tedna in zdaj sta govorili o romanih. »Roman je kakor doživljaj. Doživiš ga in ga hraniš v svojem spominu, če ti je drag. Če li ni drag, ga skušaj Športašinje iz Ljubljane Meštrouičeva študentu pred kazalištem Foto Bclu Sutncr, Zagreb Bosanski štor Desno: Ob jezeru pri Jajcu o Bosni Pozdrav »]lustra~ & lJrve rožice Doe kamniški Tuli ji Foio Apurnik, Kuuinik Da le kužek n c uide! Sn^a in Nnnn n prjui bratski ljubezni Foto Skala A n gugalnici V parku v proih pomladnih dneh ... Desno: Če se srečata dva majhna, bog ve, kaj si imata povedati? Naši otroci Nova serija v zadovoljstvo naših mater in v veselje naših malih. Dan na dan se kupičijo nove fotografije otrok, ki nam jih pošiljajo ljubeče matere. Marsikdo je hud, če ne pride takoj na vrsto. Malo naj potrpi. Vse bo prišlo na vrsto, nikogar nc bomo pozabili, da je le fotografija dobra in otrok prijeten. Uredništvo »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitar jeva 6 Ta je še pr.m majhna, pa se že drži na smeh! Fnto Viktor. Ljubljano Zdenka in Dušan Foto Pelikan, Celje Joško in llnjda Janežič pošiljata iz Za-7. rožicami Foto Wauner greba pozdrave »Ilustraciji« Foto Reputin Študent gre na počitnice, knjige vrže v kol, odmor polet ja je za brižno nego telesa in dulia Štiri risbe* Leona Kavčiča stVvsi )I V\ '/ Prišel bo dan plačila, priča David in Šibila . . . So dnevi žalosti in trepetav ja. Nisi sledil pouku, — maščuje se prej, kakor bi mislil. Obrni kolo — tako se ti obrne leto. Plašne san je so se uresničile. Toda: kje naj bi bil humor, če ga ni med študenti ? Tudi grozne poraze spremlja s smehom. Tu vabilo na cvetlični dan fajf, kar pomeni v študentovskem žargonu nezadosten red. Naj prežene dnevne skrbi, novo leto je še pred nami, ki naj nam vrne dobro voljo in miren študij za zapravljeno leto! In bilanca težkih in mučnih naporov je žlahtnejši sad mimo oseh blodnih naporov in obupov... ari e* CVtTtCHI- * f * - I 1 TAJFJ \ Ni bluženejšega dneva, kakor dan zaključka Jela. Pa ne mislile, da vam kaže zgornja slika lak dan. Ta je samo za primero postavljen. Kajti ni bolj turobnega dneva med šolskim letom, kakor ponedeljek ali dan po prazniku. Nedelja je odmor — toda za študentu nikoli. Odmor je ves teden in nedelja je dan dela : veselega razpoloženja in zabave. In v ponedeljek je glava v neredu, verzi se mešajo, črke plavajo po zidu .. . Kako smo že peli včasih, ko nas je dvigal ponos, da znamo toliko in toliko verzov Iliade na izust? M en in aejde thea, Homer pa z nogo ceptd ...« /daj ni več teh časov, strašila so druga, le navade, humor in učenje študenta je ostalo isto. Ljudje so, ki tožijo, da id več tistega življenja med študenti, kakor je o njihovih časih bilo. Da, časi se spreminjajo, kakor se mi ž njimi, športno navdušenje ni najslabše in najmanj koristno. Ne bi nas smela preveč skrbeti mladina. Zadnjič sem bral »Mentor*, stari študentovski lisi, ki so ga brali nekdaj in ga še danes. In sem videl in bral, da študentje še pišejo pesmi ... San je študentov so posebno poglavje. Iz mraku se dvigajo roke, grozijo trepetajoči duši... Znani obrazi z zvitimi vprašanji mučijo študenta, ki ne ve, ne kako, ne kaj naj odgovori. Spomin, ki draži še v poznejših letili in ni