1973 I ,v'(- IZ~ <,, IZ A OKARTE ISTRE IZ LAVA IN TISK: INSTITUT ZA FOTOGRAMETRIJO l'" "· Rt n ZEČ~ o/ {o G E O D E T S K I V E S T N I K ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Loto 1973 LjubljMa, septembra 1973 Števill<:n 2 Vsebina: stran RAZGOVOR Z DIREKTORJEM GEODETSKE UPRAVE SRS 1 Boris Kren: POSVETOVANJE O SNEMANJU, EVTDE:NCI IN KATASTRU P0D-- Z11\/IJ:IIH K0MUNAINIH VODOV IN DRUGTII OBJEKTOV IN NAPRAV 3 Tomaž Bo.novec: OPREMA ZA .A VT0NI/1.TIZIRAN0 KARTOGRAFIJO 5 Srečko Na.raks: Tomaž Banovec: rOLIOENTRIČNI ALI CENTRALISTIČNI RAZVOJ GEODEZIJE V f.lR SLOVENIJI TUŠIRANJE IN TUŠI NOVICE IZ "GEODETSKE SLUŽBE" Ivan Golo rej: IZDEIJ"VA OSNOVNE ( GOSPODARSKE) KARTE IZ 0RT0FOT0GRAFIJ (prevod) SESTANEK SEKCIJE ZA ZEMLJIŠKI KATASTER V LJUBLJANI SESTAfifEK SEKCIJE ZA ZEMLJIŠKI KATASTER V VELfilJU Tomaž Banovec: Toma.?. Banovec: POROČILO O TURNEJI PO ZVEZNI REPUBLIIIT NEMČIJI REALIZACIJA PREDLOGA ZA PROSTORSKO IFORMATIK0 IN UREJANJE KARTOGRAFSKIH DOKUMENTOV PRI DRUGIH USTANOVAH 12 16 18 21 22 26 30 35 PREDIDG USKLADITVE HUZJ\DEVAN J NA PODROČJU RAZISKAV V PROSTORU SRS 36 Torna?i Banovec: Sedma konferenca ICA 38 REI1U OBČNI ZBOR DRUŠTVA GIG CELJE 39 LEOPOLDU ARNIIČU IN MEM0RIAM 41 rL~ZPISI - OBJAVE 42 Izdaja: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenijo Uredniški odbor: Boris Kren odgovorni urednik, Marjan Smrekar, BogdM Samobor Ovitek i?,delal: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani R~zmnoževanje teksta: Geodetska uprava sn Slovenije Prispevke pošiljajte na naslov: Boris Kren, Ljubljanski geodetski biro 61000 LJUBLJANA, ·•Cankarjeva 1/III „ - 1 - 1L'\.ZGOVOR Z DII:EKT011JEM GEODETSKE UElLicVE Sle SLOVENIJE Znnno jo, do. ju žu dt1lj čcs::i. v priprci.vi vuč rGpublišldh z~Jrnnov, ki bodo uro.:. juvo.li poc1ročj0 guoc1otsk0 iznur8, zonljiškogr!. ko.to.strr.. in 1suod0tslw sluŽb.J in cln jo v r,:,.zp:r~wi osnutek rormbliško in zvozno ust:::w0. Gludo n~. to, cb širšct eoodotsk~i jnvnost o tronutnon sto.nj.u teh n:::.torialov ni dovolj inforr.tlrnnri. st:.10 v tej problor.mtiki post.".nli d:i:ruktorju Goodotslco uprnvu sns voč vprušnnj. Tov. direktor Mirosl v Črnivec so jo ljul~uznivo odzvo.l prošnji in odgovoril no. postnvljonn vprušnnjn. · Vpro.šcnju: V juvni rn.zprnvi je orm:utok ustnvo socfo.lističn0 rupublilrn Sloveni- jo. ~\li joJropubliški ustavi dobilo. svojo nesto tudi e;oodotslm do-• jnvnost1 Odgovor: V ustl:wi SH Slovenijo so zc.1,dovo guodotsko službo urojono v 314 Členu, kjor jo podrobnojo določeno. zo.kouodn.jnn pristojnost repub- like. Geodetsko. upravo. SHS je v dogovorih z ostnliDi republikoni in pokro.j inn.r.:1i e;lE:de usto.vnuga oto.tusc,, geodet skc službo, kor st::10 zainteresirani, da so osnovno rešitve vsaj v splošnih potozn.h identične. Vpro,šo.njo: Kot jo zno.no so neko.tori zvezni orc;o.ni žu do.lj ČL,Stl borijo, di::s so določeno ze-deve c;eodctske dejo.vnosti urejo.jo no. nivoju federo.cijo, ko.r po. bi bilo Dožno le v kolikor bi federacijo. dobila. to.ko po- oblnstilo z zvozno ustavo •• ~li jo clodo toc;o. nožne. ko.kšno. spronon- lx, zvozno usto.vo? Kakšno. so emonjn drugih republik in pokro.jin o toj problono:tiki? Odr;ovor: Zvezno ust.-:w110 sodišče jo ro.zsodilo, do. jo obstoj in dololcroc Zvez- · no c;ooddslrn up::·o.vc protiustn.von in 27.junijn t.l. jo ro.zsodb_. pos- tr.L. pro.vonočno.. Zvezni sokrett,rin.t zo. pro.vosodj o in občo upro.vo pr, jo pokronil vpro.šo.nj o ovontuolne dopolni tvo 12. točko XXX o.rJ0.11d- t10.jo., s kc,tol'in no.j bi fodoro.cijo. ponovno pridobilo. neko.toro kou- petonce nD. področju iznoritvo zemljišč in zeDljiškoga. ko.to.stro.. No.. zo.htuvo Zvoznog" izvršnogo. sveto. so se nor.'.".li o problorn.-..tild izjr1sni ti vsi izvršni svoti republik in o.vtonor_mih pokrnjin. Iz- ko.zo.lo so jo, do. so proti predlo.Goni sprononbi zvezno usto.vo sn SrrJijo., SH Hrvo,t sko., sn Mo.kodonijn, Sll. Slovenijo... in :cP Vojvodino., zn sprononbo pc~ SR BiH, 811 Črno. Goro. in ;,J) Kosovo. Gloda no. tnk poloŽnj ni pričekov:-,.ti, d.'.1 bi Zvezni izvršni svut lo.hko prodlo.go.l ponovno uvedbo zvezno pridojnosti no. nnšuD področju. Vprt.:,.Šo.nj u: Goodot sko. uprnvo. SRS že dulj čo.so. pri pravlj n zo.lrnne o t er.1eljni e;eoc1etski iznori in zet:.1ljišlrnt1 ko.to.stru tor dopolnitve in sprer.1or1- b0 zo.konov o e;eodot ski službi in ko.tn.stru lrnnunc.lnih no.pr.'.1V. Zna.no jo, dn je Izvršni svc.:t skupščine SR Slovenijo .že sprojol prodloe;o znkonov o tenoljni geodetski izr.10ri in ,zot::iljiškcn lmtc,stru in jih nnto uudmiL Ko.tori rnzlogi so zo.Ltcvnli tnlco oc11očitc,v? Kdo.j bo- do pr0dvidor1n pripr~v;t.j oni novi 'predlogi teh dvoh zo.konov in kdo.j Odgovor: osnutki dopolnitev in sprornmb z~Jwnov? ;~J.i su prodviduv~ kc,kšn:::. bis- tv,.:m::., sprononbo. z::Jwnov od c1osouc,µjih predlogov? I zvršn.i_ cvot slw.pščir,_0 81W jo spx•0 j c;l sldup o odložitvi ro.zpro.vo u z2konih o toncljni good0tsld. izrn,ri in o zuuljiŠkou kc~k,stru no. procl- lor Goo dot rilrn upr.:wo SFS ,, Za.to sr.10 io0li prudvscm dvo. utonolj ono. r::>.z- logo 1 ki stn t1,Jd::::uboj110 povozcnn. Prvič jo bilo pot robno elodo no. c:.unncloo.ju poslc,l,cov ::;elj slrn regijo k 01::1or:jenir: z:-;,konskiu proc:J.ocon do suči unotnoj ši no.stop celotno geodet slrn službu in s tou v ZVL'Zi poisko.ti ustroznu rešitve, drugič pc. jo 1)ilc. odločitev s1::1otrt1e, Z8.- ro.di \rij;ro.di tv0 vsol)inslcih sprouoob rupubliško ustr.vo v 0s11ovnC1, dolo- Čiln st.ntuso. in delovanj & ceo dot sko službo, Poseben pouon usto.vo SE Slovenijo zo. Ul'Oditov coodutsku sluŽ1JO irn:i.jo določil~, ld so n.'.l.no.Šnjo n::c urouitov dejavnosti puso1moc;o. clružbonoc;.::L intureso.. To. določiL~ so v nnši republiški usta.vi zulo podrobno ob- delon~-. in n~J:1 nnlnc;o.j o uradi tov v1~ste 7_,ndov v zvozi z družboniD vpli- von pri pll'11irn.,_-viju, finnncir011ju in opE:r'.'ativncnu izvo.ja.nju Z.':V1ov c;eoc1d sko sluŽ1Je. Geodot sko. uprnvn SHS pri t er.1 zlc.sti proučuj o uož- no st fornir:.mjn. sw::ioup:ro.vne intore::mo skupnosti in 1Jo še v ten r.10- secL, ZEcklj učilo. posvetovanj G z odgovornioi političnioi in pro.vnini inštitLlCijo.ni. Hošovo.nju toh osnovnih vpro.šm1j pripisujc.iDo najvočji po1~en zo. nncbljnj o uspešno dolovcmj o c,;oodut slc-'.wilr, kouploksno coodutslw zo.konodEi,jo in jo po prod- hoclr1il1 strokovnih 1°1.1zprJvnh proL1ložih, v n.::\ds.ljnjo obn:i:vmwo Izvrš- notm svetu skupščine sns. Vprn.šnnjn pripro,vil Mo.jcon Stanko - 3 - Boris Kren POSVETOVANJE O SNEMANJU, EVIDENCI IN KATASTRU PODZEI\IINIH KOD/IUJ\TALNIH VODOV IN DRUGilI OBJEKTOV IN NAPRAV V dneh 31. maja in l. junija 1973 je bilo v Budvi posvetovanje o snemanju, evidenci in katastru podzemskih komunalni.h vodov in drugih objektov in na- prav. Posvetovanje je organizirala Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugo- slavije pod pokroviteljstvom dr. Žarka Bulajica, predsednika Izvršnega, sveta Črne Gore. O tej llk'Yberiji je to že drugo posvetovanje, prvo je· bilo leta 1967 v Splitu, lcar dokazuje, da je vprašanje katastra komunalnih naprav zelo aktualno v vseh republikah in pokrajinah. · Za posvetovanje je bilo prijavljenih 20 referatov, ki so bili objavljeni v lmjigi, ki so jo dobili _vsi udeleženci posvetovanja. Navajam 1•eferate po vrstnem redu, kot so bili podani na posvetovanju, oziro- ma publicirq.11.i v knjigi. - Anka Čkrebif, dipl.inž.: Kra.telc pregled razvoja službe komunalnih vodov in objektov v Jugoslaviji; - Boris ICren, dipl .inž.: Kataster komunalnih naprav v SR Sloveniji; - Hinko Kovačevič, dipl.inž.: Stanje evidence vodov v SR Hrvaški in ukrepi za njeno vzpostavitev; - Srboljub Mrti6: Izkušnje nekaterih evropski~, dežel o evidenci podzernskih vodov in objektov; - Sa6ir Šoševi6, inž.: Kataster komunalnega omrežja, objektov in naprav v sklopu urbanistično-komunalne dejavnosti; - Milutin Stojiljkovio, dipl.inž.: Razvoj službe za kataster komunalnih vodov in objektov v Beog1~ac1u od leta 1967 do 1973; - Kiro Gugovski, dipl.inž.: Stanje in problemi katastra podzemskih vodov mesta Skopja; - Janez Kobilica, dipl.inž.; Ahmet Kala.o, dipl.inž.in Zlatko Lavrenčič, dipl. inž.: Kataster komunalnih vodov mesta Maribora; - Dragoslav iVlatorčevic, dipl.inž.: Zakonski in tehnični predpisi s področja izmere in evidence podzemskih vodov in objektov; - Pavle Glišic, dipl.inž.:in Miroslav Savkovic, dipl.inž.: Pripombe na obstoje- če tehnierte predpise in metode snemanja komunalnih vodov; - Dr. Paško Lovric, dipl.inž.: Kartografske naloge pri izdelavi katastra vodov; - Marjan Podobnikar, dipl.:Lriž.: Avtomatska obdelava podatkov komunalnih vodov; - Boris Bregant, dipl.inž,: Prostorski informacijski sistem komunalnega, podjetja; ~ NiilEU.1 Milj kovic in Milutin Stojiljkovic, cl.ipLinž,,: Sodelovanje riestne Geodetske uprave in podjetja nBeograd,ski vodovod i ka11.a- liza.cija11 pri izvajanju odloka o snemanju in katastru pod- zemskih vodov in objektov; · - Ljubomir Petrovic, diploinž.: Tehnološki postopek za snemanje in .izdelavo osnovnih geodetskih načrtov industrij sl:ih objektovi Milan Milenkovic, dipl~inž.: Izdelava situacijskih načrtov vodov kombinata aluminija Titograc:1; Vlado Ivanovski, dipl,inž.: Podzemski vodi in naprave v železarni Skopje; - Boris Feldšar, inž.: Poročilo o načinu dela in stanja pri izdelavi regi~ tra. podzemskih vodov v Splitu) - Srečko Radetic: Poročilo o načinu dela in stanju lrnmunalnih vodov na Reki; - Rajko Imbrojev, inž. : Poročilo o stanju in načinu. dela na lrnmunall1ih vo-- dih v Novem Sadu. , l Poleg teh referatov so bili podani še koreferati, ki bodo publicirani v po- sebni lmjigi in naknadno poslani vsem udeleženc.em. Že iz samih naslovov referatov je razvidno, .da je posvetovanje zajelo široko problematiko o katastru komunalnih naprav in podalo celovit preglod stnnja pd izdelavi katastra komLmalnih naprav v Jugoslaviji. Posvetovanje je sprejelo tudi zaključke oziroma predloge, ki pa jih še ne mo- rem citirati, ker še nismo