GDK: 32 :307 + 923.4 Received: 7.8.2001 Izvirni znanstveni članek S^Ki^tolAccepted: 20.8.2001 Original scientific paper IZKORIŠČENOST DELOVNIH SREDSTEV IN GOSPODARNOST DELA GOZDNIH POSESTNIKOV V LASTNIH GOZDOVIH Jurij MARENČE*, Iztok WINKLER** Izvleček V prispevku je na podlagi spravilnih modelov izračunana izkoriščenost delovnih sredstev, ki jih uporabljajo gozdni posestniki pri delu v svojem gozdu. Izkoriščenost strojev je odvisna predvsem od velikosti posesti oziroma potrebne količine dela. Na osnovi izkoriščenosti, cen delovnih sredstev in dela so podani stroški sečnje in spravila glede na različno velikost gozdne posesti. S primeijavo cene lesa na kamionski cesti in stroški pridobivanja le-tega ugotavljamo doseženo gospodarnost dela - to nam podaja koeficient gospodarnosti (Kg). Na majhni gozdni posesti in v mlajši razvojni fazi sestoja je uporaba strojev v pridobivanju lesa negospodarna. Pri manjšem obsegu dela so gospodarnejši manjši, cenejši in za gozdno delo preprosteje opremljeni kmetijski traktoiji. Velike traktorje je smiselno uporabljati v težjih delovnih razmerah in ob zadostnem obsegu dela. Gospodarnost je odločilna pri izbiri primernega delovnega sredstva za delo v gozdu. Ključne besede: zasebni gozd, pridobivanje lesa, delovno sredstvo, izkoriščenost, stroški, gospodarnost dela UTILISATION OF EQUIPMENT AND ECONOMY OF WORK PERFORMED BY FOREST OWNERS IN THEIR OWN FORESTS Abstract On the basis of various extraction models, the utilisation of equipment by forest owners performing work in their own forests was calculated. The utilisation of machinery is dependant principally on the size of forest estate, that is, the quantity of work. On the basis of the utilisation of equipment and work costs, the cost of felling and extraction for different sizes of forest estate are provided. Comparing the price of lumber on the trunk road and the cost of extracting the wood, the economic efficiency of work is derived and is given as the coefficient of economy. On small forest estates and stands in early development, the use of machines in extracting lumber is not economical. The smaller the extent of work, the lower the coefficient of economy; the simply fitted farm tractor is sufficient and cheaper for small estates. Large tractors should be considered for working in tough conditions and where there is sufficient work. The economic efficiency of work is decisive in selecting equipment for work in the forest Keywords: private forest, extraction of wood, equipment, utilisation, costs, operating efficiency mag., BF-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SVN prof.dr., BF-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SVN VSEBINA CONTENTS 1 UVOD INTRODUCTION...........................................................................129 2 CILJ RAZISKAVE IN PODMENE STUDY OBJECTIVES AND HYPOTHESES...............................129 3 METODE DELA WORKING METHODS.................................................................130 4 REZULTATI REZULTS.......................................................................................135 5 ZAKLJUČKI CONCLUSIONS.............................................................................151 6 POVZETEK...................................................................................152 7 SUMMARY....................................................................................154 8 VIRI REFERENCES................................................................................155 1 UVOD INTRODUCTION Gozdni posestniki so zaradi svojega različnega socialnega položaja različno vezani na gozd. Nekaterim predstavlja gozd pomemben vir dohodka, na manjši in razdrobljeni gozdni posesti pa jim gmotno ne pomeni veliko. Gozdni posestniki so za delo v lastnem gozdu različno opremljeni in usposobljeni. Njihova opremljenost je odvisna od obsega dela v gozdu in njihovega socialno-ekonomskega položaja, ki vpliva na obseg vlaganja v gozdno mehanizacijo. To sta tudi glavna vzroka tako raznolike opremljenosti gozdnih posestnikov za delo v gozdu, ki jo ugotavljamo tudi v anketnih vprašahiikih za lastnike gozdov (WINKLER/MEDVED 1996). Poleg razdrobljenosti gozdne posesti vpliva na obseg dela v zasebnih gozdovih predvsem njihova velikost. Večina gozdnih posestnikov ima v povprečju manj kot 5 ha gozda (MARENČE 1997), zato je mehanizacija, ki jo uporabljajo pri gozdnem delu slabo izkoriščena. Lastniki delajo v gozdu le nekaj dni na leto. Ekonomičnost dela zahteva primemo izkoriščenost strojev, ki pa je zaradi majhnega obsega dela ne moremo zagotoviti. Z uporabo mehanizacije si gozdni posestniki predvsem olajšajo težko fizično delo. 2 CILJ RAZISKAVE IN PODMENE STUDY OBJECTIVES AND HYPOTHESES Cilj raziskave je prikazati izkoriščenost delovnih strojev in gospodarnost dela pri spravilu lesa v različnih delovnih razmerah. Zanimali so nas predvsem stroji, ki so pri gozdnih posestnikih glede na dejansko stanje opremljenosti najpogostejši, ob tem pa smo jih v enakih delovnih razmerah primerjali s stroji, ki jih posestniki sicer manj uporabljajo, vendar bi jih bilo glede na delovne razmere tudi možno uporabljati. Primeijave smo delali znotraj enakih delovnih razmer, kijih opredeljujeta strmina terena in razvojna faza sestoja. Pri tem smo uporabljali posebej za ta namen oblikovane spravilne modele (MARENČEAVINKLER 2001). Tako se isto delovno sredstvo lahko pojavi večkrat v različnih delovnih razmerah - upoštevali smo ga povsod tam, kjer je bilo to glede na delovne razmere in zahteve smiselno. Oblikovali smo naslednje delovne podmene: • velikost gozdne posesti in z njo povezana različna količina dela pomembno vplivata na izkoriščenost, gospodarnost in izbiro delovnih sredstev, • velika gospodarnost dela je v zasebnih gozdovih zaradi razdrobljenosti posesti, majhne izkoriščenosti delovnih sredstev in delovnega časa težko dosegljiva, • pri večjih gozdnih posestnikih je izkoriščenost delovnih sredstev in gospodarnost dela večja, • na mah gozdni posesti so gospodama le cenejša, preprostejša delovna sredstva. 