PRIMORSKI DKETHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
to 2. štev. 255 - Cena 4.- lire
TR ST, sobota 30. marca, 1946
Urednlltvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 • L Tel, it. 93806 93807. 93808. Kokopisi X> o« vranjo
Naše ljudstvo ni in ne bo mirno trpelo nikakih prete-paških band.
Dovolj mu je fašizma.
(Iz Izjave B. Kraigherja)
Izjava tov. Borisa Kraigherja
fkretarja SIAU na tiskovni konferenci s tujimi in domačimi novinarji
Gospe in gospodje!
« ?.rav v zadnjih dneh je ši-v "f. 8vetovni tisk mnogo go-11 o potrebi, da se končno Preneha govoriti toliko o n	10 začne resno in iskreni*	za mir in obnovo po-
čenega sveta.
>lost smo v Julijski •1i“1 Priče ravno nasprotne-di ‘,, 2adnjih dneh so se pod' Otfektno zaščito ZVU vršile C, * atorske fašistične de-v Trstu in drugih „ cone A. Zahtevali so coifan °' “Mrilko okupacijo J; > zahtevali so celo Dal-L./f', kalili so, na najbolj rorfn fašistični način, na-aarstf8, n|}eroJa Jugoslavije, fnjj ava Tita. Z oboroženimi, cističnimi «squadre d’azio-
civii«80 Pretepali pod zaščito 25® policije ^ ^ vso ved-kov v°Jaških predstavni-WimH° cestah mirne ljudi, Privatna stanovanja, JgfcU slovenske lokale, de-SS.‘»k*1* SIAU-ja itd. Porabljali so znano fašistič-Vsp <.S0Vko <a^asso s’ciavi!>. Hkp»«° vodstvom italijan-
odm N’ ki 3e 8 tem !ilpp ? ^azkrinkal kot novi no-Hj . tasizma v Trstu in v co-Vse to pod vodstvom ti-&,P°lk°
vCj«e.vi vam, gospodje no-rjavil, kolikor mi je
i^uu vuuatvuui u-
N JPolkovnlka Fonde, ki je Vin. - vi vam. eosDodie no-
3*’ <da ®i Italija nikdar, tirala fašizmom ne — za-8tVa v slovenskega prebival-for ’ (*,s da je vršil fašizem te-
tičhit? i 0 nad vsem demokra-
-'•‘‘lili	  _
Vd ,Jud®tvom>. To trdi g. ^istočasno, ko poziva s Vj v j gesli: «abbasso s’scia-glo. m? Dalmacijo, naj an-COft;^eriška vojska okupira Ho j , > itd., direktno na voj-hiii. 8 tem načrtno razpi-Protislovansko mržnjo.
%^o torej ugotoviti, da f m *J0 danes v Trstu in v co-n« vojno-hujskaške, fašistič-2v»jSl^ neposredno pomoč ttido ‘ • ako je to v skladu z 'heli * izjavami v zadnjih v svetu, izjavami vidnih ineriuavnilcov Anglije in A« j tefc ^.a naJ s« te preneha v°ini’ Ve'5nim govoričenjem o
je ^0 ni vse. Naše ljudstvo Ho, n e."10 miroljubno in strpni^ ^ujšim provokacijam se >vob10 izzvati. Zahteva samo Ijo h ’ da izraža svojo vo-vij( j® Priključitvi k ^ugosla-PfenA.^ahteva gamo, da se huje, **jo fašistične vojno-*ahtev Provokacije. Od teh Uvtrie ®eveda ni — in mi smo — ne bo odstopilo jen0 !^lltakršnim nasiljem. Va-^ako 0d*°čno odgovoriti na *»aain P^vokacijo in na vsako HltrJ ‘ ne samo, da ne >okaci. Ničesar proti tem pro-•kuj.	ampak nasprotno
^ tat °^evati to ljudstvo, *Uia ustvariti spopade*.