dobili pismeno formuliranih zaključkov tega posve- tovanja, zato navajam te zaključke po spominu. Posvetovanje je pokazalo, da se vprašanja v zvezi katastra komunalnih naprav zelo različno rešujejo; zato je bilo zelo pomembno, da smo na takem srečanj Ll lahko izmenjali svoje izkušnje in spoznanj&. Z večino glasov je bilo sprejeto priporočilo, da je potl0 ebno v Jugoslaviji sprejeti enotne predpise, čemur so se uprli zlasti udeleženci iz Slove11ij e. Okoli tega vprašanja se je razvila manjša polemika 1 vendar je večina izglaso- vala priporočilo 1 katere ga realiz:.:cci j a bi po mojem rrmenju laJ:1.lrn povzročila samo nepotrebne težave in celo ko1°al<: nazaj, če bi' taki predpisi omejevali uveljavi- tev novih spoznanj na tem področju. V splošnem je posvetovanje uspelo:, bilo je tudi mnogo osebnih kontaktov in iz- menjave mnenj. V času po svetovanja je Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Črne Gore or- ganizirala tudi razstavo geodetskih instrLUnentov, p:i:·ibora in pisarniškega ma- teriala in razstavo geodetskih izdelkov s področja snemanja, evidenc in kata:.. stra podzernsldh vodov. Žal razstava ni pokazala vseh dosežkov s tega področja, m:mimivo je omeniti, da Slovenci sploh nismo sodelovali na tej razstavi 9 Tudi sicer je bila udelež- ba na posvetovanju s strani Slovenije zelo pičla, saj je bilo dd ca. 400 ude- ležencev le nekaj nad 10 udeležencev iz Slovenije, kar nikalrnr ni v sorazmerju z dosežki, ki smo jih v Sloveniji na tem področju dosegli. - 5 - Zvezi geodetskih inženirjev in geometrov Črne Gore in mestu Budvi lahko iz.. rečemo priznonje za brezhibno organizacijo posvetovanja in namestitve ude- ležencev„ kar je pripomoglo, da smo iz Budve odn8sli s seboj najlepše vtise in. želje, da bi še kdaj ol)islca~i ta 1:liser črnogorskega primorja. Tomaž Banovec OPR11VIA ZA AVTOIVIATIZillANO KARTOGRAFIJO (Izvleček iz naloge Avtomatizirana kartografija za potrebe pro- storskega informativnega sistema ;3RS) 1, SPLOŠNO O . OPREMI Za avtomatizirano kartografijo (AK) in avtomatizira.ne lca.r•tografske sisteme je potrebno imeti na voljo tudi posebno opremo. načLmalnikov s svojimi perir ferijami, ki so prav tako potrebni za avtomntizacijo posebej ne omen.jamo. Prav tako no klasičnih p8, tudi modernih kartografsko-reprodukcij sldh naprav kot so: kopirni okviri, reprokamere, tiskarski stroji itd. Če pomožno opremo glede na naš problem izločim~, je najbolje, da v avtomo.tizi- 10anem kartografskem sistemu obravnavamo ločeno opremo za input in output avto~ matiziranega. kartografskega sistema~ 2. OPRE!l1A POTREBNA ZA Il'TPUT AVTOMATIZIRANEGA ICARTOGRA:D'SKEGA SISTEMA V principu večina rac Lmalnikov za naš namen dela numerično (digitalno) , zato je treba za AE ve.liko količino grafičnih primarnih kartografsldh informacij pretvoriti v numerično 0bliko, oziroma jih digitalizirati. Digitalizirane podatke lr::,liko shranimo v kartografskih ba.nkaJ:1 podatkov ali drugačnih informa- cijskih sistemih in jih obdobno koristimo. Tako shranjeni podatki služijo za , .. input AK. 2.1. Digitalizatorji splošno Za talce nal·oge so izdelali posebne 11aµravB nazvane digitalizatorji ( digitizer) • Več različnih sistemov digitalizatorjev je izvedenih za različne namene,:; 1) Sistemi za točkovno zajemanje podatkov (individualno po točki) 2) Sistemi zo, zaporedno točkovno· zajemanje linij (line follo1.,Jing) 3) Sistemi za zajeme.nje po scanner principih (pasovno) • l. Pri točkovnem zajemanju podatkov nastavimo mersko točko na točko, ki ji merimo koordinate (jo digitaliziramo). Merimo njene absolutne ali inkre- montalne koordinate, pravokotne ali polarno, odvisno od izhodišča, ki je - 6 - podano na merski 111lZJ., Računalnik oziroma ustrezna elektronska oprema. po- skrbi z;a p:retvorbo ane,lognega sistema krmil v digitaliziran sistem. Za vsako točko moramo posebej izvesti vse potrebne operacije. Točke torej ob- ravTi.avamo individ0.alno (KAG~ Corradomat 21). 2. Tudi linije lahko digitaliziramo individualno-točkovno. Vendar je to bolj izjeme. kot pravilo. Precej hitreje in bolje je linije digitalizirati ko- račno (Linienverfolgungsmodus). Po tem postopku prevlečemo izbrano linijo z našo mersko napravo-digitalizator nam sam po določenih intervalih zaje- ma točke li..11ij e v absolutnem ali inkrementalnem sistemu. 3. Sistemi za zajemanje po pasov;hh (sca.nner). Ti sistemi so uporabljeni tam, kjer je možno zajemati, zaznati in digitalizirati tonske razlike na ozkih pasovih (običajno fotogrametrija). V naši obdelavi sta za11imiva predvsem sistema l. in 2. Običajno so sistemi za. koračno zajemanje izgrajeni tako, da rešujejo tudi. vse na.loge, ki jih lahko rešijo sistemi za individualno digitalizira.nje. Nekateri delujejo tudi popol- noma avtomatično, drugi pa polavtomatično. Najbolj so avtomatizirani koračni digitalizatorji v kolikor niso digitalizatorji za individualno zajemanje in- tegrirani v ke,kšni drugi visoko-avtomatizirani napravi (NVK-KAC). Pri ročnih pogonih digitalizatorjev poznamo različne načine up1~avljanja-,z njimi. 2~2• Digita1izatorji glede ne. ·konstrukcijo analognih delov l. Nitni križ> posebna marka ali poseben svinčnik, ki je fleksibilno povezan z a.11a.lognimi ravnili digitalizatorja. Vodimo g.03. z roko po risbi, ki je pritrjena na posebni plošči (mizi). 2~ Nitni križ, merska marka ali svinčnik vodimo z roko prosto, direktno ni povezoD z ravnili.,. marveč s prosto pantogra.fsko napravo. (D-MAc). 3. iTitni triž, posebna, mark1:1 oziroma svinčnik je povezan direktno z ravnili x in y kot pri običajnih koordinatografih, vodimo cel sistem ravnil sku,- paj .3 r1arko ., 4. merskn točka je nameščena na x ali y vozičku digitalizatorja, vodimo jo s poce:Jl1lmJ. kol.s.si (avtografski koordinatografi) lal1ko tudi s pomočjo se1"- vopogonov v obeh smereh x in y. Za točno :rurntavljanje uporabljamo obioajno močne lupe, posebne zrcalne panto- grafe e.li celo močno povečane televizijske slike. V nekaterih izvedbah lahko s sca.nnerski.m prj_ncipom dosežemo tudi avtomatično vodenje merske točke po pasovih s posebnimi konstrukctjami ravnil in analogno avtomatiko· (Abta.stmo- dus). 2.3. Drugi načini ocenjevanja digitalizatorjev Poleg omenjenih sistemov lahko digitalizatorje uv1~stimo oziroma jih razlikuje- mo in ocenimo še po sledečih parametrih: (Christ 69) 1) Po možnostih komlJinirane istočasne uporabe ene naprave kot digitalizatorja in :cisalnika s preprosto zamenjavo merske naprave z napravo za risanje. - 7 - 2) Po 1~azličnih formatih mize, ki sežejo od površine 75 x 75 cm dol20 x 160 cm. V posebnih primerih za avtomobilsko in letalsko industrijo so izdelali tudi naprave v formatih 200 cm krat 600 cm. · 3) Po osnovnih natančnostih (resolucija). To je po najn:rcmjših še razločljivih merslcih enotah pri določanju koordinatnih vrednosti. Primer natančnost 1 0,01 mm ali~ o,1 mm. 4) Po natančnosti sistema pri digitalizaciji risb. Pri tem je mišljena abso- lutna natančnost sistema skupaj z vplivi rav11i.l in merske ·elektronike. Primer: + + 0,05 mm ali 0,125 mm. Absolutna natančnost ne upošteva natančnosti ročnega A.li avtomatičnega vo- denjo, digitalizatorja za eno točko. Zato uporabimo pe,j.em dinamična natanč­ ~, ki pomeni absolutno natančnost še zmanjšano zaradi hitrosti. zajema- nja podatkov. Primer:!' 0,2 mm pri hitrosti 2,5 cm/sec. Mehanična natančnost nam pomaga oceniti natančnost lokacije merske marke v ležišču in na sploh kvaliteto merske marke, ne upoštevaje absolutne in dinamične natančnosti. 5) Po hitrosti s katero lahko izvršujemo digitalizacijo. Primer: 20 koordi- natnih točk :na minuto, linije 10 cm na minuto itd. 6) Po načinu krmljenja cele digitalizacije glede krmilne eleldronike« Lahko imamo krmilno elektroniko z vgrajenim računalniškim delom ali krmilno elek- troniko v on-line povezavi z večjim računalnikom. 7) Po razlionih kvalitetah merske naprave: poseben svinčnik, lupa z mersko marko, nitni križ, fotoelektrična glava in podobno. 8) Po tehničnih izvedbal1 za merjenj o in registracijo koordinat. Te lahko te- melje na meh-o.ničnih, elektromagnetnih, elektronskih, fotoelektričnih in drugih principih. Analogne signale je treba pretvoriti v digitalne vred- nosti. 9) Po možnostih dodatnih nnprav ZG vlaganje drugih informacij v sistem. Do- datne tastature na mizi ali na konzolah in posebni pisalni stroji. 10) Pri izdajanju podatkov o digitaliziranih vrednostih. Primer: obliki kot x in y koordinate ali v inkrementalni obliki kot (koordinatne razlike). v absolutni X in y Pri off-line sistemih lahko podatke pridobivamo nn luknjalniku za lmrtice, no, lulmjanem traku ali na magnetnem traku ali celo on-line direktno v us- treznem računalniku. Formati trakov so lahko poljubni in se tako tudi ustrezno m. aenu naročajo. Tudi kodiranja so lahko poljubna, običajno jih lahko za isto napravo spreminjamo po potrebi. Hitrosti izhodov so lahko tudi različne. Poleg navedenih lahko pridobimo še alfanwnerični zapis na teletypu ali podobni na,pravi. Nekatere enote imajo še posebne optične napra- ve, ki pokažejo koordinato točke na optičen način. Razen tega optično pri- kažemo še stffilj e 11[: števcih. 11) Po :cazličnih izvedbah kontrole vodenja merske marke, ki so lahko v slede- čih oblikal1: tele:vizij ska napx·nvo. z močnim poveoanj om vidna od komandnega- krmilnega pulta, poseben mikroskop oziroma episkop„ za isti namen. - 8 - 12) Po obliki merske mize lahko tudi ločimo; Ravne naprave (mize) ali bobne~ kjer namestimo papir oziroll]8, drugo podlogo s pomočjo vakwnske naprave. 13) Po možnosti obdelave transparentnih predlog za kar potrebujemo svetlečo mizo .. (posebna izvedba mize).,. 14) Po možnostih, da projektiramo film na mizo za digitalizacijo. 15) Po možnosti, da mizo lahko nagnemo ali postavimo celo v pokončen položaj. 