3 METODE DELA WORKING METHODS Pri ugotavljanju opremljenosti gozdnih posestnikov smo uporabili podatke iz Anketnega vprašahiika za zasebne lastnike gozdov - 1995 (WINKLER/ MEDVED 1996) in kasnejših raziskav na tem področju (MARENČE 1997). Za posamezno velikost gozdne posesti (štiije velikostni razredi - MARENČE 1997) smo ugotavljali, katera so najobičajnejša delovna sredstva in kako se to stanje z večanjem gozdne posesti spreminja. Oblikovali smo spravilne modele, kijih opredeljujejo različne terenske razmere, odprtost z gozdnimi prometnicami, sestojne razmere in uporaba različnih delovnih sredstev (MARENCE/WINKLER 2001). Sestojne razmere smo opredelili s povprečnim srednjim drevesom, odprtost gozdov z gostoto prometnic, terenske razmere pa z naklonom. Pri tem smo proučevali motorno žago, traktorje in žičnico v kombinaciji z ročnim spravilom. Z metodo kalkuliranja smo izračunavali stroške sečnje in spravila. Izkoristek stroja smo izračunali tako, da smo prek normativov (Odredba o določitvi normativov za dela v gozdovih - Ur. 1. RS št. 11- 956/99) najprej ugotovili število delovnih ur, kijih s stroji naredimo v njihovi povprečni življenjski dobi pri delu na lastni posesti. Vhodni parametri (spravihie razdalje, razdalje zbiranja) so opredeljeni v spravilnih modelih (MARENČEAVINKLER 2001). Letni posek smo povzeh iz tabel donosov švicarskega zavoda za gozdarska raziskovanja EAFV (ČOKL 1992), dejanske količine poseka pa iz dosedanjih raziskav (MARENČEAVINKLER 2001). Število delovnih ur stroja v njegovi življenjski dobi smo dobili tako, da smo količino letnega poseka pomnožili z normativom in trajanjem posameznega stroja. Za izračun izkoristka posameznega stroja smo te ure podelili z urami, ki jih sicer predvidevamo v njihovi življenjski dobi (WINKLER in sod., 1994). V vseh izračunih donmevamo, da je lesna masa odkazana enakomerno po vsej površini gozda. Pri izračunu delovnih ur strojev smo upoštevali nedoseganje normativov zaradi slabše usposobljenosti gozdnih posestnikov pri sečnji (MEDVED 1989). 3.1 MOTORNE ŽAGE CHAIN SAWS Pri izračunu opravljenih delovnih ur motome žage v njeni življenjski dobi smo v treh različnih izbranih razvojnih fazah sestoja upoštevali povprečen normativ sečnje za iglavce in listavce, upoštevajoč njihov delež v poseku (MARENČEAVINKLER 2001). V anketi ugotavljamo, da je povprečna starost motornih žag v zasebnem sektorju okoli 10 let. To starost smo pri izračunu delovnih ur motome žage tudi upoštevali kot njeno dobo trajanja, ne glede na to, ah je njena življenjska zmogljivost izkoriščena ali ne. V kalkulaciji smo upoštevali motorno žago Stihi 029, ki sodi med srednje velike motome žage in jih po anketnih podatkih gozdni posestniki tudi največ uporabljajo. S temi žagami naj bi v življenjski dobi opravili 1800 obratovahiih ali 3600 delovnih ur (WINKLER m sod., 1994). 3.2 TRAKTORJI SKIDDERS Opravljeno število ur s traktorji oziroma njihov izkoristek primerjamo med seboj pri delu v kmetijstvu in v gozdu oziroma samo pri delu v gozdu. Pri izračunu izkoristka upoštevamo ure, ki naj bi jih posamezen traktor opravil v svoji življenjski dobi (WINKLER in sod., 1994). Navajamo v preglednici 1. Po podatkih (GOLEŽ/ZAGORC 2000) delajo posestniki s traktorji na kmetijskih površinah v povprečju 42 ur/ha letno. Ta podatek velja za traktorje moči 50 kW. Za manjše traktorje, ki smo jih vključili v analizo, takšnega podatka nimamo; zato smo omenjeni podatek o delu na kmetijski površini korigirali glede na medsebojno razmerje v moči motorja. Pri izračunu delovnih ur smo upoštevali tudi čas, porabljen za pot do gozda in nazaj. Povprečna oddaljenost kmetije od gozda znaša 5,18 km (MEDVED 1991); v izračunu potrebnih ur za delo smo zato upoštevali zaokroženo razdalj o prevoza v obe smeri 10 km in povprečno hitrost vožnje 20 km/h. Preglednica 1: Delovne ure traktorja v njegovi življenjski dobi Table I: Tractor lifespan in working hours Skupina traktorjev Group of tractors Število delovnih ur Number of working hours Veliki prilagojeni kolesni kmetijski traktor (Zetor 6340) Large adapted wheeled farm tractor 9100 Srednji prilagojeni kolesni kmetijski traktor (IMT 549) Medium adapted wheeled farm tractor 7800 Mali prilagojeni kolesni kmetijski traktor (AGT 830) Small adapted wheeledfarm tractor 6500 V anketnem vprašalniku ugotovljeno povprečno starost traktorjev (12 let) smo v izračunih upoštevali kot dobo trajanja stroja. S primerjavo predvidenih in dejansko opravljenih delovnih ur želimo ugotoviti izkoristek stroja (vrednosti izkoristka več kot 100 pomenijo, da smo v življenjski dobi predpisano število delovnih ur dosegli pred iztekom 12 let). Posamezne, po velikosti in tehničnih karakteristikah tipične skupine traktorjev, predstavljajo: Zetor 6340 (veliki), IMT 549 (srednji) in AGT 830 (mali). 3.3 ŽIČNI ŽERJAVI CABLE CRANES Pri žičnih žerjavih smo v izračunih izkoriščenosti in stroškov upoštevali TVS - 1500. Uvrščamo ga v skupino srednjih večbobenskih žičnih žerjavov s stolpom. S to napravo lahko delamo v razmerah, ki smo jih predvideli v modelu (MARENČEAVINKLER 2001), zato lahko to tehnologijo primeijamo s traktorsko, ker je v svojem modelu "postavljena" v enake terenske in sestojne razmere. 3.4 KALKULACIJA STROŠKOV SEČNJE IN SPRAVILA LESA V ZASEBNIH GOZDOVIH CALCULATION OF COSTS IN FELLING AND SKIDDING WOOD IN PRIVATE FORESTS Na kalkulativne stroške pridobivanja lesa vplivajo nabavne cene mehanizacije, njena izkoriščenost v dobi trajanja, življenjska doba posameznih elementov stroja in čas, ki ga porabimo za delo. S kalkulacijami smo ugotavljah stroške, ki nastanejo pri delu z motorno žago, traktorji in žičnimi žerjavi. Ugotavljali smo ceno delovne ure, v kateri smo upoštevah okvirne vrednosti kalkulacijskih predpostavk, ki izhajajo iz izračunov stroškov gozdarskih del (WINKLER in sod., 1994). Iz istega vira smo tudi privzeli delitev gozdarske mehanizacije v posamezne skupine, ki se ločijo po moči, teži, dolžini trajanja in preostalih značihiostih, in uporabiU računahiiški program za izračun potrebnih vrednosti. Pri sečnji smo v izračunu amortizacije motorne žage upoštevali njeno dejansko izkoriščenost v življenjski dobi. Pri porabi goriva in maziva smo upoštevah povprečje, kot ga navaja literatura (WINKLER in sod., 1994). Količnik vzdrževanja smo popravili v razmerju z dejanskim izkoristkom motorne žage. Pri traktorskem spravilu s skupnimi urami (v kmetijstvu in gozdu) obremenimo vse tiste sestavne dele delovnih sredstev, s katerimi smo dejansko opravili delo. Pri tem upoštevamo delo na kmetijski in gozdni površini. Celotno gozdarsko nadgradnjo pa smo obremenili le z urami, ki smo jih opravili v gozdu. Pri vseh tistih traktorjih, pri katerih smo presegli količino delovnih ur, ki je predvidena v življenjski dobi posameznega dela traktorja, smo v kalkulaciji upoštevali vrednosti polno izkoriščenega stroja. Prav tako smo tudi pri traktorjih popravili količnik vzdrževanja v razmerju z dejanskim izkoristkom stroja. Z žičnimi napravami delamo le v gozdu, zato so vsi stroški porazdeljeni na ure, ki jih v 12 letih realiziramo v gozdu. S temi urami so v kalkulacijah tudi izračunani stroški dela z žičnicami. Pri vseh izračunih vrednosti primerjalne cene delovne ure smo pri stroških delavcev upoštevali bruto urno postavko v višini 726 SIT in količnik splošnih stroškov delavca Kj = 2,00 (WINKLER/KRAJČIČ 2000). Podatke o nabavni ceni strojev, njihovih delov, stroških goriva in maziva smo dobili pri proizvajalcih in kupcih opreme (Agromehanika Kranj, Gozdno gospodarstvo Postojna, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, Veriga Lesce, Tajfun - Planina pri Sevnici, Petrol - maj 2001). Stroške dodatne izgradnje vlak smo v modelu traktorskega spravila izračunali na naslednjih predpostavkah in pri tem uporabili podatke dosedanjih raziskav, ki obravnavajo stroške izgradnje vlak (KOŠIR 1990): • na ravnem smo upoštevali ceno izgradnje vlak v višini 883 SIT/m, • pri naklonu nad 35 % 1987 SlT/m, • v stroških pridobivanja lesa smo upoštevah stroške, ki so nastali pri gradnji že obstoječih vlak pa tudi stroške vseh dodatnih vlak, ki jih potrebujemo glede na oblikovane spravilne modele, • vlake amortiziramo v treh ureditvenih obdobjih (REBULA 1985). 