redko, da se petdesetleten mož v potu obraza muči z maturitetnimi odgovori v liudili sanjah. Ali — priden študentek pri svojih knjigah in lepem študiju. Kdo ve, odkod mu 'zaplešejo pred očmi žive oči, mil obrazek? Odmev z zabave, spomin s plesa. — Zdaj so misli razžarjene, trenutek odmora, da je mogoče odpoditi sladke privide. Znova v knjige, črke zaplešejo — iskrena volja jili uredi na pravo mesto. Študentovska ljubezen ne zamrje, dokler bo kaj študentov, dokler bo hrepenenje krmilo željno srce. J. ^ > r(, n c-' Vsakemu radioamaterju Je potreben tednik RADI0-LJIIBIJA1A edini slovenski strokovni list za radiofonijo. Prinaša podroben program domače in 25 inozemskih postaj, v sliki in besedi poroča o delu slovenske in drugih postuj, o novostih v radijski tehniki itd. Prosimo, sporočite nam svoj naslov, da Vam pošljemo list na ogled Radio - Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 France Kralj: dlesni j figurici. (Dar študentov — članov plesnega krožka plesnemu učitelju) Nove knjige - j Miha Maleš: Franjo Šuklje Franjo Šuklje: Iz mojih spominov V založbi »Jugoslovanske knjigarne* je pred kratkim izšel III. del Šukljejevih spominov, ki je inorda najzanimivejši. Nazorno nam slika pisec politične boje, ki so v teh letih prikipeli do vrhunca. C) teh letih parlamentarnega udejstvovanja nimamo dozdaj še nobene knjige razen te šukljejeve. V tem je vsa vrednost teh spominov tudi za onega, ki se mu memoari ne zdijo najprikladnejša oblika /a tolmačenje politične zgodovine naroda. Toda zato se čitajo ti spomini na nekaterih mestih kakor zanimiva povest iz davnih časov. Ni bilo politično bolj razburkane dobe v slovenski zgodovini, kakor so bila leta pred svetovno vojno. I11 za ta leta je tretji del Šukljejevih spominov ne samo historično pojasnjujoči, ampak tudi dragocen avtobiografski donesek. Knjiga je opremljena s slikami, dodatki. seznamom oseb, kazalom za vsa tri dela in obsega 276 strani. Cena 70 Din. Dobijo se tudi vsi trije zvezki vezani v eno knjigo v vseh knjigarnah. Anton Čehov: Anjuta Podjetno mlado založništvo »Modra ptica« je izdalo knjigo izbranih novel ruskega pisatelja A. P. Čehova z naslovom »Anjuta«. Knjiga obsega na 332 straneh pet novel, in sicer: Anjuta, Kameleon, Šesti oddelek, Dolgočasna štorija. Dvoboj. Novele so izbrane, da pokažejo svojevrstno čehovsko črtico, predvsem pa njegovo daljšo novelo. ki je bila pri nas skoro nepoznana. In med tenu je najodličnejša novela »Dvoboj«. Knjigo je prevedel znani prevajalec iz ruščine Josip Vidmar. Oprema prvovrstna (arh. I. Spinčič). Cena mehko vez. 60 Din, v platno 80 Din, v polusnje 100 Din. Za naročnike »Modre ptice« znatno cenejše. A. P. Čehov f Dl. I'run Vod o pi o e c. 10. maju 1930 je preminul zadnji slovenski veliki župan dr. F. Vodopivec. Sodeloval je tudi pri mirovni konferenci v Parizu in pri plebiscitni komisiji v Celovcu. Zatem je bil veliki župan v Mariboru in Ljubljani ter honorarni profesor na ljubljanski univerzi. Pokoj njegovi duši! 1 Moštvo S. K. Grafika, ki si je z zadnjo zmago nad S. K. Slovanom v razmerju 6:1 priborilo mesto v prvem a razredu. S. K. črne umetnosti želimo še mnogo uspehov na lem polju »ILUSTRACIJA« najodličnejša ilustrirana