16) Po ruzličnih možnostih, da izvršimo med digitaliziranjem ali po njem po- trebne korekture. Primer: dolOČEt11je daljice s pomočjo začetne in končne točke, uporaba subrutine za risanje daljice ali avtomatično izločanje izlwanega podatka in podobno„ 17) Po razpoložljivem software-u za digitalizatorski sistem - v navodilih in principih za upravljanje - pri compilatorskih in asemlJlerskih jezikih - pri programih za organizacijo podatkov - in če sistem to omogoča še pri različnih aritmetičnih obdelavah podatkov .. Kriterijev po katerih bi razmejevali digitalizatorje in njihovo uporabnost je lol1ko še voč. Navedeni so služili pri .Christovi študiji leta 1969 11Unter- suclmng zur Automation der Kartographischen Bearbeitung von la.ndkarten 11 IfAG.~' Reihe I, zvezek 41., 114 strani. V isti štL1diji je avtor analiziral po :naročilu nemške vlade 44 sistemov za di- gitalizo..cijo, ki jih proizvaja 21 različnih firm v &'Vetu. Posebej je opisal delovanje sistemov: - :0-Tfo,c Cai"tograpbic Digi ti ser Type CF - Aristometer (Geameter 2000) - IBM Cartographic Scannor. Na ornovi analiz, ki smo jih izvedli tudi pri 112.s, je bilo ugotovljeno, da bo v perspektivi najbolje nabaviti za naše potrebe D-mac sistem. Ker je nwnerično voden1woroli.natograf Y~C Corradi 21 s kc,terim že razpolagamo lahko izvrševal tudi prvo nalogo iz digitalizacije, to je zajemanje točkov­ nih individualnih podatkov o koordinatah, smo v naših na],.ogah zato preizku- šali predvsem to možnos.t. V okviru no.loge smo si ogledali tudi več sistemov digitalizacije (Wiesbaden, Il 0 ograd) in ugotovili, da bo v bodoče pri nabavi nujno paziti tudi na to, da lJo zapis mogoč tudi .na magnetnem traku talco zaradi hrupa, ki ga povzročo,­ jo drugi. mediji (lulmjani trak), kot zaradi kvalitete in količine outputD., ki jo zc;,dovoljivo rešuje samo magnetni trak s svojo posebno enoto. J. OPffCl.lIA FOTRE'BNA ZA OUTPUT AVTOMATIZIRANEGA KATI.TOGRAFSILlGA SISTEI\IIA Bolj pomembna kot avtomatizacija inputa je avtomatizacij o. outputa v avtoma,-. tiziranih sistemih. Omenili smo že naloge avtOIDc_'1tizirane kartografije, kjer lablrn ugotovimo, da je poudarek prav na tem področju. Podatke za avtomati~ zira.no k.no.li zi rali -buše firme Rot Ting ~ ene izmed 110.j bolj znfl_.nih proi zvaj o,lk kvalitetnih tušev v Evropio Tuše dobimo danes sko:raj izključno tako, da so takoj upore.bni. Tako jih lrupu- jomo kot že gotovo tekočino, v kuter:L so zmešana barvila, lepiln. in druc;i rl0- datki. Običajno ne kupujemo trdnih ali koncentrirani}1 i~dolkov, ki jih jo tre- ba zri. uponibo še predelati. - 17 - 1 a) Rotring T in 'l1T tu8i 2 tudi H0,usleiter, PolilD:in in podobni. Izvodbo so običajno samo v črni barvi. Primerni so za obdelane in neob- delana folije 1 laJ1ko tekoči, dobro ze.pir1::1,jo, hitro su.šoči, vseeno so 111:1, koncu liniJ :cadi krhajo> deloma odporni proti radiranju, se kopirajo pri dio.zo in te1mo postopkih„ 1 b) Rot ring TN tuši in drugi. Primerni w. obdelane folijo, posebej zn različne z želatino oslonjene fo- lije (film„i. i:n fotopapir) obnašajo S<,; podobno kot T o.li TT tuši~ 2 o) Tuši, ki orc;ansko tope folije. Posebej so razviti za acetatne in polikarbono.tne folije (poko.lon) • Zaradi njihove o.g:resivnosti je trebo. uporo.bljati primerno. orodja, ki jih organ- sko tuši ne tope, (foliogro.fi) in ustrezna ravnila. 2 a) Tuši za folije. ki deloma tope folije. Speoio.lno so ro.zviti za foliograf in foliogrnf M„ Po suoenju so odporni proti vodi, dobro pokrivajo, so ne radirajo, se dobro dio.zo in tennično kopirajo, so odporni proti bencinu in špiritu. 2 b) Rotriµg, folij sld tuš K ( deloma za.grize v folijo) Ha;usleiter 2 Peliko.n za uporabo v izvlačilcih in lijo.ko.r1tih peresih. Dobimo jih črne in v pi- salll--ih barvo.h. Dobro pokriva.jo, se dobro dio.zo in termično kopirajo. Od- porni so proti bencinu in špiritu. Za dosegn:nje dobrih rezultatov je tre- ba pogosto dobro folijo predhodno ustrezno očistiti s primernimi čistil­ nimi sredstvi. 2 c) Čj_stilni prošek, sredstvo. za predpreparooijo folij. Sredstvo za predbodno čiščenje folij (F'K) je večinoma tekoča, posebej za uporo.bo orge,nsko topljivih tušev (Vorwa.schmittel). 2 d) Razredčila, Nekateri tuši se hitro suše, z,ato se včasih po potrebi raz- redoijo s posebnimi razredčili, Firme izdelujejo posebej za. organsko topljive tuše in njihovo uporabo tudi posebna čistila za orodja, folije in podobno. Ne glede no. vse no.pj_sano bo še vedno najbolje, da za velike naloge združimo teorijo in prakso, V zavodu bi bilo dobro, da za.radi zadnjih dogajanj no. fo- lijah (rnzpo.(ki.:nje črt - difundirunje) storiti sledeče: 1) Na vsako folijo je treba :napif:m;ti seveda. izven okvira datum začetka risanja, način predpriprave (špirit), vrsta. folije, vrsta tuša. 2) Verjetn0 bo trebc1, za.radi eksperimentulnih namenov in p:re.ktičnih posledic znmenjati špirite z originalnimi sredstvi za pred preparacijo. 3) Pri tuširanju zaščititi proste površine z zaščitnim papirjem. 4) Storiti še druge ukrepe, po opravljenem delu iz toč. 1-3. NOVICE IZ 11 GEODETSKE SIUŽBEn Posebnv, komisiji:1 .'33 udoležencev i:6 vse republike fJrbije je 27 .1„1973 na inicia- tivo U-eoddf1ko upro,ve SE S:cbij~· razpn:wljnla o problemih geodetskega ka.drn v repubJ.ik~: ... , [1tanj e Wl ocenili :2:,0, zelo neugodno 1 tako glede števila o.bsolventov kot njihove kvalitete, Po .i'.'aZPJ.'cWi. r,,::J. k'.l.tero je uvod pripre.vil direktor Geodetske uprave SR Srbije tov,, Dogdw1 Bogdanovič, dipLing„ so sklenili, da naredijo vse za racionaliza- cijo g8odetskega šolaJ1ja na višji in visoki šoli, Predlagajo integracijo v samostojni geodet sld fakulteti, ki bi lahko integrirala vsa prizadevanja uved- la. s'ii0penj ski al.:L višji študij, spreml;jala -tekočo. dogajanja in podobno. Za rea- lizacijo so zo.do:tžili posebno kom:i.sijo 16 Članov. V Beoc;radu jo goodetsko šobnje organizirano na srednji šoli, višji samostojni i§oli in pri gradbeni fnkuJ.toti v posebnem odseku. Poseben oddelek srednjo geo- detslrn šole so ustmiovil::i. pred kratkim v Djakovici. (1969). V Bosni in Heros_govj11_i_ spr_ejet zeko:n o izmer·i iri zoml_jiŠ]i;_o.[l_katastru. Skupščina SR Bosne in Horcegovinn je sprejela konec maja t.l. zakon o izmeri in zemljiokem katastru; ld u1•ejs. to področje v naslednjih poglavjih: splošne določbo, izmera in zemljiški kataster, vzdrževanje izmere in zemljiškega kata.- stra; obnovo. izmere in ·z,.m.1:tj:i.Šlrng,0. lw_:bast::c2,, •rn::1rjenja zemljioč za posebnePotre- ·be .a.ržavnih organov, organi.zacij združenege. delo. in drugih organizacij, varo- vanje mejnikov in drugih omak izmere, pooblastila. organov za geodetske zadeve, geodetftlrn. orgtCQiznc:Lja. (organizacije zdrn7,8r10ga delo., ustanovljena za opravljar nje 6eodetsL'ih zadov), ka:1,onoku določila te1:- prehodne in končne določbe. wr.s. p~.štvo GIT Zap:reb ima lrnm:i.sijo za uvedbo avtomatske obdelo.ve podatkov v geo- detsld d0juv1~osti. V okviru. društva Gl'.I' (geodetskih inZenirjEiv in tehnikov) obstoja lwmisijs. ?x".l. uvedbo avtomatske obdelave podatkov v geoc1otsko dejavnost. Irva akcijo. obsega us- r:.Hn"jo:nj o in i:7,0cltwe splošnih? p1:incipijelnih predlogov za reševa:n,70 p1°obloma- tike, ki jih prt1:aoo. nvtoma-Uza.cija, kot soz določitev sedanjih in bo(locih nn- log ,ieoc1.ezij e. pro.,.čevenj e prikladnosti in koristnosti avtomatizacije pri iz- vrševanju poserneznih nalog~ preuC:ev.,}1jo primernih postopkov in instrumentov ter ugotovitev p:d.mernosti sedanjih organizacijskih oblik m izvrševonj e bodo- čih nalog„ V okviru dmge akcije, ki se nanaša na izvedbo nalog iz prve akcije pa ob::iegai u.sto:no,rl tov knjižnico programov za avtomatsko obdelavo podatkov 0 organi ~acij o pri stopo. :in uporabe elekt ronskj_h računalnikov, vzgojo kadrov za avtomatizacijo v geodeziji, ustl;l.llovitev informacij r:Jkega centra ze. namene - 19 - kontaktira...11.ja z zainteresiranimi strokovnjaki in zbironj e inozemskih izkušenj in ponudb proizvajalcev opreme. Pri fakulteti z.a geoclezijo v Zagrebu je v ustanavljnnju pormbnn skupina za avtomata'ko obdele,vo podatkov„ Ta skupina v kateri nr1j bi r:::odolovali tLJ.di ;;~uni:.u1ji sodela.vc:l. iz geodetskih organov in or- ganizacij nl:ij l)i opravljala večino nalog iz ob8n akcij. Predvideva se, da bo skupina ustvai·,jalu sama potrebno, sredstva za svoje delo. Problematiki 1wtomatske obdeJave podatkov v geodeziji je Zveza GIG Hrvatske posvotiln celotno letošnjo številko 3-4- svojih 110bavijesti 11 • Tako so v omo- nj enem glo,silu med drugim objavljeni tuc\i no.slednji prispevki: elektronski računalniki, :razmišljanje o izbiri namiznega računalnilm, avtomatska obdela- va podatkov pri vzdrževanju ize1ere - zeml;liškega kata,stra, možnosti uporabe avtomatizacije v fotogrametrij:L, avtomatska olidelava podatkov v inženirski geodeziji, vpliv uporabe elektronsldh računalnikov v avtomatski obdelavi podat- kov na rnzvoj geodetskih terenskih instrumentov, M.S • .. Zve·zno. geodetsko.. uprava je protiustavna. No. zahtevo geodetskega zavoda SRS je · ustavno sodišče ,Jugo filavij e od1očilo, dn so določila zve:,.nega zakona o organi- zaciji in delovnem področju zve'.7,1-:i_:U:-1 upravnih orgonov in zveznih orgo.nizo.cij (Ur. l. SFRJ št. 32/71) i ki se no:,_1.aš11jo nec zvezno geodetsko upravo protiustav- na. Sodišče je odločilo, do, z· dnem 27 ,junija 1973 preneho.jo velj o.ti določbe omenjenega zveznega zakona, ki se rn:mašajo na obstoj in področje dela zvezne geodetske uprave v zvezi z izmeritvijo zemljišč in njenim vzdrževanjem. S.M„ Zakon o kmetijskih zemlji_j_?5i]}_~ldJ::'8j§_tudi. komo.so.c:i,.jo kmetij sldh zemlj:i.