4 REZULTATI REZULTS 4.1 IZKORISTEK DELOVNIH SREDSTEV UTILIZATION OF EQUIPMENT 4.1.1 Izkoristek motornih žag Utilization of chain saws Pogostost rabe in s tem izkoristek motorne žage pri sečnji je odvisna predvsem od količine potrebnega dela. Ta pa je odvisna od velikosti gozdne posesti in različne razvojne faze sestoja. Na naš izračun torej vplivata predvsem velikost gozdne posesti in neto prostornina srednjega odkazanega drevesa. Elemente, ki jih potrebujemo v izračunu delovnih ur, prikazuje preglednica 2 (normativi za sečnjo so podani brez korekcije, ki jo sicer upoštevamo zaradi različne usposobljenosti posestnikov pri delu v gozdu): Preglednica 2: Elementi za izračun delovnih ur motorne žage Table 2: Elements used in calculating chainsaw working hours Odkazano neto srednjekubno drevo The net volume of a medium-size tree marked for felling Letni posek Annual felling m%a Normativ za sečnjo Norm for felling (min/m^) 0,10 m' 4,0 80,24 0,50 m' 5,8 A9,13 0,90 m' 5,1 42,90 1 Če primerjamo število predvidenih ur v življenjski dobi motorne žage z vrednostmi, ki smo jih ob upoštevanju velikosti gozdne posesti izračunali za dobo 10 let, ugotavljamo, daje njihov dejanski obseg bistveno manjši (preglednica 3). Preglednica 3: Delovne ure v 10 letih pri sečnji glede na neto prostornino srednjega odkazanega drevesa in velikost gozdne posesti Table 3: Working hours over 10 years of felling with regards to net volume of a medium- size tree markedfor felling and size offorest property Razredi gozdne posesti (ha) Class forest property (ha) 0,10m' 0,50 m' 0,90 m' Ur/10 let Hours/ 10 years Izkoristek Utilization (%) Ur/lO let Hours/ 10 years Izkoristek Utilization (%) Ur/lO let Hours/ 10 years Izkoristek Utilization (%) 1- 4,9 ha 321 9 288 8 219 6 5- 14,9 ha 671 19 603 17 457 13 15- 29,9 ha 1233 34 1108 31 840 23 30 in več ha 2746 76 2468 68 1872 52 V najnižjem velikostnem razredu gozdne posesti (od 1 do 4,9 ha), kjer po anketi znaša povprečna velikost gozdne posesti 2,46 ha, število delovnih ur v desetletnem obdobju ne preseže desetine možnih delovnih ur. Tudi v največjem velikostnem razredu (povprečna velikost gozda v tem razredu znaša 51,34 ha) ne dosežemo količine delovnih ur, ki jih z žagami sicer lahko opravimo v njihovi življenjski dobi. Zaradi bistveno večjega obsega dela v gozdu so motorne žage na veliki gozdni posesti sicer bolj izkoriščene, vendar dosegamo z njimi še vedno največ 76 % izkoristek. Ob tem je treba upoštevati, da ima v povprečju vsak gozdni posestnik več kot samo eno motorno žago in je tako izkoristek posamezne motorke še manjši. Temu primerna je tudi cena dela s tako žago. 4.1.2 Izkoristek traktorjev Utilization of skidders Obseg dela, ki ga traktorji opravijo v gozdu, je odvisen od velikosti gozdne posesti. Na ravnem terenu lahko z velikimi kolesnimi kmetijskimi traktorji (Zetor 6340) zaradi njihovih tehničnih karakteristik delamo v vseh treh razvojnih fazah sestoja. Učinki teh traktorjev so v primerjavi s preostalima skupinama večji, zato z njimi dosegamo manjše število potrebnih delovnih ur pri enakem obsegu dela (preglednica 4). Preglednica 4: Delovne ure traktorjev skupaj (kmetijstvo + gozd.) in samo v gozdu na ravnem terenu Table 4: Working hours of skidders together (farmland + forest) and only in the forests in flat terrain Velikost gozdne Zetor 6340 IMT 549 AGT 830 posesti (ha) (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) Size of forest {working hours in 12 (working hours in 12 (working hours in 12 property (ha) years) years) years) Drevo 0,10 m^ Kmet. + Gozd Kmet. + Gozd Kmet. + Gozd Tree 0,10 m' gozd Forest gozd Forest gozd Forest Farmland + Farmland + Farmland + forest forest forest 1 - 4,9 ha 2283 146 2998 301 3412 308 5 - 14,9 ha 4004 304 5298 630 6017 644 15-29,9 ha 5881 559 7873 1157 8914 1184 30 in več ha 7843 1245 10903 2578 12219 2637 Zetor 6340 IMT 549 AG! r830 (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) (working hours in 12 (working hours in 12 (working hours in 12 years) years) years) Drevo 0,50 m' Kmet. + Gozd Kmet. + Gozd Kmet. + Gozd Tree 0,50 m^ gozd Forest gozd Forest gozd Forest Farmland + Farmland + Farmland + forest forest forest 1 - 4,9 ha 2241 104 2931 234 3362 258 5 - 14,9 ha 3917 217 5158 490 5913 540 15-29,9 ha 5721 399 7617 900 8723 993 30 in več ha 7487 889 10331 2006 11793 2211 Zetor 6340 IMT 549 (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) (working hours in 12 (working hours in 12 years) years) Drevo 0,90 m' Kmet. + Gozd Kmet. + Gozd Tree 0,90 m^ gozd Forest gozd Forest Farmland + Farmland + forest forest 1- 4,9 ha 2218 81 2885 188 5 - 14,9 ha 3869 169 5062 394 15-29,9 ha 5633 311 7439 723 30 in več ha 7290 693 9936 1611 Na majhni posesti dosegamo le približno četrtino delovnih ur. Tudi na največji posesti (51,34 ha gozda in 13,09 ha kmetijskih površin) nikjer ne presežemo v življenjski dobi predvidenih ur za to skupino traktorjev (največji delež znaša 86 %) - preglednica 5. Preglednica 5: Izkoriščenost traktoijev v kmetijstvu in gozdu na ravnem terenu Table 5: Utilization of skidders on farmland and in the forest in flat terrain Velikost gozdne posesti (ha) Size of forest property (ha) Zetor 6340 IMT 549 AGT 830 Drevo 0,10 m' Tree 0,10 m' Izkor. (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) Izkor. (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) Izkor. (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland -^forest) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) 1 - 4,9 ha 25 2 38 4 52. 