mesečna revija Jugoslavije. Zahtevajte od uprave v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6., številko na ogled! Dokler Vi spite, dela DARMOL! Zvečer pred spanjem vzemite DARMOL, pa se boste jutri zjutraj prebudili svež iu zdrav. Morate torej znati, da Vaše slabo spanje, nervoznosti, glavobol in bolečina v križu, kakor tudi iz-ih otrok, je samo posledica zaprte in Vašim otrokom potreben DAR-ti trdi stolici, ki deluje blago in posebno DARMOL, ker edino i in Vaši družini željno olajšanje. e za 20- do 30 kratno uporabo. puščaj i po koži Vaš stolice. Zato je Vam MOL, čokolada pro sigurno. Zahtevajte DARMOL da Vani 1 škatla zadostuj Iz vsega sveta * Levo: Ciklop- ska umetnina. Naša slika kaže kolosalno glavo kipa Giuseppa Garibaldija, ki bo stal v Rimu. Desno na sliki kipar tega dela, Sicilijanec Mi-chele la Spina, star 82 let Desno: Poroke na debelo. — V Trstu se je pred kratkim poročilo 70 parov d katedrali so. Just a. T e poroke so skoro političen dogodek, ker za-disi po besedah diktatorja Mussolinija lepa bodočnost italijanske rase od družine. Cere-moniji so priso-stoooali fašisti in mnogi vodilni možje iz raznih provinc. Poročeni pari so sc podali za 4 tedne v Rim, kjer sta jih sprejela papež in Mussolini. Zgornja slika kaže pogled na katedralo, ko jo je zapustil zadnji poročeni par. Spodnja slika pa enega poročenih parov, ki je pravkar prišel iz katedrale Ta pianist je iznašel tak stol, da ga more spraviti v kovček in ga nasiti seboj Avstralski plaoač skače v vodo z bremenom na glavi Za pomlad čistijo s io mehanično pralno pripravo o Angliji vagone Motorni čoln in letalo Diamantna ogrlica, ki jo je daroval Napoleon l. cesarici Luizi je izginila na čuden način. Gospa Ana Eisenmenger (na sliki), prijateljica nadvoivodinje Marije Terezije (lastnice ogrlice), je zasledovala, kom je izginil dragoceni nakit. Pomagalo ji je državno pravdništvo v New Yorku, ki je našlo ogrlico v vrednosti okrog 20 milijonov dinarjev v trezorju nekega juvelirja znamenite >pete ceste« v New Yorku. Temu je nakit baje prodal za 4 milijone dinarjev nadvojvoda Leopold. Državni pravdnik Hastings drži v roki dragoceni nakit V Ameriki so spustili v mor-ječoln »Silver Eag!c«, motorje 450 KS m _n poleg tega co-avionski propeler Prva poroka i Nevesta Katie son v potaplj. obleki čaka v morju pri Lo* Ange- SVIl je^u bodočega moiu in duhovnika. Poroka se je vršila na dnu morja V kitajskem delu mesta Los Angeles po stari tradiciji vsako leto uganjajo demona — hudiča TURKSIB. Filmski ep o gradnji železnice. (Glej članek na str. 213.) I. Praprebioalec Turkestana, kamela, gleda sledove človeškega clela. 2. Epos dela: železnica v Sibiriji, j. Nomadinju z otrokom. 4. Koče nomadov v pustinji. 5. Dolge karavane sani /. žitom o sibirski zimi. 6. Kmetje iz Kaiakistana prvič vidijo lokomotivo. 7. Nomadinja z otrokom. S. Trudno nosi nepregledna vrsta kamel bombaž po turkestanski puščavi. 9. Kamele v strašnem samumu, peščenem viharju puščave. 