šč_. v republiškem zakonu o kmetijskih ½emljiščib (Uradni list SRS št. 26/73) je po- sebej urejeno področje koma.sa.cije lanetijskih z~,nljiŠČu V okviru tega poglavja so tudi urejena vprašanja., ki se neposredno nMaŠajo na geodetsko službo. Tolw je določeno, da SR. Slovenija krije stroške v zvezi z postavitvijo mreže nave- zovalnih točk z.a potrebe kntastrr,ke izn:e re in stroške v zvezi z vrednotenjem zemljišč na icomasacij skem območju. Če je bile. za komasacijsko območje s pro- gramom geodet(:lkih del za območje SR Slovenije predvidena nove. zemljiško-kata- strska izmera, krije SR Slovenija tudi stroške zu to izmero no, tein. območju. Občina' pa krije stroške izdeleve in raze;rni tv.o idejne zasnove ureditve koma- 'sacij slrnga območje., sestavitve seznu1c1ov zemljišč in lastnikov; ozirowa uporab- nikov,stroške izdelave in ro,zgr.nitve komasa,cijskega projoldD, z, ustreznimi.geo- detskimi deli. t,"'r. stroške za izvedbo sprememb v zemljiškem katar3tru :i.11 zem- ljiški 1mjigi. Stroške za geodetski prenos v naravo komaso.cijskege, projokto. nosijo komaso.cijski udeleženci. Opero,tivno. dela zr, izvedbo komasacije zemljišč opravljajo geodetslrn organize.oije združenega dela, ki so v skladu z zakonom ustanovljene za, op:t'o.vljauje goodetskih del. , z zakonom je pooblaščen republiški sekretar za. urbanizem, da predpiše v soglr·,s- ju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in [!,Ozdo.rstvo v enom letu tehničnn nnvodila zn izvajn:nje komusacij. Zakon tudi določa pri izvajanju programa. geodetsldh del prednost iz- mere v zvezi z 0.grurnimi operacijami. Obisk avstri,j skih geodetov Na povabilo GeodetEJke uprave SRS so bili v dneh 4. in 5. septembra t,l, pr:L mi.s na obisku naslednji geodetski strokovnjaki iz Avstrijo: - W.H.R. dipl.ing. J?erdinon.d H~llrigl, - W.H.R. dipl.ing_ Franc Allmer in - o.n. dipl.ing. Evgen Zimmornmnn. Zastopniki Geodetske t.1.pra.ve, Geodetskega zavoda, SRS, Republiškega sek:l:'e- tar-lo.ta ze, pravosodje in občo upravo, Inštituta za geodezijo in fotogra- metrijo ter Geodetske uprave Maribor smo izme.njali z njimi izkt1Šnje s področij geodetske zakonodaje, zemljiškega kntastra in zemljioke lmjige Dotalmili smo se tudi problematike s področij izmeritve zemljišč, uva- ja;:.1ja nujsodobnejših metod, avtomatske obdelave podatkov, vzdrževanja iz- meritev itd. Avstrijski strokovnjaki so si pri tem ogledali nekatere geodetsko izdf:1lke, republiški računski center in poslovanje na Geodetski upravi v Mariboru. I„ G. J2?-bliografijo. ICA Emil Me;ynene j0 za potrebe ICA prpro.vil obširno bibliogrofijo zo. leta 1956 do 1972. Dolo vsebuje nn 72 straneh 600 izvodov iz, reforn.tov. Izvod sto.ne 2 dolarja in gl:), lehko naročimo ::=:amo kolektivno preko nacionalnega komiteja, ki posreduje vse zahteve nujprej ICJ-1.. Prosimo vso zainteresirane, da svoje potrebe javijo do konca avgusta 1973. na na.slov Zveza GIG - kartografska sekcija. V kolikor ne bo prijav bomo naročili omejeno količino. - 21 ,.. Prevedeli Ivan Golorej IZDELAVA OSNOVNE (GOSPODARSKE) KARTE IZ ORTOFOTOGRAFIJ (Kratek izvleček po H, Sch~l(:r-ju. iz Verrnessungsteohnik 4./73 od B.Seeger: Divoct Tr-acing of topografical De-bnils from harge Sco..10 Ortophotos. Sundor- druok Univ. StuttgEirt 1970) Zo. preizkus so uporabili ortofotogro.fijo v merilu 1~5000 (izdeln..11.0 iz o.eroyJ00"- netkov v merilu lil8.000) kakor tudi ortofotografije v morilL1 1:10.000 (L:dc · lane iz aeropo&netkov v merilu 1:37 ,ooo). Prvič so izdelali osnovno (gospodar- sko) karto s kopiranj om - ročnim in istočasnim generaliziranjem - ortofotor:;rafij, drugikrat so pn izdelali isto lcart;o s storoolmrtiranjem. Oba izdelka so prekontrolira.li o popolnosti s preverjanjem na terenu in za o1xl metodi so ugotavljali porabo dela. V zazidanem območju s približno 1000 (en tisoč) zgradbe.mi je bilo p1'i ročnom kopiranju i:z, ortofotografij medla 1: 5000 samo 0.4;1& detajlov nn zgradbah pogrešnih, nasprotno je pokazalo konvencionalno sterookartiranjo 3 % napačnih prilmzov., ' Pri merilu 1:10.000 so bile te razlike m.-.njše, 10 % napačnih razlag pri kopi~ ranju nasproti 12 % pri stereokartiranju govore še tudi tu v korist acito- forotehnologijo. Presenetljivo ugodno za, uporabo ortofotopostopkn pa izpci,ck pri primerjavi uporabljenega časa. V ltler::i.lii 1: 5000 si stoji (pri izpustitvi časov za orientacijo modulov v o bol} primerih) . 27 delovnih ur za kopiranje na.sproti 53 delovnim uram za sterokopi~ ranje„ Tu
  • da moramo ob tem osnovnem vprašanju sami odgovoriti na sle- deča vprašanja: - 24 - - ali smo kadrovsko in organizacijsko dovolj močni~ da reali,~ira.mo naloge, ki na.m jih zalconodaj a nalaga~ - kaj lahko v prvi fazi naredimo za izboljšanje dosoda,'1.jega sistema zemljiške- ga katastra? Vemo namreč, da je možna kompleksna prilagoditev naših evidenc zakonskim določilom le tam, i'.:jer bomo vroili novo izmero, hkrati pa na.m je vsem jasno, da bo teh območij malo ter moramo zato poiskati rešitve skate- rimi bomo v kar največji meri dopolnili in iz1Jolj šali dosedanji sistem, za kar. so realne možnosti. Ravno temu problemu se moramo v polni meri posvetiti saJ Je to naloga, ki bo zahtevala ogronmo terenskega dela (ne bo se ga dalo v celoti zamenjati s foto- grametrijo) ter še več pisarniških opravil • . Praktično bo potrebna revizija celotnega območja republiko (vrste rabe zem- ljišč), interpretirati bo potrebno množico novih prostorskih podatkov (prostor- ski del zemljiškega katastra), nujne so uskladitve stenja med evidencami zem- ljiškega ko.tastra, zemljiške knjigo ter registrom prebivalstva (lastništvo, go- spodinjstva, no.slovi), obnoviti bo potrebno velik del opera.ta (operat še na obrazcih iz sta);'e Avstrije). Nalogo, ki je pred nami verjetno lahko primerjamo z deli, ki jih je med vojnama opravljala Srbija in starejši kolegi verjetno še dobro po1m1ijo kakšno je bilo takrat angažiranje geodetske službe (reševanje kadrovskih problemov, organiza- cij skih, tehničnih itd.) Da se pri realizaciji nalog, ki so nam dane dosedaj nismo dovolj angažirali do- kazuje sledeče. V zakonu o geodetski službi smo uzakonili kataster zgradb, ur- bansko in regionalno dokumentacijo, bonitiranje itd, Po preteku dvoletnega ob- dobja za navedene evidence še nimamo izdelanih 11s-l;.r·0znih predpisov. V kolikor se ta dela izvajaj o se vršijo stihijsko, neenotno z i~1aj dljivo ::;tJ o vui,,arneY,1Ji , kov. Za kataster komunalnih naprav smo sprejeli poseben zakon, vendar so po mo- jem rrme;nju tudi tu premajhni rezultati. z izvajanjem ne bi hotel napeljevati na misel, da prehitevEl.llo z izdajanjem predpisov, katere nismo sposobni realizirati, Nasprotno vse zadeve, ki j:Lh predpisi naše stroke uvajajo so nu,jne za učinkovito poslovanje, smotrno gospo- darjonje in urejanje prostora in bi jih bili prisiljeni reševati tudi, če bi :"le bile uzakonjene. Hočem povedati le, da se moramo po izidu predpisov močneje an- gažirati na njihovi realizadji„ Omeniti moram, &. smo tisti 1 ki odgovarjamo za zadeve geodetske službe. v obči­ nah nemalokrat v zadregi, ko moramo pojnsnjevati zakaj kljul, zalmnskim določi•• lom še ninamo n~pr. katastra zgradb, uoločenih podatkov urbanske drJkwnentacije, kako je še vedno neregistrira..'1.ih toliko komune.lnih vodov i tc1. Zavedati se mo- ramo, da gotovo število ljudi le poma našo zakonodajo. Ad 3) V razpravi o katastru zgradb oziroma o povezavi katastra zgradb z zemljiškim katastrom, bi r1orda v sedo.nji fazi proučili le nekaj no.čelnih vprašanj in to ali naj bo ka.tasrter zgradb :povsem samo::Jtojna evidenca ali evidenca, ki se - 25 - navezuje na zemljiški kataster. V drugem primeru bi morali to povezavo upošte- vati pri pripravi predpisov zakona o zemljiškem katastru (samostojna oštevilč­ .ba zgradb v zemljiškem kat2.stru). Določiti bi poskušali namen katerim naj služi in osnovne podatke, ki jih naj kataster zgradb vsebuje. Mislim, da s tega področja ni skoraj nobenih konceptov in ne izkušenj„ V dveh članJ.dh v Biltenu avtorjev Ulema.rje. in Krena je nekaj misli o tem, oziroma tujih izkušenj pri vodenjuteh evidenc. Nekaj kolegov je imelo priliko vide- ti katastre zgradb nekaterih tujih držav, pa bi oni morda iznesli svoja opar 'ža.nja,. · · Rad bi še poudar:il aktualnost te evidence saj se v občinah čuti mofa1a potreba po njej. Če pravimo, da daje kataster tehnično osnovo za vknjižbo nepremičnin v zemljiški knjigi to za zgradbe v sedanji fazi ne velja. Zemljiška knjiga · na.rn.:reč knjiži lastnino na zgradbah in na pos. stanovanjih v zgradbi ( etažna lastnina), za kar pa ji kataster ne more nuditi nikakršne osnove. Omenim naj, dl;3. o zgradbah že sedaj obstoja veliko podatkov, ki so raztreseni po raznih ustanovah (stanovanjska podjetja, gradb.kom. oddelki, statistika) ter da se s popisom stanovanj ti podatki ravno sedaj ažurirajo in razširjajo tudi na zasebna stanovanja. Te podatke bi bilo potrebno analizira.ti in proučiti mož- nost njihove uporabe v katastru zgradb. ZAKLJUČKI SESTANKA SEKCIJE ZA ZEMLJIŠKI KATASTER Ljubljana, 13 .4„1973 1) Sprejet je bil predlog programa dela sekcije za leto 1973 z dodatnim po- jasnilom o času in kraju sklica bodočih sest&1kov (Velenje l8 0 maja, Mari- bor 28„ septembra, Ljubljana 7 .decembra - geodetski dan). 2) Tov. Ukmar se je strinjal z ugotovitvami v uvodnih mislih k razpravi, ki jih je podal vodja nekcije, pri čemer pa je tov. Majcen navedel kot razlog zakasnitev pri izdaji predpisov, ki jih zahteva zakon o geodet sld službi, odviffnost teh od predpisov, ki se sedaj pripravljajo. 3) Podzakonski predpisi, ki jih bo pripravila Geodetska uprava SRS in za katere . je bil podan orientacijski rok izdelave, se bodo obravnavali v Širšem krogu geodetskih strokovnjakov. Geodetska uprava SRS bo organizirala razpravo in zbrala pripombe geodetskih upravnih organov in gec;idetskih delovnih organiza- cij. 4) Podana so bila tista določila zakona o zemljiškem kata:stru, ki jih bo treba upoštevati takoj ob izidu zakona tako pri vzdrževanju zemljiškega katastra. kot pri novi katastrsko-topografski izmeri. ... 26 - 5) V razpravi po 2, točki dnevnega. reda ni bilo zadovoljivega odgovora no. vpra- šanje kdaj bo zemljiški katL-t.ster zagotavlj.'.J.l podatke; ki jih zakonsh"i pred.; pisi zahtevajoc Ker je uskladitev dosedanjega stanja z željenim oz. predpi- sanim zahtevno delo, bi bilo potrebno iz.vršiti analizo stOJ.1ja, telmoloških možnosti za :Lzvedbo revizije, analizo potrebnih lmdrov, rešiti organizacij"'."