5 5 - 14,9 ha 44 3 68 8 92 10 15-29,9 ha 65 6 101 15 137 18 30 in več ha 86 14 140 33 188 40 Zetor 6340 IMT 549 AGT 830 Drevo 0,50 m' Tree 0,50 m^ Izkor. (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) Izkor. (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland +foresi) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) Izkor, (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) 1 - 4,9 ha 25 1 38 3 52 4 5- 14,9 ha 43 2 66 6 91 8 15-29,9 ha 63 4 98 12 134 15 30 in več ha 82 10 132 26 181 34 Zetor 6340 IMT 549 Drevo 0,90 m' Tree 0,90 tn^ Izkor. (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) Izkor. (%) (kmet. + gozd) miizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) miiz. (%) (forest) 1 - 4,9 ha 24 1 37 2 5 - 14,9 ha 42 2 65 5 15-29,9 ha 62 3 95 9 1 30 in več ha 80 8 127 21 S srednjimi kolesnimi kmetijskimi traktorji (IMT 549) dosegamo v velikostnem razredu od 1 - 4,9 ha (4,39 ha kmetijske in 2,46 ha gozdne posesti) le dobro tretjino (37 do 38 %) v življenjski dobi predvidenih ur. Z večanjem obsega dela se povečuje tudi število potrebnih delovnih ur. V velikostnem razredu 30 in več ha ne glede na razvojno fazo sestoja povsod presegamo količino delovnih ur, ki jih sicer v življenjski dobi predvidevamo za ta traktor. Z malimi kolesnimi kmetijskimi traktorji (AGT 830) potrebujemo za isti obseg dela več časa, zato s temi traktorji tudi na majhni posesti presegamo polovico v življenjski dobi predvidenih ur, v zadnjih dveh velikostnih razredih pa že presežemo to vrednost. Za odrasle sestoje ocenjujemo, da delo s to skupino traktorjev, ki so lažji in šibkejši po moči, zaradi nadpovprečne debeline sortimentov ni primemo. Pri delu samo v gozdu bi opravili s traktoqi še bistveno manj delovnih ur. V velikostnem razredu od 1 - 4,9 ha (v povprečju 2,46 ha gozda) ne glede na uporabljeno spravilno sredstvo nikjer ne presežemo 5 % delovnih ur, predvidenih v življenjski dobi strojev. Največje število delovnih ur dosežemo v drobnih sestojih, kjer zaradi majhne prostornine srednjega posekanega drevesa porabimo tudi največ časa na enoto proizvoda. Z najmanjšim traktorjem opravimo v 12 letih le 308 delovnih ur. Z večanjem gozdne površine se ta delež sicer veča, vendar pri nobeni skupini traktorjev ne preseže deleža 40 %. Srednje veliki traktorji imajo 21 do 33 % izkoristek, veliki od 8 do 14 %, največji izkoristek pa imajo zaradi svoje manjše učinkovitosti traktorji iz skupine malih kolesnih kmetijskih traktorjev - od 34 do 40 %. Glede na obseg gozdnega dela v nobenem primeru ne presežemo predvidenega števila delovnih ur v življenjski dobi traktorja, zato pri delu na kmetiji pri gozdnem delu ne uporabljamo gozdarskih traktorjev. Materialni stroški dela s takšnimi traktorji bi bili zaradi visokih fiksnih stroškov še mnogo višji kot sedaj, ko z istim traktorjem delamo v kmetijstvu, z dodatno gozdarsko nadgradnjo pa jih lahko uporabljamo tudi v gozdu. Na strmih terenih je zaradi večje strmine težavnost dela bistveno večja. Nakloni v povprečju presegajo 35 %, zato ocenjujemo spravilne razmere kot zelo težke. V takih razmerah predvidevamo uporabo srednjih in večjih kolesnih traktoqev in žičnih naprav. Mehanizacijo lahko dopolnjujemo z ročnim spravilom. Uporaba malih kolesnih traktorjev zaradi težjih terenskih razmer ni primerna in jih v teh primeijavah ne upoštevamo. V izračunih števila opravljenih delovnih ur s posameznimi skupinami traktoijev je njihovo število na kmetijskih površinah ostalo enako, več časa kot v prejšnjih primerih pa smo zaradi težjih delovnih razmer porabili za delo v gozdu. Zgolj v številu delovnih ur so razlike minimalne. Nastopajo predvsem v stroških dela, ki so zaradi slabše odprtosti sestojev v težjih terenih višji (nujno dodatno predspravilo ali izgradnja vlak) -preglednica 6. Preglednica 6: Delovne ure traktorjev skupaj (kmet.+gozd.) in samo v gozdu na strmem terenu Table 6: Working hours of skidders together (farmland + forest) and only in the forest in steep terrain Velikost gozdne posesti Zetor 6340 IMT 549 (ha) (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) Size of forest property (ha) (working hours in 12 years) (working hours in 12 years) Drevo 0,10 m^ Kmet. + gozd Gozd Kmet. + gozd Gozd Tree 0,10 m^ Farmland + Forest Farmland + Forest forest forest 1- 4,9 ha 2298 161 3037 341 5 - 14,9 ha 4036 337 5380 712 15-29,9 ha 5942 619 8024 1308 30 in več ha 7977 1380 11239 2914 Zetor 6340 IMT 549 (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) (working hours in 12 years) (working hours in 12 years) Drevo 0,50 m' Kmet. + gozd Gozd Kmet. + gozd Gozd Tree 0,50 m^ Farmland + Forest Farmland + Forest forest forest 1 - 4,9 ha 2264 111 2988 291 5 - 14,9 ha 3964 265 5277 609 15-29,9 ha 5809 487 7835 1119 30 in več ha 7682 1084 10818 2493 Zetor 6340 IMT 549 (delovne ure v 12 letih) (delovne ure v 12 letih) (working hours in 12 years) (working hours in 12 years) Drevo 0,90 m^ Kmet. + gozd Gozd Kmet. + gozd Gozd Tree 0,90 m^ Farmland + Forest Farmland + Forest forest forest 1- 4,9 ha 2238 101 2935 238 5 - 14,9 ha 3910 211 5166 498 15 - 29,9 ha 5710 388 7631 915 30 in več ha 7461 864 10364 2039 Pri delu z velikimi kolesnimi traktorji obseg dela nikjer ne dosega 9100 delovnih ur. Samo pri delu v gozdu pa dosegamo le 15 % izkoristek (preglednica 7). Preglednica 7; Izkoriščenost traktorjev v kmetijstvu in gozdu na strmem terenu (nad 35 %) Table 7: Utilization ofskidders on farmland and in the forest in steep terrain (more than 35 %) Velikost gozdne posesti (ha) Size of forest property (ha) Zetor 6340 IMT 549 Drevo 0,10 m' Tree 0,10 m' Izkor. (%) (kmet. + gozd) Utilizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) Utiliz. (%) (forest) Izkor. (%) (kmet. + gozd) Utilizaton (%) (farmland -^forest) Izkor. (%) (gozd) Utiliz (%) (forest) 1- 4,9 ha 25 2 39 4 5 - 14,9 ha 44 4 69 9 15-29,9 ha 65 7 103 17 30 in več ha 88 15 144 38 Zetor 6340 IMT 5 49 Drevo 0,50 m^ Tree 0,50 m^ Izkor. (%) (kmet. + gozd) Utilizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) Utiliz (%) (forest) Izkor. (%) (kmet. + gozd) Utilizaton (%) (farmland -yforest) Izkor. (%) (gozd) Utiliz (%) (forest) 1 - 4,9 ha 25 1 38 4 5 - 14,9 ha 44 3 68 8 15-29,9 ha 64 5 100 14 30 in več ha 84 12 139 32 Zetor 6340 IMT 549 Drevo 0,90 m^ Tree 0,90 m^ Izkor. (%) (kmet. + gozd) Utilizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) Utiliz. (%) (forest) Izkor. (%) (kmet. + gozd) Utilizaton (%) (farmland +forest) Izkor. (%) (gozd) Utiliz (%) (forest) 1 - 4,9 ha 24 1 38 3 5 - 14,9 ha 43 2 66 6 15-29,9 ha 63 4 98 12 30 in več ha 82 9 133 26 S srednjevelikimi kolesnimi traktorji (IMT 549) dosežemo 7800 skupnih delovnih ur le pri delu v največjih dveh velikostnih razredih, v starejših sestojih pa le še v največjem vehkostnem razredu. Le z delom v gozdu dosežemo največ 26 do 38 % izkoristek. 