^ati-oi^0 obtožbo moramo ^kv v zlasti, poleg drugih ^rhovj, 2adnjih dneh, izjavo e^a zavezniškega pove-cje, ^ *a sredozemsko podro-II tuha •? ^ila včeraj objavljena sir n^il1 listih in po radiu. Jo v0<ef obtožuje jugoslovan-^ «o J ° v coni B za stvari, naSem globokem pre-neutemeljene, vendar
Vifj<^0kilcani- da na t0 odgo‘
• Morda bodo odgovo-iVlUt« Predstavniki jugoslo-J *a wV°^8ke’ če bodo smatra-tej i,4re^n°- Poleg tega se pa 1° tUtv *Vl »...poizkušali JkoOiii ?rtti popade, ki naj bi ^ hnj^^emu redu v ozem-
r Pod	reau v ozem-
!?°Padm	Ker tu drugih
VdS;V, ni bilo, kot oni v ^ Prmr i °b priliki faMstič-j, JokaclJ v Trstu in v Go-na da se stvar nana-' 0 seveda nima niče-
?»cij.l	.	____________
,? naj	teh mestih ni. No,
JUd,t	to nanaša na naše
C^ljenn ’ T . Popolnoma neute-’ kr0p)’ S'eda, da hočejo ne-Pati Vsako ceno mistifl-Su k J?tva in p
ozračje pri nas v zadnjih tednih ustvarjeno samo zaradi neprimernega postopka tukajšnjih organov ZVU in zaradi postopka njene civilne policije. Vsako iskanje vzrokov za to o kakih skritih namenih tukajšnjega prebivalstva je škodljivo, skrajno krivično in more samo poslabšati razmere. Mi zahtevamo samo svobodo, izražanja volje, preprečenje fašističnih provokacij. Mi bi samo želeli, da bi mogla Medza-vezniška komisija ekspertov za preučevanje jugoslovansko-ita-lijanske meje uspešno izvršiti svojo nalogo in tako čim hitreje omogočiti rešitev vprašanja, ki ne trpi in ne dopušča več dolgega odlašanja. Izgleda pa, da nekomu ni po volji hitra rešitev, zato provocira nemire, dopušča provokacije in ustvarja napetost. Izgleda, da nekateri čutijo slabost svojih »stvarnih* argumentov in zato radi postavljajo v ospredje realnejši argument — silo. Zato organizirajo oborožene profašistič-ne bande in jim omogočajo delo.
Nevarnost za red in mir predstavljajo samo te pretepaške bande in tisti, ki delovanje teh band omogoča in podpira. Nihče drugi. Vedeti moramo, da naše ljudstvo ni in ne bo mirno trpelo nikakih pretepažkih band. Dovolj mu je fašizma. Pokazalo je, da je pripravljeno žrtvovati vse, da prepreči vznik novega fašizma.
V
Sinoči je v Štirinajstih krajih koprskega okraja manifestiralo 19.000 oseb svojo solidarnost s tržaškim demokratičnim ljudstvom. Na manifestacijah so protestirali proti civilni policiji in zahtevali priključitev Trsta Jugoslaviji.
(Telefonsko sporočilo)
Komisija v Pevml
Danes ob 3/4 na eno ponoči m je medzavczniška komisija vračala i* Brd skczl Povmo. proti Gorici. V Pevml je velika množica ljudi blokirala cesto In navdušeno vzklikala »Jugoslavija, Jugoslavija*. Komisija se ni ustavila. PreblvaUtvo Pevme se j. vate no veselilo, ker je komisija videla njih zastave, ki od povsod kličejo: »Hočemo Jugoslavijo*.
PNOO o dogodkih zadnjih dni
Del komisije v Soški dolini
Dne 28. marca kmalu po 4. uri j« šla po Soški dolini »kozi Kanal medizavezniška komisija. Za hip je ustavila na trgu v Kanalu, nakar je nadaljevala pot proti Do-blarju. Tu el je komisija ogledala notranje naprave električne centrala. Cez pol ure se je komisija zopet vračala proti Gorici.
Vest o prihodu komisije se je bliskovito raznesla po kanalskih vaseh, ljudje so »a zbrali z zastavami ln prihiteli na glavno ccsto. V Ročinju Je mnošlca zaustavila avtomobile ln navdušeno vzklikala Jugoslaviji, Komisija je šla naglo naprej. Tudi v Kanalu in Desklah so st ljudje zbrali, burno vzklikali in pozdravljali komisijo. Po njenem odhodu so ljudske množice še dolgo manifestirale po Kanalu.