· ske probleme ter izdelati približen predračun po·brebnih sredstev. To delo bi verjetno lahko opravila Geodetska uprava SES s pomočjo inštituta Geodet- skega zavoda SRS. Opozorilo .se je na posledice, ki bodo nastale pri uporabnikih naših evidenc ( statistika, gospodarstvo,· prostorska planiranja) v kolikor bomo uskladitev opravili le nu nekaterili. območjih. Sumarni podatki ter primerjave o vrstah rabe zemljišč, katastrskem dohodku ter drugih prostorskih podatkih bodo dali neuporabne pokazatelje v kolikor ne bo revizija na celem ohnočju repu.b~ like„ Revizija dosedanjega stanja oz. prilagoditev zemljiškega lcatastra. no:. vim predpisom, bi zato ne mogla biti odvisna od iniciative posameznih občin. 6) V razpravi po 3. točki dnevnega reda - kataster zgradb - je bil s strani tov. Lavrenčiča iznesen koristen predlog, po katerem naj bi se pred izdajo ustrez- nega zakona najprej izdelala ustrezna štadija ter se uvedba te evidence p izkusila v praksi za manjše območje. Pri tem bi se iz potreb uporabnikov videlo katere podatke naj vsebuje katas- ter zgradb, kje jih dobiti in kakšnim namenom naj služijo. Geodetska upravg Maribor in Celje se v tej smeri že delno angažirata. Tudi v razpravi je omenjeno precejšnje število podatkov, ki so no, razpolago in bi lahko služili lmtastru zgradb. Ugotovljeno je tudi, da za tovrstna dela niso potrebni geodetski strokovnjaki; možno bi bilo uporabiti gradbene tehnike in širše razgledano risarje. Izdelava katastra. zgradb bi se lahko vršila v fazah in bi naj ne.jproj nasta- vili le tiste podatke, ki so že v prvi fazi uporabni in riujni • Detajlne, vso- bina te evidence naj bi se iz.delovala postopoma. Sestanku sekcije, ki je trajal 3 ure je prisostvovalo 4-3 geodetskih strolco'mja- kov - predstavnikov oboinskil-L geodetskih upravnih organov, geodetskih delovnih organizacij (predvsem Geod@· zavoda Sil.S) ter republiške geodetske uprave. SESTANEK SEKCIJE ZA ZEMLJIŠKI KATASTER V VJ)JLEN,JU 25.5.1973 Povzetek zapisnika 1) Navzočim je bil pojasnjen. vzrok izostnnka • dr. Tomicfo,, ki je bil zadržan in se sestanka ni mogel udeležiti. Obljubil je, da se bo udeležil sestnnka sek- cije v Mariboru. Svoje izvajanje bi razširil tudi na povzetek razprav v komi- siji za kataster pri FIG, ki je zasedala maja meseca v Ankari in katere elan je. - 27 - 2) V okviru lo točke dnevnega rE,da je pod.al ing. Šivic podrobnejšo analizo prizadevanj geodetske službe v Zvezni :republiki Nemčiji pri modernizaciji poS,lovanja 1 organizaciji slu??ibe~ uvajanje avtomatske obdelave in vključe­ vanje pode.tkov geodetske službe v prostorski informacijski sistem„ Glede slednjega :niso opazni rezultati, ki bi presegli prizadevanja pri nas. Skupina, ki je bile. na študijskem potovanjLl po ZRN bo pripravila za objavo podrobno poročilo, ki bo objavljeno v Btrokovnih publikacijah. · 3) V odsotnosti c.r, Tomica je tov. Ukmar podal nolmtere značilnosti geodetske zakonodaje v ostalih repubJ.ikah. Pri tem je omenil, da so republike .v glavnem privzele določila ·stare zvezne zakonodaje. Razlike med predlagano zakonodaj o v SRS in zakonode.j o o sta.lih republik so v vodenju upravnega postopka$ sistemu financiranja in organizaciji geodetskih upravnih orga- nov ter zavodov. Zakonodaja SR Hrvatske dopušča privatno prakso geodetov. 4) Tov„ Honzak je v svojem :i_zvajenju podal principe po katerih naj bi se pris- topilo k bonitiranju Pri čemer je navedel konkretne rešitve, ki se deloma že izvajajo,, Zaradi aktualnosti dela na boniti:ranj'u bi kazalo njegov referat objaviti v Geodetskem glasniku" 5) V rc.zprav:i. so bile poudarjene naloge~ ki so postavljene pred geodetsko služ- bo ne samo z novo geodetsko zakonodaj o temveč tudi z o stalo "zemljiško" za- konodaj o. Geodet slm službo. bo morala sodelovati pri določitvi področij kje je dovo- lj en zomljiŠki maksimum nad 10. ha ·(višinska področja) treba bo določiti kaj jo kmetijsko i,n nf,lzazidano stavbno zemljišče, določiti funkcionalna zeruj išča k zgradbam.. Zakonodaja aktualizira komasacije in arondacije, ki jih ni moč izvesti brez sodelovanja geodetske službe. Udeleženci so opozorili tudi na 1111omalije, ki nastajajo v mestih pri dolo- čovanju zemljiških kultur na materialne posledice, ki jih imajo pri tem občanio Relativno male površine z majlmim dohodkom imajo za posledico iz- gubo otroških dodatkov,, Še vedno obstajei. nejasnost in neenotnost pri uvr- . šoanju parcel v vrt ali njivo. Predvojni predpis, ki določaj da dvorišče ne more biti vočj e kot 500 rn2 naj bi se ne uporabljal ter naj se dvorišča določi po dejanskem stanju. Razprava se je dotalmila tudi kadrovske problematike - 80lan,i e na višji stopnji po specialistih, dopolnilno šoJ.anj.e risarjev, katastrskih referentov in geodetskih pomočnikov. Na predlog predsednika zveze je bila imenovana skupina geodetskih strokov- njai<:o:v, ki naj bi do septembra pripravila osnutek učnega načrta za vioješol- ski' ·~tudij - ke.tastrskc1.. smer in to: predstavnik FAGG, Zorko Ukmar, Janez . KO.pilica, Peter Šivic in Gojmir Mlakar. Navzoči so bilt obveščeni o zveznem posvetovanju na temo kartografija v pro- stoi"skem informacijskem sistemL1, ki bo novembra v Sloveniji. Zveza GIG .. se. je vključila .tudi v sodelovanje pri spremembah za samoupravni sporazum.za:de],itev dohodka in osebnih dohodkov. Pri vrednotenju delovnih mest v sporazumu je občutiti za.postavljn,..".lje delavcev v geodetskih upravnih - 28 ~· organih, ki mu je vzrok nepozrnwanj e pomena in teŽaV11osti no.šega dela. Geodetska uprava. SRS je bila pozvana k aktivnejšemu delovanju ob tej proble-. matiki~ Sestanka sekcije se je udeležilo 45 geodetskih strokovnjakov, predstavnikov geodetsldh upr-avnih organov iz cele republikr;1 ·cer predstavniki geodetskih delovnih organizacij iz Ljubljane,' Maribora. in Celja. Udeleženci smo si po sestanku ogledali -~ovamo iraorenje 11 kjer smo nmogi imeli prvič priliko videti veliko serijsko industrijsko proizvodnjo in delo ob tekočem tra.kue Da je sestanek uspel tudi po organizacijski plati je zasluga Geodetske uprave Velenje, ki je bila neposreden organizator sestanka. SESTANE:!:{ SEKCIJE ZA ZEl\lIIJIŠKI KATASTER Velenje, 25.5.1973 D n e v n i r e d : 1) Možnosti prevzema tujih izkušenj pri obnovi zemljiškega katastra 2) Ureditev zemljiškega katastra v ostalih republikah - analiza zako- nodaje posameznih republik .3) Katastrska klasifikacija in bonitiranje zemljišč ,.. metodologija dela na bonitiranju - dosedanja prizadevanja - organizacija služ1)e - vpliv bonitira.nja na klasifikacijo - možnosti parcialnih rešitev, ki bi dale delne rezultate v kratkem času Referati i sodelavci Inštituta Geodetskega zavoda SRS, dr„ Miroslav Tomic tov. Honzak Ad 1) Pri pripravi programa dela sekcije je bilo mišljeno) da bi se na se stanlru ob- ravnavale izkušr~je sosednje Avstrije pri uvajanju mejnega katastra, ki postop- no zamenjuje zemljiško-davčni katerer~ tj „ tudi dosedanji naš sistem zemljiš- kega katastra.. Nr.JJI1eravali smo podati podrobno anali.za sistema in dela, .ki ga opravljajo v Avstriji. Ta naj bi slonela na detajlnem ogledu i:h proučitvi predpisov ter pravilnikov, ki urejajo to problematiko v Avstriji. To se nam je zdelo tembolj potrebno, ker smo nekatera načela avstrijskega sistema prev" zeli že v predlogih naših zakonov·(zamejičenje in mejna razprava, uvedba navezovalnih geodetskih točk, obvezen iz:::.učun koordinat mejnih točk, načelo postopnega prehoda iz dosedanjega na novi sistern,p:l'.'istojnost prj. reševanju mejnih sporov) • Nekaj lwlegov, predvsem sodelavcev GTJ SRS 1 Je imelo priliko videti uvajanje novega sistemE.t v Avstriji, tov, Kron jo v Biitenu objavil Članek, ki daje kratko informacij o o avstrijskem sistemu. Ker je nedavno skupina so delavcev instituta GZ SRS bila n.a študijskem potova-. nju po Zap. Nemčiji ter si ogledala tamkajšnje sisteme zemljiškega katastra smo info:rrnacijo razširili toliko, da zajemamo tudi te izkušnje„ Morda, še ol;:Z stojajo možnosti prevzema teh, v kolikor ne v sami zakonodaji pa v podzakon- skih pre.dpisih. Ad 2) Analiza. zakonodaje oz. bolje rečeno kratek pregled zakonodaje v. ostalih naših republikah, se nam je zdela potrebne. zato, ker je nujno, da vsaj v grobem spoznamo prizadevanje geodetsl~e službe v naši širši domovini. Zakonodajno de- javnost v posameznih republikah je kot vemo povzročilo ustavno določilo, ki ukinja pristojnost federacije na področju izmeritve zemljišč, zer.-iljiŠkega katastra in drugih dejavnosti geodetske službe ter to pristojnost prenaša na republike in avtononme pokrajine. Republike imajo tako možnost samostoj- no urejati geodetsko dejavnost t.er le-to prilagajati svojim razmeram primer- ·no., Urejanje zadev geodetske službe v domači republiki s predlaganimi. novimi zalco- ni s toga področja smo imeli priliko spoznati v jaV11i razpravi ob pripravi novih zakonov, večini so nam pa tuja prizadevanja v ostalih republikah. Zako- ni s tega področja so objavljeni v republiških uradnih listih, ki so nam težje dostopni, v širših strokovnih lrrogih pa tudi nismo imeli prilike seznaniti se z _njimi. Ko skušamo spoznati ureditev zadev zemljiškega katastra in izmeritve zemljišč v svetu, bi bilo nedopustno, da si ne izmenjar;10 izkušnje, poglede in predloge v jugoslovanskem merilu. Prvi lrnrak k temu je poznavanje prizadevanj v Jugo- slaviji, kar je tudi namen dru1aš11j e informacije, ld. num jo bo podal dr. Tomic. Ad 3) Aktualnost bonitira.nja in klasifikacije zemljišč zaradi katere smo to temo uvrstili v program je v sledečem: - vrsto let ugotavljamo, da dosedanji sistem klasifikacije ne ustreza sodob- nim potrebam~ Pred približno petimi leti smo se odločili za vzpostavitev novega sistema vrednotenja kmetijskih zemljišč z boni tiranjem. Na razpola- go so bila sredstva· za izdelavo metodologije l:::onitiranja_ Pri izdelavi te smo se v prvi fazi odločili za prevzem a.vstrij skega sistema ocenjevanja tal. Podrobnejše proučevanje tega načina je