4.1.3 Izkoristek žičnih naprav Utilization of cable ways V težjih delovnih razmerah (nakloni nad 35 %), v strmih in slabše odprtih sestojih, je v pridobivanju lesa umestna tudi uporaba žičnih naprav. V anketi je ugotovljeno, da le 9 % lastnikov v najvišjem velikostnem razredu uporablja tak način spravila (MARENČE 1997). S temi napravami delajo lastniki le v gozdu, ne morejo jih uporabljati za druga opravila na kmetiji (razen redkih primerov spravila sena), zato je njihova izkoriščenost še bolj vprašljiva kot pri traktorjih. Glede na obseg dela in elemente, ki izhajajo iz modela za žično spravilo (MARENCE/WINKLER 2001), ter ozko namembnost stroja smo dobili pričakovano nizko vrednost izkoriščenosti žičnih naprav (preglednica 8). V najnižjem velikostnem razredu (1 do 4,9 ha) opravimo z žičnico v dobi trajanja stroja (12 let) le 1 do 2 % delovnih ur, ki jih sicer ti stroji opravijo v svojem trajanju (WINKLER in sod., 1994). Z večanjem posesti in obsega dela se število potrebnih ur sicer veča, vendar izkoristek nikjer ne preseže 13 %. Preglednica 8: Delovne ure in izkoriščenost žičnih naprav pri delu v gozdu na strmem terenu (nad 35%) Table 8: Working hours and utilization of cable ways at work in the forest on steep terrain (over 35 %) Razredi gozdne posesti (ha) Class forest property 0,10m' 0,50 m' 0,90 m' Ur/12 let Hours/12 years Izkoristek Utilization (%) Ur/12 let Hours/12 years Izkoristek Utilization (%) Ur/12 let Hours/12 years Izkoristek Utilization (%) 1 - 4,9 ha 151 2 132 1 100 1 5- 14,9 ha 316 3 275 3 208 2 15 - 29,9 ha 581 6 506 5 383 4 30 in več ha 1295 13 1127 11 853 8 4.2 STROŠKI PRIDOBIVANJA LESA V ZASEBNIH GOZDOVIH COSTS OF LOGGING IN PRIVATE FORESTS Proizvodne stroške smo ugotavljali in primerjali med seboj v okviru posameznih delovnih razmer, ki jih opredeljujeta naklon terena in razvojna faza sestoja. Primerjali smo stroške sečnje in različnih načinov spravila lesa. Z upoštevanjem različnih delovnih sredstev za spravilo lesa smo dobili v posameznih delovnih razmerah različne načine dela (vključuje sečnjo in spravilo), ki smo jih primerjali med seboj. Pri opisovanju teh načinov smo uporabili okrajšave (preglednica 9): Preglednica 9: Okrajšava in pomen načinov dela Table 9: Shortcuts and the meaning of work methods Okrajšava Shortcuts Pomen Meaning IMT + ročno IMT + hand skidding Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s srednjim kolesnim traktorjem ( IMT 549) Skidding with medium wheeledfarm tractor Dodatno ročno predspravilo Additional hand preskidding IMT + vlake IMT + skidding tracks Sečnja z motorno žago Felling with chain saw Spravilo s srednjim kolesnim traktorjem ( IMT 549) Skidding with medium wheeledfarm tractor Dodatna izgradnja vlak Additional building of skidding tracks Žičnica + ročno Cable way + hand skidding Sečnja z motomo žago Felling with chain saw Spravilo s srednjim večbobenskim žičnim žerjavom(TVS - 1500) Skidding with a medium cable crane (TVS -1500) Dodatno ročno predspravilo Additional hand preskidding Na položnem terenu in mladih sestojih (0.10 m^. kjer je možno uporabiti vse tri skupine traktorjev, je ne glede na obseg dela, pridobivanje lesa (sečnja in spravilo) najcenejše pri uporabi malih kolesnih traktorjev (preglednica 10). Največja razlika v stroških sečnje in spravila je na majhni gozdni posesti, kjer predvsem nabavna cena posameznih strojev zaradi majhnega obsega dela bistveno vpliva na stroške. Z večanjem posesti se veča izkoriščenost strojev, s tem pa se spreminja tudi medsebojno stroškovno razmerje. V takšnih pogojih je torej najbolj primemo uporabljati male kolesne traktorje. Delo z najbolj pogostimi srednjevelikimi traktorji je v tem primeru dražje.To dejstvo je zlasti izrazito na majhni gozdni posesti. V težjih delovnih razmerah (ravno, 0,90 m^) uporaba skupine malih traktorjev zaradi slabših tehničnih značilnosti ni primerna. V sestojih z nadpovprečno debelino (0,90 m^) je delo kljub položnemu terenu težje. Zato v primerjavi stroškov ostajamo le pri dveh skupinah traktorjev, za katere ocenjujemo, da z njimi lahko delamo v takih razmerah. Spravilo s srednjimi kolesnimi traktorji v teh delovnih razmerah je v vseh posestnih razmerah cenejše kot delo z bolje opremljenimi večjimi traktorji. Razlika se z večanjem obsega dela sicer manjša, vendar je delo z velikimi traktorji še vedno dražje. Modernejša in dražja gozdarska nadgradnja, ki je na velikih traktorjih, je zaradi premajhnega obsega dela v gozdu slabše izkoriščena. Predvsem njihova višja nabavna cena in slaba izkoriščenost sta dejavnika, ki odločilno vplivata, da je pridobivanje lesa, kjer uporabljamo srednje kolesne traktorje, še vedno cenejše. Preglednica 10: Delovne razmere; Ravno - stroški sečnje in spravila Table 10: Working conditions: Flat - costs of felling and skidding Razred gozdne posesti Class of forest property Sečnja / Felling Sečnja + spravilo / Felling + skidding SIT/m^ 0,10 m^ SIT/m' 0,50 m' SIT/m^ 0,90 m^ 1 - 4,9 ha Sečnja / Felling 6723 4261 4016 Sečnja + spravilo / Felling + skidding Zetor 42584 28009 30314 IMT 23180 14425 14680 AGT 15885 9887 5 - 14,9 ha ! Felling 3517 2206 2025 Sečnja + spravilo / Felling + skidding Zetor 15343 9853 10399 IMT 10570 6453 6370 AGT 8424 5205 15-29,9 ha Sečnja / Felling 2659 1660 1503 Sečnja + spravilo / Felling + skidding Zetor 9053 5696 5858 IMT 7506 4544 4418 AGT 6590 4052 30 in več ha Sečnja / Felling 2264 1407 1261 Sečnja + spravilo / Felling + skidding Zetor 6230 3815 3789 IMT 6246 3726 3566 AGT 5764 3539 Na strminah je spravilna problematika pestrejša kot v prejšnjih primerih. Zaradi težjega terena uporabljamo poleg traktorskega tudi žično spravilo, oboje pa lahko dopokijujemo z ročnim. Zaradi slabše odprtosti sestojev z vlakami smo v modelih predvideli možnost dodatne gradnje vlak ali pa uporabo ročnega spravila; z obema načinoma skrajšamo razdaljo zbiranja na vrednost, kot jo navajamo v spravihiih modelih (MARENČEAVINKLER 2001). Obe možnosti reševanja slabše odprtosti sestojev tudi stroškovno primerjamo med seboj (preglednica 11). Preglednica 11: Delovne razmere: Strmo - stroški sečnje in spravila Table 11: Working conditions: Steep - costs of felling and skidding Razred gozdne posesti Class of forest property Sečnja / Felling Sečnja + spravilo / Felling + skidding SIT/m^ 0,10 m' SITW 0,50 m^ SITW 0,90 m' 1 -4,9 ha Sečnja / Felling 6723 4261 4016 Sečnja + spravilo / Felling and skidding: Zetor +ročno / Zetor + hand skidding 44721 29887 32048 Zetor + vlake /Zetor + skidding tracks 44637 29562 32048 IMT + ročno / IMT + hand skidding 25608 16667 16709 IMT + vlake /IMT + skidding tracks 25523 16342 16745 Žičnica + ročno / Cable way + hand skidding 207541 125563 165863 5 - 14,9 ha Sečnja/Felling 3517 2206 2025 Sečnja + spravilo / Felling and skidding: Zetor +ročno / Zetor + hand skidding 17003 11354 11691 Zetor + vlake /Zetor + skidding tracks 16985 11064 11727 IMT + ročno /IMT + hand skidding 12468 8206 7934 IMT + vlake /IMT + skidding tracks 12450 7916 7970 Žičnica + ročno / Cable way + hand skidding 58929 46536 51500 15-29,9 ha Sečnja/Felling 2659 1660 1503 Sečnja + spravilo / Felling and skidding: Zetor +ročno / Zetor + hand skidding 10619 7118 7094 Zetor + vlake /Zetor + skidding tracks 10618 6840 7131 IMT + ročno /IMT + hand skidding 9203 6150 5840 IMT + vlake /IMT + skidding tracks 9201 5872 5876 Žičnica + ročno / Cable way + hand skidding 30835 21405 21918 30 in več ha Sečnja/Felling 2264 1407 1261 Sečnja + spravilo / Felling and skidding: Zetor +ročno / Zetor + hand skidding 7761 5209 5003 Zetor + vlake /Zetor + skidding tracks 7768 4935 5039 IMT + ročno /IMT + hand skidding 7965 5304 4958 IMT + vlake /IMT + skidding tracks 7972 5030 4994 Žičnica + ročno / Cable way + hand skidding 16779 11301 11466 Na podlagi prikazanih primerjav ugotavljamo, da je na majhni gozdni posesti v strmini najcenejše uporabljati srednjevelike traktoije. Razmerje v stroških med obema skupinama traktorjev je pribUžno 1 : 1,8. Na največji gozdni posesti se stroški dela z različnimi traktorji skoraj izenačijo. V spravihiih modelih so stroški pridobivanja lesa, kadar dodatno gradimo traktorske vlake, minimalno razlikujejo od stroškov, kjer zaradi slabše odprtosti z vlakami ročno zbiramo les (do 5 %). Tehnologija, pri kateri uporabljamo žično spravilo, je pričakovano bistveno dražja od traktorske; zlasti je razlika velika na majhni gozdni posesti - tuje razmerje v stroških celo 1 : 8. Na veliki gozdni posesti v tej raziskavi je žično spravilo še vedno približno 2 krat dražje od traktorskega. 