10. Triumf dela: železniški most nastaja Pp. Film Brezplačen popis Vašega življenja. Turksib Filmski ep o gradnji železnice Turkestan. ogromna zemlja med Kaspiškim morjem in Kitajem. bi mogel vso Rusijo zalagati z bombažem. Toda revno vodo teh suhih krajev je treba vedno znova dovažati na polja. Slabo je za bombaž, če ni dovolj vode. Tisoč kilometrov daleč na severu leži meja Sibirije, kjer je žita v izobilju, če se posreči, hraniti Turkestan s sibirsko pšenico in uporabiti vso vodo dežele za gojitev bombažnih plantaž, bi Rusiji ne bilo treba uvažati surovin iz inozemstva. Toda med Turkestanom in Sibirijo leži neizmerna puščava. Tu zamirajo karavane v groznem sainumu. Železnica bi mogla pomagati . . . Začnejo graditi železnico. Komisije v avtomobilih prebredejo vso zemljo. Leni nomadski narod v svojih revnih vasicah odpira oči, ko dirjaj« avtomobili prvič po stepi. Letalci iščejo najugodnejše trase. Sibirija pošilja v tisočih transportih milijone lesa. Inženirji delajo mrzlično. Ogromni žerjavi, ogromni stroji za trebljenje so na delu. Dinamon In dinamit začenjata rušiti. Ogromne skale frčijo v zrak. Pesek škriplje pod prvimi tračnicami. Prva lokomotiva zapelje malo naprej v puščavo in pospešuje gradnjo. Radovedni narod prihaja na konjih in kamelah gledat in občudovat. (Jradijo kanale in urejujejo tok vode. Tisočletno zemljo razkopljejo traktorji. Bombažna polja rastejo, predilnice delajo, voda in elektrika gonita vretena, šolska poslopja gradijo . . . vizija: ves Turkestan ena sama bombažna plantaža . . . V čem je velika sila tega ruskega filma? Ali je to moč pokrajinskih in narodopisnih slik? Tehnični detajli? Morda skrita tendenca? Ne! Vrednost te ustvaritve je njena popolnost. Koncentracija v realizirani ideji. (Gigantski problem gospodarskega načina je načet in prikazan gledalcu med sušo in nevihto, v stepi in gorovju, med čredami ovac in Nomadi. Veličina gospodarskega načrta fascinira. In še bolj, da gledamo s svojimi očmi delo po tem načrtu. Kako se vse sile ene zemlje gibljejo, v mislih na en cilj, junaštvo s tisočimi zaprekami . . . Tehnična gospodarska bitka, ki ji prisostvujemo kot zamaknjeni zgodovinarji, je monumentalno tega filma, ki ni v njem nobene figure same zase. Ne vemo. če je vse. kar kaže film, resnično. Ne vemo, kdaj bo stekla železnica, ki bo vezala Turkestan s Sibirijo »Turksib«, če bo v redu dovažanje žita s severa in če bo ta široka dežela bombažni paradiž Rusije. Upajmo. Toda o tem ne razpravljamo. Zgodovinska resnica je nekaj drugega kakor umetniška resnica. Jasno in neizmerno udarno pa zajame srce gledalca misel, da tako mora biti in da je sladko veselje gledati rast velikega tehničnega dela, ki bo služilo gospodarstvu vse dežele, /.a uspeh jamči delo vseh za vse in to je najskrivnejši mik tega filma. Iz. najnooejšega ruskega filma »Zemlja*, ki ga je režiral Eisenstein, režiser filma »Oklopna križarka Potemkin<. Kakor /liano, o najboljših ruskih filmih igralci niso znani zoe/.dniki, ampak tipi iz. naroda. Nudimo par takih tipov »Sovkino »Vseh skrbi se morete oprostiti«, pravi sloveči astrolog. Oris ali popis življenja je za trezno mislečega človeka tako važen, kakor zemljevid za pomorščaka. Zakaj hi hodili slepo naokoli, če dobite lahko potem običajnega pisma ločne informacije, ki naj Vam pomorejo do sreče 111 uspeha? Prej posvarjen, prej obvarjen. Profesor Koxroy Vam bo razložil, na kakšen način morete doseči