rodilo mnenje nekaterih kmetij- skih strokovnjakov, da avstrijska metodologija ni sprej ~mljiva. za naše razmere. To spoznanje je pa več ali w.anj vse kar se je na področju boniti- ranja dosedaj storilo. Da je akcija zamrla je več vzrokov, predvsem pa - 30 - neenotnost pogledov kmetijskih strokovnjakov v raznih institucijah - kmetij•- ski inštitut,.biotehniška fakulteta in morda tudi agronomov v GU SRS. Ob spoznanju, da akcija bonitiranja ne 1;Jo rodila sadov v bližnji bodočnost:i_ moramo sedaj razmisliti kako doseda,.'1.ji siste1::1 katastrske klasifikacije iz- boljšati, da bc služil vsaj tisti121 n°menom, za katere je bil pred približno 100 leti izdelan. Pot:teba po tem delu se kaže v praksi že vrsto let, saj seda.nje revizije lmta- st rskih razredov postajaj o vedno večje improvizacije in stvar subjektivne presoje katastrskih agronomov. Delo, ki bo pri tem potrebno bodo lahko opra- vili agronomi v geodetskih službah, pri čemer bodo po mojem mnenju po dalj šem času opravljali pos1:Jl primeren njihovi kvalifikaciji. Potrebno pa bo razmisli- ti o worebitni novi organizacijski obliki teh shokovnjakov, ki bo dala mak- simalne· razultate ter urejala pristojnost v skladu s financiranjem teh del. Program dela na reviziji osnov katastrske klasifikacije je kot sem imel _pri- liko videti tov. Honzak pripravil ter se na podlagi tega programa že vršijo nekatera terenska. dela. Gre predvsem za pregled stanja vzorčnih parcel, njihovo ob4ovo, dopolnitev opisov ter sodobnejšo analizo tal za vzorčne parcelet Koristna se mi zdi tudi zamisel, da se na teh parcelah zbere toliko podatkov, da bo možno v praksi preizkusi ti avstrijsko metodologijo boni tiranja„ Ob tem delu pa je potrebno še razmisliti o reviziji območij katastrskih olc- rajev - verjetno je to delo potrebno najprej opraviti (od okrajev je odvisno števil.o vzorčnih parcel) in o vzpostavitvi vzorčnih parcel za kulture, ki jih na novo uvaja predlog zakona o zemljiškem katastru (hmeljišča, plantažni sadovnjaki, hitro rastoči iglavci in barjanski travniki). Tomaž Banovec P0:8.0ČILO O TURNEJI PO ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI V DNEH od 3.12.1972 do 16.12.1972 Na turnejo so po posredovanju dr. Šturma in tov. Kučanove (ZM/ITES)odšli: Bauman Jože in J':cinez Kobilica iz Maribora in Peter Šivic in Tomaž Banovec iz L;jubljane. Osnovni namen obiska je bil: ogledati si centre v ZRN, ki povezujejo avtoma- tizacijo obdelave zemljiškega katastra s prostorsko in drugačno informatiko na komunalni ali„drugačni ravni. Finančno je potovanje in stroške poravnala OECD in je potrebno poravnati samo polovico stroškov v dinarjih s strani udeležencev oz. njihovih delovpih 'organi- zacij. Koled:S.rski Eregled: ;Nedelja: 3 .12. Ponedeljek: 4ol2. Torek: • 5.r2. . sr.eda: 6„12. Č.etrtek~ 7 .12 Petek: s.12 Jl Polet na relaciji Zagreb-Frarikfurt-Koeln. Prijava pri G, Fischerju na Hohonstm1.femrtrasse 30 - 32 11 CAREL DUISBURG GESELISCHAFT 11 5 KOElN 1. : Isti večer potovanje v Krefeld,, · .· · Sprejem v Krefeldu pri me stnmr1 geodetskem t:1ro.du, :'Jr. ·· Schriever je bolan, sprejmejo r„as ntS:die;e:: 1 1.'JGGEDm;CET in kolegi. V Krefeldu ostanemo cel teden i11 se vozimo v okolico ( Esoen) • Essen - nadaljevanje. Essen - obisk pri gospodu GUnterju Seifertu mestni iz- meritveni svetnik. Obisk pri mestni geodetski upravi pri g.Henriingu, vodji mestne uprave ( povabilo tudi na dom) • Sobota in nedelja potovanje v Hannover. Ponedeljek: 11.12, Tore}c: 12 d 12. Srrd1:1.:. 13 .12. Četrtek; 14.12. Petek: 15.12, Sobota.i 16„12. Dnevnik: . Koeln . Landesvermessungsamt ~· Spodnje Saške sprejme rta.s g.Now.'c:..k~ Nadaljujemo obiska v LVA in površen ogled geodetslco uprave. Potovanje v Koblenz. · Obisk v Koblenzu g„ Gabriel (LVA). Obisk v Mainzu g. Herzfeld (Dež.elno. geod.uprava). Polet iz Frankfurtu v Ljubljano,. 4.12,1972. Sprejme nas tajnica, ki vodi nekak resor OECD za ZTTH, vodja je bo- lan čaka nas program, ki smo go.: že navodli in ki je bil k&sneje v celoti J"Gfr li,ziran • Odpravimo se v banko po denar- in popoldne v Krc-;1felC., ki je ca. 50 lT1 .s.everno qd Koelna na levem bregu Rena& · Krefeld 5,12.1972® Krefeld je prijetno "malo" mesto s 200.000 prebivalci. J'e center svilarske industrije, prometno križišče, ima nekaj inuustrij0 in drugih de- javnosti. Površina mesta pokriva teritorij enega okraja (Kreis). V:3n naselja so praktično že z.lita v mestno teloD KThb relativno velikemu številu prebival-- stva je mesto mirno in dobro u.rejeno. Ima ovoj tramvaj:· priključeu no. 3-bo.lm; avtobusni promet, relativno milo klimo in malo problemov iz okolja. Ze.zidano jo samo do srednjih višin. Poleg ostalega itrajo čudovito pokrit olimpij sld plavalni bazen več parkov vrtov in podobnega. Mestno, geodetska uprava (Stadtvermessungsamt) - Krefeld ima 5 oddelkov 1/ Oddelek za izmeritev 2) Oddelek za zemljiški kataster 3) Oddelek za gradbeniške pravice (lokacija Ortbe.urecht) in zo. ocenjevanje .. - 32 .. , 4) Oddelek za urejanje zemljišč 5) Kartografski oddelek z reprodukcijoc Vsa prizadeva.nje, v zvezi z AOP v lmtastru in pri zc.J.devanji za razširitve na druga. področja se odvijajo v tej Blužbi. v okviru organizacije KGsl'~ Nosilci modernizacije so: Dro Schriover in Eggeb:recht., Vso so priredili ?,a izvrševa- nje naloge KISo (Komunalni :lnforl!'hcijski si.stem), Podrobno obrazložitev delovanjo. mestne uprave so posebej obrazložilic Delujejo po vzorcih angleške uprave, kjer predvser1 predsednik (župan) ni :profesionalnE.1, oseba marveč amater. Tako je vloga profesionalnegE:1. kadra bistveno drugačna~ Taka organizacija je značilna za celo deželo Nordrhein-Wcstfallen. Poskuse delaj o na katastrski občini (Gemarkung) Krefold~ ki pokriva 40% mest- nega območja. Imajo 10 do 12.000 zemljiško-lrnjižnih vložkov in ca. 18.000 parcel (Flurstt1ck) Q Površina katastrske občine je 2,000 ha. Kult'ur posebej ne vodijo kot part)elo ,_ to velja za .celo Nemčijo,. Posebej registrirajo način rabe (Nutzunsart) pri nas podobno kot kultura. To ne registrirajo v načrtih, samo v operatu kot delež površine. Za izrabo oziroma način ral)e so rezervirali v opera.tih prostor za 80 do 90 podatkov. Tudi način rabe hiše pomeni ku.ltu:co, Podatke o načinu rabe prevzemajo od financ -· na teren praviloma ne. g:r-ejo. Et ~žno lastnino urejaj o po svoj e predvsem v zemljiški lmj igi, Parcela poleg tega dobi številko detajlnega lista v katerem leži~ Če leži na dveh ali več listih dobi številko tistega lista v katerem leži večji kos,, Parcela dobi tudi številko gradbenega blokao Številka pomeni:praktično koor- dinate težišča (lokacijske točke) bloka na 100 m natančno~ v GK sistemuQ Imajo težave zaradi tega; ker so bloki v mestnem središču manjši in bi zato potrebo~ vali natančnost 1T na 10 mo Te težave imajo tudi drugje, kjer s.q v.začetku odločili za natančnost 100 mo Bloki se sestavljajo po karejih in drugih elementih) ki morajo biti na terenu nedvomiselno znani (ceste, vode in podobno). Več blokov tvori Flur (Kos I:0 Yl:3, enem listu) več Flurov po KO (Gemarkung). Statistika je v zadnjem času prist::Jr .la na sestavljanje svojih okolišev iz gre.,dbenih blokov (ca,, 30 blokov tvori statistični okoliš)_ · Posebno Šifražo naslovov oseb glede na stanovanje so locirali tako. da lD.hko ugotovijo računalniško v katerem bloku in na lmteri st:>.'ani ceste l~ži pose-- me zna zgradba o Glede na lokacijo ločijo "otočne karte" i ki so vse v starem .sistemu izdela.- ne. pod0bno, kot pri m-.s stare. izmeritev po f1'ro1coskem in kaEneje po pn1.sk0n vzorcu~ l)o novem izdelujejo takozvane 11Rahtnein l(0,r.te 11 v sistemu po okvirih 1 ki so istočasno osnovo. za bodoči 1.nL raster· v GK~koordinatnea sistemu~ To dosegajo z novo izmeritvijo in transformacijo ke,ri starih 1:1eril v merilo 1:1000. Nleri.lo 1:500 je največkrat izjeme, (preračunanje numeri.č:µe izmere), Po si;a:r-em stanju so 19 podatkov vodili v 49 evidencah. Po· modernizaciji so redundanco znižali v katastru na niyo 19 pode,tkov 39 x vpisanih. Pričakujejo integracij o in direktno komunicirar.j e med zemljiško knjigo in katastrom, Ve- čina planerskih podatkov se bo zbirala na nivoju bloka. - 33 - Rezultati raziskave koliko se ljudje obračajo na ZGmljiŠki kataster:1, (I(refolc1) 1 mesec 6„800 vprašanj (tudi telefoniCna.) od tega: 2000 P.J.ešča'.ni in stranke 1000 podj otja ( cestarji itd.) 1500. finančna služba 900 zemljiška knjiga 1400 ostali. Strukturirana vprašanja 39 % številke parcel 28 % vprašanj po lastnikih 35 % ulica in hišna številka 18 % informacijo, ki se dajejo interno za poslovanje geodetske ,'3lužbe 6 % številka zemljiškega vložka (več kot 100 % je zaradi integriranih dvojnih vprašanj) .. Informacije razdeljene po količinah 28 % vprašanj po eni sami parceli 39 % za posestni list ali skupino parcel 1 % skupna površina enega lastnika ostalo Glede nujnosti 71 % vprašanj odgovor zahtevajo takoj 29 % odgovor dva do tri dni. Odgovore dajo tako, da reprogra.firajo dokumente (xerox, diazo) y formatih A 4, kar zaraCunajo med 1 in 2 markami DM. Pdsto12: (organizacijski) Komunalna. ureditev države NR.WF je pogojevala zelo različne pristope pri mo- dernizaciji državne in komunalne uprave. Tako so tudi občine iz področja NR ... WP najbolj ČUi;ile potrebo po skupnem reševanju nekaterih težav. ~:o je še pospešila hitra in nehomogena kompjuterizacija •. Del rešitev so našli. v olcviru KGsT, (Ifo- munale Gerneinsohaft stelle · f'uer Vereinfaohung der Vervaltungarbei:ten). Ustanovljena je bila delovne, grupa raz,ličnih stxolcovnjakov, ~d so se za to prot- lematiko najbolj zanir.1Vali. Delovne grupe za kataster so sklenile, da bodo 1210- dernizirali zemljiški kataster z več vidikov in po več pod:cočjih. Pri ideji KIS je bilo po-treb:1;10 avtomatizirati tri osnovna podr6Cja: Erebivalca, denar in P.:r.:~- stor. · Delo so si razdelili ta.kole: - Gelsenkirchen bo moderniziral register prebivalstva (Einwobner) - Duisburg: finance in sredstva - I<:rofeld: ( zemljišča - posredno prostor) Essen je delal nektili:o paralelno in po svoje in je trenutno med mesti naj- dalje. - 34 - Poveza.ve so bile problematične, tudi napredki so bili zelo različni. Največje težave so bile z različnimi ponudbami računalnikov in obljubami proizvajalcev pri tem; IBM je na.jr1očnejši, je več obljubil kot kasneje dal. Sistem UDB po katerem bi naj delali so IBM••ovci predlagali in so ga vsi prevzeli. Kasneje je IBM izjavil~ da sistema ne bo več razvijal in bo vzdrževal samo HIB sistem ki je kot novi zamenJal ltDB sistem" IzrazUo IBM dežele so se že odločile za IMS (Hessen-Rhein-ktna-Pfalz) o Predvidevajo integracijo sistemov v letu 1985 ali še kasneje, Krefeld ima re.