4.3 GOSPODARNOST DELOVNIH SREDSTEV V ZASEBNIH GOZDOVIH OPERATING EFFICIENCY OF EQUIPMENT IN PRIVATE FORESTS 4.3.1 Cena lesa na kamionski cesti glede na njegovo sortimentno sestavo Price of wood on the truck road, with respect to its sort Dosežena cena lesa na kamionski cesti je pomemben dejavnik, ki odločihio vpliva na gospodarnost našega dela v gozdu. Pri tem je cena poleg vrste in kakovosti lesa odvisna predvsem od povprečnega premera odkazanega drevja in s tem različnega deleža posameznih sortimentov. Vrednost lesa smo ugotavljali pri treh različnih neto prostorninah srednjega odkazanega drevesa: 0,10 m^ 0,50 m^ in 0,90 m^ Deleže posameznih sortimentov smo ugotavljali s pomočjo dosedanjih raziskav (KAVČIČ in sod. 1989); s pomočjo teh deležev in odkupnih cen lesa smo izračunali povprečno vrednost posekanega m^ lesa v različnih razvojnih fazah sestoja. Poleg hlodovine je med posekanim lesom pomembna tudi skupina sortimentov Drugi tehnični les, ki predstavlja različne Sortimente. Sem spadajo piloti, jamski in tunelski les, drogovi različnih dolžin in droben okrogli tehnični les - vodnjaške rante, hmeljski drogovi, hmeljevke, vinogradniški drogovi in kolje in podobno (LIPOGLAVŠEK 1980). Njihova struktura in s tem povprečna cena m^ lesa v tej skupini se s premerom posameznih kosov relativno precej spremeni. Pri izračunu vrednosti m^ lesa smo zato upoštevali njihove medsebojne deleže, ki so bili ugotovljeni v dosedanjih raziskavah (KRAJČIČ 1996). Za izračun vrednosti m^ gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti smo vzeli odkupne cene za iglavce in listavce družbe Gozd d.d., Ljubljana v maju 2001. Ob upoštevanju navedenih razmerij in cen gozdnih lesnih sortimentov smo izračunali odkupne cene lesa na kamionski cesti pri posamezni prostornini srednjega odkazanega drevesa (preglednica 12). Preglednica 12: Odkupne cene lesa na kamionski cesti Table 12: Purchase price of wood on the truck road Neto prostornina srednjega odkazanega drevesa (m^) The net volume of a medium-size tree marked for felling Odkupna cena (SIT/mO Purchase price 0,10 4156 0,50 5013 0,90 7283 4.3.2 Primerjava gospodarnosti posameznih delovnih sredstev Comparision of operating efficiency between equipment Gospodarnost posameznega stroja ugotavljamo s primerjavo med odkupno ceno lesa na kamionski cesti in njegovimi stroški sečnje in spravila. To razmerje izražamo s koeficientom gospodarnosti (Kg), ki predstavlja razmerje med ceno lesa in stroški njegovega pridobivanja (MARENČE 1997): • Kg = 1, pomeni enakost cene lesa na kamionski cesti in stroškov sečnje in spravila, • Kg < 1, pomeni, da s ceno lesa ne pokrivamo stroškov sečnje in spravila, • Kg > 1, pomeni, da s ceno lesa presegamo stroške sečnje in spravila. V dosedanjih primerjavah smo ugotavljali zgolj stroškovna razmerja, nismo pa pri tem ugotavljali gospodarnosti takšnega dela; koeficienti gospodarnosti nam namreč pokažejo, katera delovna sredstva je smotrneje uporabiti in kdaj delamo z izgubo. Primerjavo smo oblikovali glede na posestno strukturo, razvojno fazo sestoja in težavnost (naklon) terena (preglednica 13). Preglednica 13: Gospodarnost izbranih delovnih sredstev (Kg) Table 13: Operating efficiency of selected equipment (Kg) Razred gozdne posesti (ha) Izbrano delovno sredstvo Ravno / Flat Strmo / Steep Class of forest property (ha) Selected equipment 0,10 m' 0,50 m' 0,90 m^ 0,10 m' 0,50 m' 0,90 m' 1 - 4,9 Zetor 0,10 0,18 0,24 IMT 0,18 0,35 0,50 AGT 0,26 0,51 Zetor+ročno / Zetor + hand skidding 0,09 0,17 0,23 Zetor+vlake / Zetor + skidding tracks 0,09 0,17 0,23 IMT+ročno / IMT + hand skidding 0,16 0,30 0,44 mi+v\akel IMTskidding tracks 0,16 0,31 0,43 Zičnica+ročno / Cable way + hand skidding 0,02 0,04 0,04 5- 14,9 Zetor 0,27 0,51 0,70 IMT 0,39 0,78 1,14 AGT 0,49 0,96 Zetor+ročno / Zetor + hand skidding 0,24 0,44 0,62 Zetor+vlake / Zetor + skidding tracks 0,24 0,45 0,62 IMT+ročno / IMT + hand skidding 0,33 0,61 0,92 IMT+vlake / IMT + skidding tracks 0,33 0,63 0,91 Zičnica+ročno / Cable way + hand skidding 0,07 0,11 0,14 15- 29,9 Zetor 0,46 0,88 1.24 IMT 0,55 1,10 1,65 AGT 0,63 1.24 Zetor+ročno / Zetor + hand skidding 0,39 0,70 1.0.^ Zetor+vlake / Zetor + skidding tracks 0,39 0,73 1.02 IMT+ročno / IMT + hand skidding 0,45 0,82 1,25 IMT+vlake / IMT + skidding tracks 0,45 0,85 , U4 Žičnica+ročno / Cable way + hand skidding 0,13 0,23 0,33 30 in več Zetor 0,67 IJl 1.92 IMT 0,67 1,35 2.04 AGT 0,72 1.42 Zetor+ročno / Zetor + hand skidding 0,54 ll.'Ki :.46 Zetor+vlake / Zetor + skidding tracks 0,54 1,02 1,45 IMT+ročno / IMT + hand skidding 0,52 1.47 IMT+vlake / IMT + skidding tracks 0,52 I.IHI 1.46 Zičnica+ročno / Cable way + hand skidding 0,25 0,44 0,64 V najmanjšetii velikostnem razredu gozdne posesti in najmlajši razvojni fazi sestoia ie ne glede na uporabljena delovna sredstva v sečnji in spravilu Kg < 1. Gozdarsko nadgradnjo pn traktorjih amortiziramo le z delom v gozdu, prav tako tudi motorno žago in žični žerjav, zato smo pri uporabi lastne mehanizacije na majhni posesti v vseh primerih bistveno predragi. Tu gospodarnosti dela zaradi majhnega obsega dela, ki je zato dražje, in nizke odkupne cene lesa iz redčenj, ni mogoče doseči. Na ravnem terenu in srednji debelini dreves (0.50 m^) se koeficient povečuje z večanjem posesti. V najvišjem velikostnem razredu je pri vseh strojih Kg > 1. Sklepamo lahko, da je v povprečnih sestojnih razmerah, na ravnem in na veliki gozdni posesti (30 in več ha) v pridobivanju lesa gospodama uporaba vseh treh skupin traktorjev. Na manjši gozdni posesti je gospodama uporaba cenejših in z gozdarsko nadgradnjo preprosteje opremljenih strojev. Na ravnem in pri nadpovprečni debelini posekanih dreves (0.90 m^) uporabljamo le srednje in velike traktorje. Pri tem je Kg > 1 pri obeh največjih velikostnih razredih. To pomeni, da je na majhni gozdni posesti delo negospodamo tudi pri nadpovprečno velikem posekanem drevesu. Na strmem terenu v povprečnih sestojnih razmerah (0.50 m^) se Kg pri traktorskem spravilu približa vrednosti 1 le v največjem velikostnem razredu (30 in več ha gozda), v vseh dmgih primerih so vrednosti manjše. V nadpovprečnih debelinah pa prag gospodamosti dosežemo že pri veHkostnem razredu gozdne posesti 15 do 29,9 ha. Pri žičnem spravilu dosegamo bistveno nižje vrednosti koeficienta gospodamosti. Na najmanjši gozdni posesti (1 do 4,9 ha ) le 0,02 do 0,04, pri največjem obsegu dela in pri nadpovprečno velikem posekanem srednjekubnem drevesu pa znaša vrednost Kg največ 0,64. To dejstvo kaže, daje uporaba lastnih žičnih naprav na tako veliki gozdni posesti, kot smo jo upoštevali v naših izračunih, negospodama. 