uspeh, v katerih dneh Vam bo sreča naklonjena in kdaj ne, priporočil Vam bo, kiila j se lotite tega ali onega, ali nastopite potovanje, kdaj in koga poročite, kdaj si poizkusite izboljšati svoi položaj, kdaj smete investirati in ali so umestne spekulacije. To vse in mnogo drugega je mogoče doznati i/. Vašega življenjskega popisa. Mine. E. Servagnet, Villa Petit Paradis, Alger, piše: »Horoskop, ki sem ga prejela, me popolnoma zadovoljuje, kajti mojo preteklost in sedanjost prikazuje nadvse točno, nadalje podaja verno sliko mojega značaja in moje zdravstveno stanje, razkriva pa diskretno tudi mojo prihodnost ter mi daje tozadevno dragocen nasvet. Delo profesorja Roxroy-a je res nekaj izrednega.« Ce želite dobiti brezplačno popis Vašega življenja, na-zuačite samo dan, mesec, leto in kraj Vašega rojstva, napišite razločno in brezpogojno svojeročno Vaše ime in naslov in pošljite te podatke takoj profesorju Roxroy-u. Če hočete, priložite lahko 10 Din v bankovcih (kovanega denarja ne prilagati) za poštnino, pisnino itd. — Naslov: ROXR(_A Dept. 8395 Č, Emmastraat 42, Haag (Holland). Pisemska pristojbina za Holandsko: 3 Din. N. B. Profesor Romov ne zna slovensko, ter mu je zelo žal, da more spričo tega odgovoriti le v nemščini (na željo tudi v francoščini ali angleščini). Fr. Zupan: Risba Kaj vidi kamera slovenskega foto grafa Foto Janko 7 Skerlcp Solnčiia roža od blizu in FOTOAMATER m i (K Rdeča jelša (bližje) Rdeča jelša Rdeča jelša (oejica [)rao blizu) »Balada o vojni in ljubezni« Ravnal — Kreft (Uprizoritev delavskega odra Svobode v Ljubljani in v Narodnem gledališču v Mariboru) Raynal je napisal 300 strani dolgo dramo »Grob neznanega vojaka«. S tem izziva režiserja, da si delo za oder šele priredi. Starčev erotični konflikt me ni zanimal. Dovolj je tragedije med Vojakom in Dekletom, ki jima je vojna stisnila vse življenje v štiri ure. Vojna je bila zame središče ljubavne tragedije dveh mladih ljudi. Vse je tako mračno, iz vseh kotov straši vojna — vse tako temno, kakor v škotskih baladah. Zato sem dal svoj naslov »Balada o vojni in ljubezni«. In pripisal sem mesto RayanaIovega usmiljenja — materinstvo, ki je zame važnejše in globlje. Vojna se ni samo zajedla v očete in matere, može in žene, vojna je tudi v otrocih zapustila svoje potomstvo. S svojo predelavo in z režijo sem skušal ustvariti nastrojenje misterija vojne — proti vojni. Tako, kakor je bil srednjeveški misterij usmerjen iz tostranstva v onostranstvo. Vojna vojni Ga. Scherbanova v vlogi dekleta — to ni »tendenca«, to je ideja. B. K. Bratko Kreft d vlogi vojaka £fubiieljem narav g Sedaj prif)aja čas, ko boste po§ileli v naravo; ne Qodile brez dobre kamere - in oglejte si zalo bo-galo zalogo foto-aparatov in potrebščin v drogeriji Mr. PQ. S. Borčič, Cjubljana Šelenburgova ulica Ceniki na razpolago! - Ne zamudile ugodne prilike 1 'i lili JJi-A ki bolehate na želodcu, črevesih, mehurju, srcu, ledvicah ali j etri li, ali ki trpite vsled žolčnih kamnov, v Rogaško Slatino! Rogaška Slatina so naši domači Karlovi vari. Nje slo uti zdravilni vrelci TEMPEL, STTR1A in DONAT so svetovno priznani in cenjeni o.l vseli, ki so se kdaj k njim zatekli. Sezona: mnj-september Vzlic vsemu