čunalnik v :najemu (TBM). Svojega analitika sistema Eggebreohta so pravkar izgubili 1 ker je postal vodja mestne službe za racfonalništvo, kjer uporablj o.jo re.č unalnik še za druge komunalne zadeve. V stanju v kakršnem so, bodo do konca leta šele GemarkU11g-Krefeld spravili skozi pla:uzibilne kontrole, ker podatke lulmjajo šele sedaj in to sproti. Meha.:nografije pred tem niso uva- jali, imajo pod 2 % računalniško ugotovljenih napak pri luknjanju. Povezav še nimajo. Komunicirajo med ZK in financami še klasično. Uvaja.jo pa številke davč­ nih enot in št, zemljiško lmjiŽnih vložkov, vendar začasne. Register prebival- stva je v zagati zaradi ustavnih razlogov. Kot je razvidno je KGSf skrbel predvsem za horizontalno integracijo vertikalno integracijo so zanemarili. Šele kasneje smo drug'je dobili odgovor glede P3oŽnih vertikalnih integracij„ Tebnična oprema in sta.nje v Krefel.du Kot smo že omenili za področje Krefelde, deluje ena geodetska uprava razdelje- na na pet oddelkov, Vsi so seveda proračunsko usmerjeni. Zaposlenih je 90 lju- di od tega 4 dipl,ingg ,15 od njih je delavcev iz drugih specializacija, ostalo so geodetski strokovnjaki. Pojavlja se zanimiv premik kadrov v višje strokovne nazive, kar ni ekonor.isko dobro, Ysi tehniki se hočejo izobraževati na inže- nirskili šolah in tako pride do slabe zasedenosti kadra, ki je za nekatere naloge preveč izobražen. Temu veliko pripomore Nemcem svojstven način napre- dovanja po formalnih kriterijih in njihova razdelitev med uradnike (Beamte) 9 nameščence (Angestellte) in delavce (Arbeiter). Kar je zelo zanimivo Katastra komunalnih naprav ne vodijo, je decentraliziran in ga ne mislijo tudi v bodoče i:ntegrirat:i. v sistem 1CIS. Posebn9. oprema. Kupujejo Reg-Elto, izmere naročajo pri LVA ali privatnih firmah. Karto delajo sami ali jo naročajo pri LVA. Rač·manja izvrše na Olivetiju P 203 podobno kot E1i na Ilourroughs 2000 ., ali Wangiho Na IBlVI ostalo, vendar predvsem kataster. Izmeritev delajo tudi samio Oddelki niso ko.j prida opremljeni, Pomemben je sitotisk, ki jiri1 koristi pred- vset,1 za dotiskavanja (jeklena sita so pustili in prešli na rylonska). Pomemben je kartografski oddelek z reprodukcijo. Imajo svoj fotostave:..C, (Diotype) offsot tiskajo drugje. FOS postopek obvladajo, Pomembna je nove. luč VIOLUX 1 ki porabi ca. 4 x manj časa za kopiranje kot xenonsl(c• :inči, Predlog~ ki ga poznamo iz· kongresa v Wiesbadnu in iz IBlVI novic je· napisal dr. Soh:deve:r·, Ljubeznivo so nam odstopili celo shemo v več jezikih. (Ima jo IGZ). ?o potrebi jo lahko raznmožimo in posredujemo. - 35 - Kot se je izkazalo je koncepcija sicer v redu, samo realizacije smo pricakoYe.1:L več. V Krefeldu posebej ne razmišljajo o lokaciji inf. razen možnooti lokacije po bloku, :ki je čisto orientacij sk?-;. V glavnem sistem temelji na sistemu dato- tek (A v,wianta), ki jih l,a.hko parcialno LWajajo in kasneje sestavljajo. Ve~• liko · s-tvari je p~~.g~~denih· koY. povezave z registri za; prebivalstvo, zemljiško lmjigo, davko,rijo7te'·~ovezo.v0 še ne tečejo. · Prednosti, ki jih'lnhko opazimo so: Veliko časa za premislek in eksperimente, dovolj diskusij, dobra podpora„ Pro- jekti so vsi prioI~tetni in političnega pomena, Velika propagandna pomoč in zanimanj:e javnosti. ( Gruendlichkei t). . Posebej zanimivo je v Krefeldu: Način povezave z zemljiško knjigo predviden za pozneje. - Način povezave z davkarijami (Einheitwertnummer) posebna številka, ki jo da davkar:tja in že obstoja - povezava bo izvršena kasneje„ - Zlomljena numeracija pri določevanju IJr za bloke. - Predvideno zamenjevanje parcelnih številk z zemljiško-lmjižnimi ali obratno., ( Nadaljevanje sledi) Tomaž Banovec REALIZACIJA PREDIDGA ZA PROSTORSKO INFORMATIKO IN UREJEVANJE KARTOGRAFSKIH. DOKlJllllENTOV PRI DRUGIH USTANOVAH Kot sem predhodno obvestil vse člane področje komisije za področje geodezije, kartografije in fotogrametrije o potrebnj_ akciji za usklajevanje pri kartiranju prol:ltorskih 1°aziskav, sem na osnovi zadolžitve sklepa tehniške sekcije izdelal pred_l~g, lci ga prilagam. No. ·osnovi predloga so določena stališča sprejeli kolegij SBK in raziskovalne sku slrupno8ti, ld sta akcijo podprla, Na posebnem sestanku. z glavnim tajnikom smo se dogovorili za sledeče; l. V jeseni s~ ponovno ses~anemo, da bi pregledali nekoliko konkretnejši pred- log, k:L e;ti; naj pripravimo geodeti, predvsem kartografi·. 2. Na osnovi dogo\1:orov na tem sestanku bi sklicali posvet vseh zainteresiranih in prizadetih :i,.n se dogovorili zu le.to 1974 in usklajevanja nalog za naprej• - 36 ~ 3. Izdelati bo treba posebno knjižico - navodila z~ Imrtografiranje prostorskih raziskav, da bi ustrezalo namenu PIS.in inventarizaciji prostora na sploh. V ,~vezi s tem naj bi se nekoliko razširili raziskovalni nalogi na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (Pregl, Keržan) 7 da bi dobili uporabno navo..:. diloo · . 4~ Pri nekaterih nalogah bo poleg strokovne potrebna še kartografske recenzija, za kar moramo biti seveda dovolj močni in usposobljeni. Naloga je v vsakem primeru zelo zanimivao Če nam jo uspe dobro opraviti,. bi pridobili lep strokoven ugled in seveda nove odgovomosti na novih relacijah. Potrebno je, aa akcijo podpreta prtdvsem zavod za regionalno prostorsko pla- nira.nje SRS in Geodetska °:prava SRS; ki sta se načelno že izjasnila za pod- , poro.- PREDLOG USKLADITVE PRIZADEVAL"iJ NA PODROČJU RAZISKAV V PROSTORU SR SLOVENIJE Raziskave v okviru Raziskovalne slmpnosti in raziskave, ki jih neposredno ne financira SBKJ vendar se rezultati teh raziskav vseeno odražajo v prostoru, zahtevajo posebno pozon1ost predvsem zaradi uskladitve problematike in rezul- tatov; ki v zvezi s tem nastopajo. Raziskave slovenskega prostora imajo kot posledico in rezultat običajno razme- roma obsežen 'tekstualni del in včasih zaradi prostorskega značaja raziskave tudi primeren kartografski del, V nadaljnjem bi izločili tekstualne dele, ki so v glavnem teksti raziskovalnih n_alog, poročila ali navadno tehnično poročilo in imajo tudi že pri nas spre- '.-~et6 določeno metodologijo. Rezultati naloge, ki se ali bi jih bilo možno predstaviti prostorsko (ke.rto- grafsko), so lahko razdeljeni po informacijskih principih v osnovne tri kom- ponente: sintaktično, semantično in pragmatično. Raziskovalna naloga v prin- cipu teži za novimi dosežki in rezultati, zato mora vsebovati tudi nekatere prostorsko :razporejene informa.cije 9 kli preqvidoma. vsebujejo vse tri navedene komponente. Če govorimo o enkratni vrednosti :raziskav in njihovi širši upo- rabnosti je zaradi pospeševanja in aplilmtivnosti rezultatov takih raziskav potrebno, ~a.a se dogovorimo o metodah dela pri prostorskem predstavljanju in- fo:r.macij o Te metode bodo omogočale predvsem usklajevanje pri sintaktični in semantični vrednosti informacije, ki je re_zultat razisk~v. Tako bodo karto- grafs1d dokumenti, ki pri raziskavah nastajajo, lahko širše uporabljivi, :ra- zumlji'\/-i tudi za druge koristnike in v pravem pomenu javni ter tako seveda demokratični. Pričakujemo, da bodo rezultati prostorskih raziskav, ki so že gotove ali v teku., služili za konstrukcijo prostorskega informacijskega sistema v Sloveniji in za druge informacijske sisteme, ki jih bo družba še potrebovala. - 37- Določeni ko:rv,ki zo.. usklajrrnacij; - dogovor za izdelavo kart na enakih podlogah, recimo: ke.rta 1:5000, (ODK), karte 1:25.000 VGI.> karta 1:50.000, karta 1:750.000 za SRS, karta 1:400„000 za SRS, karta 1;200„000 za SRS. Ti kartografski materiali so že na voljo v bližnji bodočnosti ( GU SRS) , - 38 - Potrebno.je uskladiti predloge in izdelati enotno okvirno navodilo za karto- .gra.fske prikš.ze v prostoru SR Slovenije. Mislim, da bi lahko to dosegli tako, da bi SBI{ v sodelovanju z nekaterimi planinskimi ustanovami in državno upravo ·.·(sekretariat za urbanizem) izdelal ustrezno interno navodilo, ki bi ga morali · ob podpisu pogodbe o raziskovalnem delu upošteva,ti in vnesti v pogodbo. Zelo pomembno je tudi, da se prostorsko razporejene informacije kartografsko- tehnično dobro pripravijo in predvsem razmnoŽijo v d-:>volj izvodih, Večina · raziskav, ki se nanašajo na prostor SR Slovenijo ostane v sedmih ali manj izvodih na primitivnih kartografskih 'tehnologijah. Če ne bomo na tem področju naredili ustreznega premika, bo med drugim zaradi te,neusklajenosti težko: - pli:)Jlirati sekretariatu za urbanizem in Zavodu za RPP, - pianirati sektorsko (skupnost za ceste, gozdarstvo', itd.), - izdelati nacionalni atlas SRS (predlog v družboslovni sekciji), - izvesti kompleksnejšo inventarizacijo prostora v SR Sloveniji, - konstruirati prostorski informacijski sistem za Slovenijo (projekt v teh. sekciji). · Podrobneje bo treba rešiti tudi problem avtorstva takih kartografskih razisko- valnih dosežkov in se dogovoriti predvsem za oošoito· moralnih avtorskih pravic in ob oddaji naloge materialne pravice dokončno odkupiti (ti problemi so staL~o vroči)., ' Tomaž Banovec SEDMA ICA (NfEDNARODNA KARTOGRAFSKA UNIJA) KONFERENCA Kraj ; Madrid,. Čas: 29.4. do 4.5 ... 1974. Prijave referatov do 15.10.1973. Delegati; v.saka članica samo največ 6 delegatov • . Referati: Povabljeni in samostojni. Tetne: 1) Turistična kartografija. 