5 ZAKLJUČKI CONCLUSIONS Na podlagi postavljenih modelov, kalkulacij stroškov dela in primerjav lahko sklenemo: Na majhni gozdni posesti je uporaba kateregakoli stroja v pridobivanju lesa negospodarna. Za gozdne posestnike je pri delu v lastnih gozdovih najbolj smotrna uporaba kmetijskih traktorjev, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, dodatno opremljene lahko uporabljajo tudi v gozdu. Uporaba lastnih žičnih naprav v zasebnih gozdovih je zaradi enostranske uporabe in zato nizke izkoriščenosti strojev negospodarna tudi v največjem velikostnem razredu gozdne posesti. V lažjih spravilnih razmerah je možno uporabljati vse tri skupine traktorjev. Pri manjšem obsegu dela so gospodarnejši manjši, cenejši in za gozdno delo preprosteje opremljeni kmetijski traktorji. Delo s skupino malih traktorjev je najcenejše, vendar je njihova uporabnost omejena; njihova prednost je cenejše delo v lažjih spravilnih razmerah in ob manjšem obsegu dela. Na težjem terenu in pri nadpovprečni debelini sortimentov pa ocenjujemo, daje njihova uporabnost vprašljiva, zato jih v takšnih delovnih razmerah v naših primerjavah nismo upoštevali. Srednji traktorji, ki so pri gozdnih posestnikih najpogostejši, so primerni za delo v lažjih in tudi težjih delovnih razmerah. Za gospodarno delo potrebujejo večji obseg dela kot mah traktorji, vendar jih lahko uporabljamo tudi v težjih delovnih razmerah - to je njihova bistvena prednost. So cenejši od velikih traktorjev - ta razlika oziroma njihova prednost se v težjih delovnih razmerah zmanjša. Delo z velikimi traktorji, ki so po opremljenosti in gozdarski nadgradnji enaki tistim v izvajalskih organizacijah, je najdražje. Ta razlika je zlasti izrazita na majhni gozdni posesti in v lažjih delovnih razmerah - tu je prednost močnejših in bolje opremljenih velikih traktorjev manjša kot v težjih razmerah; njihova slabost je v nizkem izkoristku in visoki nabavni vrednosti. Veliki traktorji so v težjih delovnih razmerah in na veliki gozdni posesti enakovredni ostalim. Zato je takšne traktorje smiselno uporabljati v težjih delovnih razmerah in ob zadostnem obsegu dela. Zaradi negospodarnega lastnega dela bi lahko gozdni posestniki delo prepustili poklicnim izvajalcem gozdnih del - njihovi stroji so zaradi večjega obsega dela bolje izkoriščeni. Tudi uporaba skupnih delovnih sredstev v pridobivanju lesa (motorne žage, traktorski vith za zbiranje lesa, preprostejši žični žerjavi) - bi zaradi večjega izkoristka lahko prispevala k cenejšemu delu. V raziskavi prikazanih pogojih dela pa je večina lastnikov pri delu z lastno mehanizacijo le v svojem gozdu negospodarna. 6 POVZETEK Poleg razdrobljenosti gozdne posesti vpliva na obseg dela v zasebnih gozdovih predvsem njihova velikost. Večina gozdnih posestnikov ima v povprečju manj kot 5 ha gozda, zato je mehanizacija, ki jo uporabljajo pri gozdnem delu, slabo izkoriščena. Lastniki delajo v gozdu le nekaj dni na leto. Ekonomičnost dela zahteva primemo izkoriščenost strojev, ki pa je zaradi majhnega obsega dela ne morejo zagotoviti. Pogostost rabe in s tem izkoristek motorne žage je odvisna predvsem od količine potrebnega dela, ta pa od velikosti gozdne posesti in od različne razvojne faze sestoja. Na naš izračun torej vplivata le velikost gozdne posesti in neto prostornina srednjega odkazanega drevesa. V najnižjem velikostnem razredu gozdne posesti se število delovnih ur v desetletnem obdobju giblje od 219 do 321. To pomeni izkoristek 6 - 9 % delovnih ur, ki jih z motorno žago sicer lahko dosežemo v njeni življenjski dobi. Na veliki gozdni posesti so bolj izkoriščene, vendar dosegamo z njimi še vedno le 52 do 76 % izkoristek. Pri analizi izkoristka traktorjev ugotavljamo, da na ravnem terenu in na majhni posesti dosegamo z večjimi le približno četrtino delovnih ur, pa tudi na največji posesti nikjer ne presežemo v življenjski dobi predvidenih ur za to skupino traktorjev (največji delež znaša 86 %). S srednjimi kolesnimi kmetijskimi traktorji (IMT 549) dosegamo na mah posesti le dobro tretjino (37 do 38 %) v življenjski dobi predvidenih ur. Na veliki gozdni posesti Marenče, J., Winkler, I.:Izkoriščenost delovnih sredstev... povsod presegamo količino delovnih ur, kijih sicer v življenjski dobi predvidevamo za ta traktor. Z malimi kolesnimi kmetijskimi traktorji (AGT 830) tudi na majhni posesti presegamo polovico v življenjski dobi predvidenih ur. V zadnjih dveh velikostnih razredih pa že presežemo to vrednost. Pri delu samo v gozdu bi opravili z njimi še bistveno manj delovnih ur - pri nobeni skupini traktorjev ne presežemo deleža 40 %. Srednje veliki traktorji imajo 21 do 33 % izkoristek, veliki pa od 8 do 14 %. Izkoriščenost velikih in srednjih traktoijev v strmini je podobna. Izkoristek žičnih naprav nikjer ne preseže 13 %. Gospodarnost posameznega stroja ugotavljamo s primerjavo med odkupno ceno lesa na kamionski cesti in njegovimi stroški sečnje in spravila. To razmeije izražamo s koeficientom gospodarnosti (Kg), ki predstavlja razmerje med ceno lesa in stroški njegovega pridobivanja. V najmanjšem velikostnem razredu gozdne posesti in najmlajši razvojni fazi sestoja je ne glede na uporabljena delovna sredstva v sečnji in spravilu Kg < 1. Na ravnem terenu in pri srednji debelini dreves, se koeficient povečuje z večanjem posesti. V najvišjem velikostnem razredu je pri vseh Kg > 1. Sklepamo lahko, daje v povprečnih sestojnih razmerah, na ravnem in na veliki gozdni posesti (30 in več ha) v pridobivanju lesa gospodama tehnologija, kjer pri spravilu uporabljamo vse tri različne skupine traktorjev. Na manjši gozdni posesti je gospodama uporaba cenejših in z gozdarsko nadgradnjo preprosteje opremljenih strojev. Na ravnem in pri nadpovprečni debelini posekanih dreves (0,90 m^) je Kg > 1 v obeh največjih velikostnih razredih. V strmem terenu v povprečnih sestojnih razmerah (0,50 m^) se Kg pri traktorskem spravilu približajo vrednosti 1 le v največjem velikostnem razredu (30 in več ha gozda), v vseh dmgih prhnerih so vrednosti manjše. V nadpovprečnih debelinah pa prag gospodarnosti dosežemo že pri velikostnem razredu gozdne posesti 15 do 29,9 ha. Pri žičnem spravilu dosegamo bistveno nižje vrednosti koeficienta Kg. Na najmanjši gozdni posesti le 0,02 do 0,04, pri največjem obsegu dela in pri nadpovprečno velikem posekanem srednjekubnem drevesu pa znaša vrednost Kg največ 0,64. To dejstvo kaže. daje uporaba lastnih žičnih naprav na tako veliki gozdni posesti, kot smo jo upoštevali v naših izračunih, negospodarna. 