konTortu izredno nizke cene. Pred in po plavui sezoni, to je do 30. junija in od 15. avgusta dalje znatni popusti in največje udobnosti. — Zdravljenje, obnosno obisk zdravilišča v tem času se posebno priporoča. — Zahtevajte prospekte Grafološki kotiček »Notranjka«. Lepa zbirka štirih pisav ene in iste osebe. Četudi so pisave na prvi pogled povsem različne, je vendar najti obilo sličnosti, in sicer baš v grafološko zanimivih detajlih, ki pa jih vsakdo takoj ne uoči. (Vezava je v vseh štirih primerih izrazito girlandna — zaokrožena; ta posebnost je ostala tudi v obeh pisavah, ki sta pisani s topim peresom. Vse štiri pisave so približno enako široke in visoke, le tega se v dveh primerih spremeni, kar pa je najbrže posledica posebnega držanja peresa pri pisanju. Začetne in končne poteze, pike in strešice nad črkami so v vseh štirih primerih enako izvedene.) <^ytv-xx^r Oseba je po naravi mehke duševne konstitucije, občutljivega srca, dobrodušna in blagohotna. Veliko smisla ima za podrobno delovanje; radi velike duševne prilagodljivosti in prožnosti se zlahka vživi v tujo duševnost. Temu pripomore tudi njen precej miren, deloma celo pasiven naturel, ki ne dopušča, da bi se oseba preveč na zunaj izživljala. Oseba je torej predvsem refleksivna natura, vglobljena vase, toda ne iz egoističnih motivov, temveč iz prave duševne potrebe. Oseba je v. svojih zahtevah zelo skromna, ni ji do pretiranosti v izbiri užitkov; duševno je dobro uravnovešena, zelo premišljena in natančna. Kljub precej veliki duševni občutljivosti pa oseba nikoli ne izgubi realnih tal, njeno mišljenje se giblje v logični, stvarno usmerjeni črti. Njena natančnost in čut za dolžnost prehajata mestoma že v pedantnost. Drugače zelo zgovorna, družabna natura, polna zdravega humorja. V družbi je zabavna, njena domišljija je pestra in polna. Manjka ji pa originalnosti in vsakega večjega duševnega impulza in patosa. Zelo kultivirana in estetično naobražena oseba. Obilo uspeha bi žela v učiteljskem poklicu, ki zahteva mirno, podrobno opazovanje, sprejemljivo srce in čut za resnico in lepoto. Pripomba uredništva: Kdor želi grafološko skico značaja kake osebe, naj vpošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti treba tudi spol in starost) na uredništvo naše revije pod naslovom »Grafološki kotiček«. Obenem naj priloži pismu 20 Din za delo in stroške. Pisma se rešujejo strogo diskretno in zelo vestno. Analize vposlanih pisav se priobčijo v tem kotičku le na izrecno željo. Naš grafolog izdeluje tudi detajlne analize pisav in je bralcem te revije na razpolago za vse tozadevne informacije in vprašanja. Salda-konte, štrace, journale, šolske zvezke, mape, knjižice za odjemalce, risalne bloke itd. nudi po izredno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. II. nadstr. v/''/#// PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Izhaja vsakega 25. v mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din. Amerika 3 dolarje), polletno 55 Din (rt^Liubhani V^Čei*! konzorcij Ilustracije (K. Ceč & cons.). Urednik Narte Velikonja. Uredništvom uprava: Kopitarjeva 6 11. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K. Lee) Zahtevajte v vsaki trgovini Dagmar-svilo!