Ko smo s« obrnili na PNOO za Slov. Primor/e 4» Trst, da bi eve-deli xa njegovo stahSie v zvezi z dogodki preteklih dni, je bil na-temu uredniku izročen prepis pisma, ki ga j» odbor poslal včeraj medzaveznifki komisiji za prtučevanje jugoslovansko - italijanska meje:
Pokrajinski narodno osvobo-dibtl odbor za Slovensko Primorje in Trst, kot edini svobodno izvoljeni predstavnik prebivalstva Julijske krajine, Vam je le pred dnevi poslal podroben referat o tem, kako je bilo primorsko prebivalstvo ovirano svobodno izraziti svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji.
Dogodki, ki se dogajajo dan na dan — prav ob priliki VaSe navzočnosti v Julijski krajini — nam katejo, da ni nikakih izglcdov, da H nastopilo v tem pogledu, izboljšanje. Nasprotno, osebe, ki so Se nedavno e največjo brutalnostjo zatirale naS narod, danes,- vsled moraine in dejanske podpore s strani tukajšnje Zavezniški voja-Ske uprave, UvrSujejo dejanja, enaka kakor skozi £5 let faiiz-ma, v očitnem namenu, da ustrahujejo svobodoljubno prebivalstvo. Prebivalstvo Julijske krajine, ki si Zeli Jugoslavije, je do da-nf» pokazalo največjo discr.pHno, ki ^ jo je v teh okoliščinah mogoče misliti. Vkljub neStettm pro-vokaoljam, od trganja jugoslovanskih zastav, podiranja slavolokov, smrtnih Irtev v Skednju, pa do strelov na jugoslovanskega majorja, »e primorsko ljudstvo mi dalo izzvati niti k enemu •,nepremišljenemu koraku, temveč ji proti tem izzivanjem, vedno odgovorilo veličastno in skrajno disciplinirano. Kot izrazit primer te discipline lahko navedemo o-gromno povorko manlfestantov, ki te je razvila po mestu dne gs. i. m. in je dosegla vsaj Številko £00.000 ljudi, ki se ni dala izzvati niti od najbolj ostudnih provokacij, hi so se vrSile nemoteno in vpričo civilne policije ter zavezniških vojakov s posameznih o« ken in pločnikov trlaSkih ulio,
, „ Pristojna ^oblasti, ki so pozvane, da bi obdrtale red in mir, ter nepristransko preprečile izzivanje naroda, ki »i na teli drugega, kot na miren način dati izraza svojim narodnim čustvom, pa so zavzele — iz nam docela nerazumljivega razloga — staVSče, ki ga danes lahko označimo, če Se ne kot sovralno, pa vsaj kot skrajno n'naklonjeno.
Do take domneve nas je pripeljalo nešteto primerov, ki se dogajajo že več mesecev in dosegajo sedaj svoj v.Sek in ki nujno kažejo na to, da so n’katere sile, ki hočejo povsem ta vestno zopet vzbujati najnižje Šovinistične instinkte.
Dosledno in povsod se je primorsko ljudstvo, ki fli želi Jugoslavije, v borbi ta uresničenje te svoje težnje posluževalo samo dopustnih sredstev, ki so dovoljena v vseh demokratičnih državah sveta. Ta sredstva so bile vloge, spomenioe in protesti poslani na pristojne organe Zavezniške vojaške uprave, protestna tborova,■ nja in obhodi po predhodni pri-javi in le v skrajn h primerih protestni delni ali popolni Strajki, kakor je bilo to n. pr. po žalostnih dogodkih v Skednju in tem dogodkom sledeče spontane manifestacije, ki jih seveda nihče ni mogel prijavljati, k!r so bile izraz trenutnega ogorčenja demokratičnih množ io.
Ko smo se obrnili na PNOO za Slov. Primorje in Trst, da bi zvedeli za njegovo stališče v zvezi z dogodki preteklih dni, je bil našemu uredniku izročen prepis pisma, ki ga je odbor včeraj poslal Medzaveznički komisiji za preučevanje jugoslovansko-
italijanske meje.