2) Aplikacija informacij izvedenih iz vesoljskih programov (fotointerpreta- cija Remote sensing). 3) Urbanska kartografij:a in banke podatkov. 4) Metode za izboljšanje grafične kvalitete pri izhodu iz računalnikov. Podrobnejše detajle lahko razvidimo iz angleškega originala dopisa, ki je na voljo pri Inštitutu Geodetskega zavoda SRS in Inštitutu za geodezijo in foto- grametrijo v Ljubljani. Mlakar Gojmir REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA GEODE:rmCT:iI INŽENIR,TEV IN GEOMETROV CJE1J'E Redni občni zbor celjskega društvo, geodetskih inže:r:ix·jev in gGometl•ov ;J1;1 ju vršil .30e marca 1973 v planinskem domL1 na Li.scio Občnemu zboru je prisostvovalo 41 članov; od toga rac . rnl1 29,. Kot gostje so bili navzoči predsednik DIT Celje, ing. ~Čmak, p!.'ddotavnik ?,Ve'.':,,, GIG Slovenije, ,ing„ Šivic, predstavnik maribo:r·skega d:cušt1m; ing. Kobil,ioc:s in predstavnik Ljubljanskega društvo., ing. Zupančič, Dnevni red zbora: l„ Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2~ Izvolitev w.pisnik'.3.rja in dveh overova.teljev .3. Poročilo predsednika in blagajnika 4. Razprava. o poročilih 5„ Poročilo midzornega odbora 6_ Volitve predsednika, upravnega in nadzomego. odbora 7. Razno~ Občni zl:::or so vodili tovariši Breskvar, Jeraj in Vrtačnik. Poročilo predsednika je ana.liziro.lo_ delo dni.štva v mr.:.ndatnem obdobju 9.p:cil. 1972 - marec 19'73 a GlaV11a aktiv.o.ost upravnega odborn FJ. di'uŠtvb. v t8rn 0bc1.01:cjt· je bila posvečena razpravi o novi geodetski zakonodaji, pri čerr:21° jo najve Ž.'.:\kh 11.9.1973. Polwjnik so je J_"Oč\il 26.7.1893 v Ljubljeni v z::woclni slavonski učitol-jski družini. rilocl šolnnjor:1 nn tnkr:':!tni ljubljc11Slci nnnšlci ruclki jo tolov:_,c1il pri ;Jokolu in so .uduj stvovnl v prepovod'llih dijaških orgrnizr.wij:),h. Po nr.\tu1°i so jo vp;i s:·,1 ne .. f;rnško t obnilw. rr·u so je včlanil v nlmdonslco c.1rušt~ vo TricL·.v. z1.~r0.di težkih socinlnih rnznor v prvi svetovni vojni jo norc.,l proldniti študij t0r jo konce. vojno dočnlw,l brez uniforr.10 v znsolmi služ- v bi. Studij je mi.clc;lj ev:~l in končc1l v B:rrrn. Vrnil se jo v donovino in so 1, iti., 1922 za.poslil v k:1t::-,.strski c:lužbi. Do zlon.<:,, lo:-::-:lj uvino ;r11gon1cvj je ~,pril~- 1941 je s1L1žbov:•,l kot e;eor1otuki uLJ:okovn;inlc v Ponurju. Od svojih n:..,,proc1nih idoj ni odst'op,,l. m1oj stvov'.:1.1 so jo v procwotnon o(1solm Sokoln. 1io vdorlJ. oo.clžr:,rskih fnšistov v T'onurj o so rr,n t,tkoj odpustili iz držnvno sluŽl)o. Z družino ju pribožc,1 v Ljublj,JJ.o in so z:::.poslil v fin[illČno lmtc·.- Dtl'pki službi. Vos č.~·.s okup::·,cijo je ost 0 ,l n'.,klonjon n:.,roclno-osvobodilner.11..1 c;ilx:.nju, tT c;r:iotLc poc1pi:r;,l in pon::i.c;:.1 c1ružin:,n z,:,.prtih :-Jctivistov. llo osvcboditvi ju opr:wljo,l delo vršilc8. c1olžnoDti Šofr, k,~tr~strskoc;r~ urL~- dc\ v Lju1)ljrmi, 1)il je reforont v republiški kJ.tc•,strski up:mvi, doklor µi lJil iuonov...,n ZC'. šof~:, sokcij o z,~ lmtrLstrsko r..1~~1;:; t1ori tvo v m.šor.1 ZD.voclu. Spouinj '.TlO se 1:S,r, kot V\;stnoc;:, nD.t,nčnuw, in disoiplinir::.mogr'. člo.11(\ lcololc- tiv~., lci j () vu c Č· s spronlji,l not r:.1.nj ,1. in zun::.c11j o. dog ,j :mj C\ v nn.ši člrLlŽboni ,:ilm1nosti. Tu.r.1:::.. po upolcoj:Ltvi 31.12.1962 so ni nogtll ločiti od ožjogL'. ko- ldctivo, in rluL., doklor g:., ni prozgodnjo. sr:1rt nj ogovo dr::go Ženo popolno- Li:. strle., ,'3c.Elcut in vo.:3o znprt jo nokc,j lot vidno hiro.1 dolclor ni zo. vudno Ot1'.l.ln"il,, No.j 1::1u bo lol1k::, slovunckc, zuolj r, r - 42 - RAZPISI - OBJAVE ZVEZA GIG SIDVENIJE GEODETSKA UPRAVA SRS GEODETSICT ZAVOD SRS INŠTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMErRIJO FAGG - GEODETSKO-KOl\/IUNAINI ODDELEK Sekretariat Zveze GIG Slovenije in nekatere sekcije pri zvezi GIG Slovenije, Ge0detska uprava SRS, Geodetski zavod SRS, Inštitut zli geodezijo in fotogra- metrijo so na osnovi ocene kadrovske situacije v geodAziji v Sloveniji ugoto- vili: 1. Glede na obstoječe naloge, njihovo zahtevnost in posebne zahteve je potreb- no vzgojiti v SR Sloveniji z~ področje geodezije specializirane strokovnja- ke z višješolsko strokovno izobrazbo za sledeče usmeritve: kataster, karto ... grafija in eventuelno fotogrametrija. 2„ Študij bi organizirali po principih izrednega študija, podobno kot smo to storili z dosedanjim šolanjem na prvi stopnji. Osnovna dela bo v specializi- ranih delovnih organizacijah. Poleg pedagoških delavcev FAGG bodo sodelova- li tudi strokovnjaki specialisti za posamezna področja, 3. Financiranje in organizacija bosta prirejeni številu vpisanih slušateljev. Stroški se bodo gibali v višini kot je to običajno za izredno šolanje. O in4; tenzivnosti študija se bi posebej dogoyorili. 4. Vpišejo se lahko vsi geodetski tehniki in tehnično ali drugače izobraženi srednješolci drugih sorodnih strok. Za kandidate, ki ni.maj o ust razne sred- nje izobrazbe bo možno pripraviti sprejemne izpit8, kot to določajo pravila na FAGG. 5. Delo bo potekalo po posebnih centrih za katerih ustanovitev je potrebno dokazati interes v bližini centra in ustrezno kadrovsko bazo predavateljev in inštruktorjev. Tako bi npr. za kartografijo odprli dva centra: Ljubljano in Beograd. Pogoji za ustanovitev centrov bodo znani naknadno po okvirnih prijavah. 6. Verjetno bomo lahko zaradi organiziranosti in glede na potrebe v letošnjem letu jeseni začeli s kartografsko usmeritvijo. 7. Z delom bi začeli v jeseni 1973. Z!3, programiranje stroškov organizacije in drugih elementov potrebujemo predhodne načelne prijave. Zato prosimo vse z-ainteresirane, da izpolnijo priloženi anketni list in ga pošljejo do 15. II.1973 na naslov: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov, 6"1000 Ljubljana., Ša.ranovičeva 12. . . Po pooblastilu predsednik Zveze GIG Tomaž Banovec, dipl.ing., l.r. Uni verzu v Ljubljani FAKUIIJ:ETA ZA XRHITEKTUTIO GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Ljul)lju.::ia J1:1,LlOVO. 2 G eodot sko-kouunnJ .. ni oddelek Štov,: 151/73 - 43 - Prndmot: Izru&1~- ·višji_ študij iz ,lmrtogro.fijo. LjubljMn,11. 7 .1973 ZVEZ,\ GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SR SLOVENIJE v roko tov, prodsodnilm Tomnžu Bo,novcu, dipl.ing. L ~:J 1 j o. n .:.., So.ro._11ovi č::vc,. 12 Nn. Vnš dopis glcdo kcrtogro.fskogo. študije. z dno 25.6. t.1. sporočumo mwludnj o: 1) Pouk bi bil O:".'g1..-,.111zirc,11 po somostrih, vsugo. 4 soirn..:stri (ca 50 tednov). 2) Diploo:mt bi dobil nnziv lco,rtocro,fski inženir. 3) Od splošnih pr(1dmotov bi bilo trobe, vključiti r,10.toudilrn I in družbo- 110-olrnnoosko osnovo. 4) Tnjniške poslu bi provzolo. pis:-,11:t10. goodotskogc, oc1dolko.. 5) Aproksioo.tivni stroški znnšri.jo en 100.000.- din zn. vsolc l0tnik, skupo.j co. 200.000.- din, V otroških niso vključeno ekskurzijo, zn ko.toro jo po Jugoslaviji prt.H'lvidovcLti O[., din 2. 500 • .:.. , ze ino zoostvo pc, din 5. 000 .- 6) Sp1°ujor.mih izpitov ni, v lcolilrnr so izpolnjoni pogoji sroclnjo izobrnzbo (git:mc.zijo., sro(7.njn c;e0d0tslcc,. Šoln. itd.), v nD.sprotnon prit:.10ru pn jo potrob011 sprojor.mi izpit i,z srednjošolslrn tvo.rino t:1u.tor.10.tiko in fiziko. 7) P:'.'il:.:i.go.r__10 osnutek učn0gc. 11:.:i.črtn. Predxvo.tolj ski knder boco Z["j oli iz pror.lloženih strokovnja.lcov, ko bo učni no.črt c.1ofini ti vno sprejet. Vljudno Vns prosino 1 .fi, guodoti, urbo.- •nisti, coogr-'.:Si, pk.norj i, o.:d1i tokti, okonouisti, socioloci, družbeni delav- ci in drue;i str,Jkovnjclci, ki soduluj ojo v prooosu izdelo.vo in uporo.be knrt v prostorslrnD plnniro.nj u in pri renliznciji prostorskih urba.nističnih no.Črtov. f'rlj~wc in sinopaise fororutov je trobn po slo.ti rodo.kcij skoou odboru posvoto- vcnjc. n::.jpoznujo do 15„ twi:;usto. 1973. nn no.slov: ZVEZ:c GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE - IC9.rtoc;ro.fij c v pro storslcon plo.nirnnju - 61000 LJTJBLJ,UIL". Šo.mnovičovo. 12 Rodo.lccij ski odbor bo potrdil pr1Jc.vo in obvestil o.vtorj u o sproj otju roforo.tn ;.10.jpoz:nojo du 30, o.vgust.~,, 1973. Sprejeti rofor:1.ti uornjo biti paslo.ni rudo.k~ cijskor.m odboru nnjpoznuj0 c.1o 1.olctobrn 1973. Zn posvotovonjo jo Dprojot nti.sloclnji progrno: (tono) 1, K::-,.1°toc;rnfij:::1 v prostorskuu plnniro.nju: i zkušnj 6 iz do sodcmj o p::.:~lcso, - upornk. geodetskih n2črtov v urbonističnon in prostorslwn plonironju, - 46 - - nostna kcuioGro.fij n in urbnnistično · pl::mirnnj o, uporn.bn kc:rt v prostorslwu pl::mirrn1ju, - vlogo.. k:i.rtoGrnfij o v sistunu ( fo.znh) plru1in:.njD., - k,.rh, in rn:.,črt lrnt info11:.mtivno in lwrnmiLo.tivno srodstvo, - splošno. probluon.tiko., vlogn goodozijo, r;ooc_;rt~fij u in drugih disciplin v intuc;ro.lnih postopkih izc1uln.vu kr,rt. 2. Sodobno oprodolitvo in sneri r::,zvojD. la:,rtoe,r.,,fiju v prostorokon plo.nir011ju (v svotu, in dot:.10.): - oprornJ. in rnzvoj v svetu, - vcobino., tohnoloe,ijn, obdol~vn, pristop, cilj itcl. - dokur.1011.to.cij sld si stuni na olontnih in d:me;ih principih, - o.vtorn1.tizncijn prostorsko['.;n. inforn:i.cijoko6:·, sistonn in knrtoe;rnfijo. 3. Bodoče. vlogn knrtogrnfijo v prostorskon pl.~:.nirt:nju: - teoretični wJ::ljučki in rnziskovnlno delo, - predlogi z~ r~zvoj, intordisciplin[Lrni pri stopi - soch,lov .nj u. , " a· d t pod:roc"J•·,._·· lrnrtoa:r."fi'J'o in nJ'onc upor.::.be N" i zkljucuj ej o su tu 1 ruge ono s . ,_ 0 -' v prostorskoo plo.nirnnju. z o ziron n::i. dojrrvnost vnšo usto.novo v zvozi z 110.vodono pi1obluno,tiko p:ričnlm­ j \,;no, do. boste n,r;,jo.vili rofurut in vt,G prosino zn v.o.še udoLižbo. S toveriškin pozdr::i.von, PREDSEDNIK ZVEZE GIGJ Budur Ivon, d~pl.inc. Rt -Q ' ',,,.... , ... "'+ . .f. ✓ ,,/~ \S U St~ RtJNJtN r'J ~ 1 27 . KNJIŽNICA FGG C SAVUDRI~ J R z -Savudrija a - C ,..,., GEODETSKI vesln i k~ 1973 C Katoro r (._ C Zam brn,; i•~ IIII III III III III IIII II IIII II 111111111111111111111 CD UMA{] r (._ :n z -[1[11]002021:3, 2 Pe l egr in CRVENI OTOK