7 SUMMARY In addition to the scattered nature offorest estates, the extent of work in private forests is also affected by their size. The majority of forest owners have less than 5 hectares of forest so mechanisation is poorly utilised. Owners tend only to work in their forests for several days in the year. The economy of work requires a sufficient utilisation of machinery that cannot be assured with such small extents of work. Thefi-equency of use and with this the utility of the chainsaw is dependent on the amount of work that is in turn dependant on the size of the forest estate and the stand development stage. The size offorest estate and the net volume of medium allocated trees affect the calculations made. In the lowest size of forest estate the number of hours worked in a ten-year period varies between 219 and 321. This means a utilisation of 6 to 9% of working hours that can be achieved by a chainsaw during its lifespan. Larger estates are more efficient with 52 to 76% utilisation. In analysing the utilisation of tractors it was found that on level terrain and small estates a quarter of the working hours were utilised, and even on larger estates the lifespan oj the tractor was not exceeded (at most 86%). With the medium wheeled farm tractor (IMT 549) the small estate required from 37 to 38% of hours in its lifespan. On large estates the number of hours of the tractor's lifespan is exceeded. With the small-wheeled farm tractor (AGT 830) on small estates, half the hours of its lifespan are utilised. In the last two size classes this value is exceeded. In working in the forest significantly less working hours are expended and in no class oJ tractor is 40% utilisation exceeded. Medium tractors have from 21 to 33% utilisation and larger tractors 8 to 14%. The utilisation of both medium and large tractors on inclined terrain is similar. The utilisation of wire appliances does not exceed 13%. Marenče. J., Winkler, I..Izkoriščenost delovnih sredstev ... The economy of an individual machine is found by comparing the purchase price of lumber on the trunk road and the cost of its felling and extraction. This ratio is expressed as the coefficient of economy that represents the relationship between the wood's price and the cost of its extraction. In the smallest size class of forest estate and the earliest stand development stage; the coefficient of economy is less than one. On even terrain and with medium tree thickness the coefficient increases with the size of estate. In the larger estates the coefficient of economy is over one. It can be concluded that with average stand conditions and even terrain with forest estates of 30 hectares or more all three classes of tractor can be economic in extracting wood On smaller estates this can only be achieved using simple equipment. On even terrain and larger than average tree thickness (0.9 cubic metres), the coejficient of economy is greater than one in both the largest size class. On inclined terrain with average stand conditions (0.5 cubic metres) the coefficient of economy with tractor extraction approaches the value of one only in the largest size of forest estate (over 30 hectares); in all other cases it is less. In above average tree thickness the breakeven point of economy is achieved in large forest estates of from 15 to 29.9 hectares. In wire extraction a significantly lower coefficient of economy is achieved - on the smallest forest estate from only 0.02 to 0.04 and on the largest with above average cubic metres of felling to 0.64. This fact shows the use of wire appliances on the sizes of forest estate considered in the calculations is not economical. 8 VIRI REFERENCES ČOKL, M., 1992. Gozdarski priročnik - tablice, Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo, 342 s. KAVCIC, S:, in sod., 1989. Merjenje gospodarske zmogljivosti gozdnogospodarskih območij v SR Sloveniji.- Strokovna in znanstvena dela 103, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 218 s. GOLEŽ, M., ZAGORC, B., 2000. Modelne kalkulacije za kmetije 2000. Poljedelstvo; Vinogradništvo in sadjarstvo. Kmetijski inštitut Slovenije. KOŠIR, B., 1990. Ekonomsko-organizacijski vidiki razmejitve delovnega območja žičnih naprav in traktorjev pri spravilu lesa,- Doktorsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 337 s. KRAJČIČ,D., 1996. Vpliv vlaganj v gozdove na povečanje njihove vrednosti.- Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 138 s. LIPOGLAVŠEK,M., 1980. Gozdni proizvodi - učbenik za študij gozdarstva,- Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 211 s. MARENČE, J., 1997. Izbor in gospodarnost prilagojenih tehnologij pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov v zasebnih gozdovih.- Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 141 s. MARENČE, J., WINKLER, L, 2001. Dejavniki in kriteriji, ki vplivajo na izbor delovnih sredstev pri pridobivanju lesa v zasebnih gozdovih.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 64, s. 105-141. MEDVED, M., 1989. Pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih SR Slovenije.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 93 s. MEDVED, M., 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo.- Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 179 s. REBULA, E., 1985. Vlačenje ali vožnja pri transportu gozdnih sortimentov?- Strokovna in znanstvena dela 77, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. WINKLER, L; KOŠIR, B., KRČ, J., MEDVED, M., 1994,- Kalkulacije stroškov gozdarskih del. -Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela 113, Biotehniška fakulteta, IGLG, Oddelek za gozdarstvo, 69 s. WINKLER, L, MEDVED, M., 1996. Osnovni podatki anketiranja lastnikov gozdov v letu 1995. Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo. Gozdarski inštitut Slovenije. WINKLER, I., KRAJČIČ, D., 2000.- Stroški gozdnega dela od 1. avgusta dalje.- Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ceniki mehanizacije, opreme in naftnih derivatov: Agromehanika BCranj, Gozdno gospodarstvo Postojna, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, Veriga Lesce, Tajfun-Planina pri Sevnici, Petrol Ljubljana. Odkupne cene goznih sortimentov na kamionski cesti - Gozd d.d.- Kmečki glas, 2.5.2001. Odredba o določitvi normativov za dela v gozdovih ~ Ur. 1. RS št. 11- 956/99.