Nihče, prav nihče, ne more primorskemu ljudstvu dokazati kaj nasprotnega ali oelo protizakonitega. Drugačne trdit ve zavestno potvarjajo resnico.
Vkljub temu — in to nam potrjuje naSo zgoraj izražeino domnevo — organi Zavezniške vojaSke uprave zatrjujejo nasprotno. Pod A priloženo pismo generala Sir John Hardinga naravnost očita naSemu predsedniku in naSemu odboru, da vrSimo <tposebno vlogo zlorab in ezzivanj v gonji proti civilni policiji*. Za to svojo trditev g. gen«ral.ni navedel ni-kakega dokaza, Prepričani smo, da tudi ne more navesti drugega kot to, da je naSa organizacija s ponovnimi pismenimi vlogami — po naSem mnenju na najbolj zakonit način, ki je danes možen v Julijski krajini — opozarjala VlSjega častnika za civilni zadeva odnosno njegovega namestnika, na to, da so v civilni policiji ljudje, ki so služili nekdaj v fašističnih in nadlfaSistibnlh formacijah. Pripomniti je treba, da je na te okoliščine PNOO opozoril Zavezniško vojaSko upravo žs davno pred dogodlci v Skednju.
Ta cMlna policija j«, namesto da bi bila podvržena temeljiti e-puraclji, neposredno po Skedenj-skih dogodkih dobila javno pohvalo generala Hardinga, in včeraj XS. t. m., pa ponovno pohvalo polkovtiika Smutsa.
Žalovanje nad Skedenjsklml dogodki je dobilo svoj izraz v dvodnevnem protestnem Strajku, kateremu so se odzvali prav vsi Tržačani. O nediscipliniranosti Strajka ne more biti nikakega go-
mu žalovanju priključilo kompaktno tudi učiteljstvo z učenci. Zavezniška vojaSka uprava je zaradi tiga odredila zaprtje slovenskih Sol, Ko so po končanem Strajku učitelji prlSH v Solo z namenom, da poučujejo, jih je Za~ veznlSka vojaSka uprava deloma odpustila brez predhodne preiskave in zaslišanja (gltj prilogo B),
Kakor navedeno te zgoraj, se je naS odbor v vseh svojih deja^ njih posluževal — vkljub nasprotnim trditvam brez dokazov Uključno zakonite poti. Ena izmed teh je bila pravica peticije in ap ’ la na najviSjo oblast v tej pokrajini, to je na Zavezniško vojaSko upravo. Tudi g. general Harding nas na to neutemeljeno opozarja (glej prilogo pod A). Zdi se, da nam je sedaj tudi ta pot zaprta. Iz priloge pod O je razvidno, da je namestnik v Sjt-ga častnika za civilne zadeve g. polkovnik Robertson odklonil sprejem in oddajo pisem, ki smo jih naslovili na predsednika Združenih ameriških držav Trumana in premiera Velike Britanije g. Attleeja.
Odvzemajo se pa primorskemu ljudstvu tudi druga sredstva za uveljavljanje njegovih upravičenih teženj. Na javnem sestanku, k; je bil predpisano prijavljen pristojnim oblastem, in katerega so se udeležili predstavniki vseh antifašističnih organizacij, je bil izvoljen Akcijski odbor, katerrga naloga je bila, da z vsemi zakonitimi sredstvi vodi borbo zoper provokacije fašističnih elementov, katere se v zadnjem času vedno v večji m'ri ponavljajo, ter za-Sčifi avtohtono prebivalstvo. Pred
bora. Razumljivo je, da se je te- J dnevi te je moral ta odbor na
zahtevo polkovnika Smutsa razpustiti. Razlog, ki ga navaja g. polkovnik Smuts za ta svoj u-krep, ni docela jasen.
Zdi se pa, da očita Akcijskemu odboru, vsled uporabe besede *boj» prevratne ideje. Za to utemeljitve g. polkovnika Smutsa ni nikakega dokaza niti dejanja, ki bi le malo dopuičal take domneve. Odbor »o je zahtevi polkovnika Smutsa pokoril. Ukrep sam pa moramo smatrati kot tipičen napad na osnovne svoboičine tu-kajinjega ljudstva, ki si jih je priborilo s tako ogromnimi žrtvami proti nacirfaiizmu.
Proces naperjen proti uredniku dnevnika <Lavoratore», znanemu antifaiističnemu borcu Gaspariniju, zaradi tega, ker je po novinarski dolinosti poročal o dogodkih v Skednju, pa nam kaie, da se hoče omejevati tudi svoboda tiska. Značilno je pri tem procesu, da gre — potek procesa je to do danes očitno pokazal — za poskus mistiflkacije stvarnih dejstev, pa četudi » naprtitvijo očitno krivičnega sodnega postopka. Do danes ni bil podoben proces naperjen niti proti enemu iem^d časopisev, ki t najbolj .ostudnimi lažmi, najočltnejSe provokaterska narave, izzivajo najsvetejia čustva oseb, ki so frtvovat* vse v pretekli vojni in tako ustvarjajo v resnici napeto in ostro razpolo-len je v Julijski krajini.
Značilno pri vseh teh ukrc])ih Zavezniike vojaSke uprave je to, da so naperjeni izključno le proti Slovencem in onim Italijanom, ki so sodelovali v narodno osvobodilni borbi in se danes iz ekonomsko socialnih razlogov izrekajo za Jugoslavijo. Ukrepi so
MEDZAVEZN1ŠKA RAZMEJITVENA KOMISIJA PO PRIMORSKI
Naj živi junaško ljudstvo!
Napitnica komisije ljudstva v Kojskem v Brdih
Ko so, kakor smo te poroCali, Člani medzavezniSke razmejitvene komisije dne 28. t. m. obiskali Brda, Jih je velika množica Bricev pričakovala v Kojskem. Avtomobili so se ustavili le za hip, da odzdravijo navdušenemu pozdravljanju ljudstva. Tedaj se je vodja sovjetske delegacije sklenil z avtomobila, stisnil roko aupniku FerjanSiCu-To/rasu, ki Je stal med množico z za?tavo z rdeCo zvezdo v roki in mu obljubil, da se bodo na povratku v vasi spet ustavili.
Ko so se avtomobili odpeljali v smeri Šmartnega in naprej v Biljano in Dobravo, so ljudje le dolgo mahali z zastavami v pozdrav in potem zasledovali njihovo pot dokler jih niso Izgubili lz vida. Ko pa so od župnika izvedeli, da se komisija vrne, je vsa množica v navdušenju znova oživela. «Saj morajo priti nazaj, saj jim nismo Se povedali, kako smo trpeli pod fašizmom in da je naia želja po v* .h žrtvah ln trpljenju samo ena — biti združeni z Jugoslavijo.*
Med petjem, plesanjem in sploš-
Inim vesoljem ljudstva so minevale ure ln ob približno pol enajstih po-
Resnica o nagrobnih napisih
ali lažni argumenti tukajšnjega reakcionarnega tiska
. — z jugoslovansko *atere po naših infor-
provocirajo
■j.	1 »lementi.
St rnu!?topelt gotovo ni v lev- ki S; v kori»t tistih ci-
S* °ficiair,,raVn° v zadnJlh in i ’ Prod8tavnlkl An-oh^e tako poudar-HC Priliki zasedanja Var-R v New Yorku.
Ve>CjLn0VlnarJi' na v«
n, g0V0rn°st, ker mo-itvl rnb^,0f)° doprinesti k
koNnjaUnn PrePre-enJu <si 8a tu ^ aPeteSa ozračja,
nekl kr°elh°-
joj« Ihocrni^ *& V8ako ceno.
%>%uLrteSlti’Ce 81 ob:
Videli u ® razmere pri U 0Bte, da je napeto
ljudstvu
podtakniti na-8tvari, ki jih tu
«!<a Voee Llbera* z dne 26. marca Je priobčila članek, v katerem beremo tudi tole:
«Un gruppo dl esperti dtlla Commiis»ione »i i fermato a lungo nel clmltero di Plsino, ha letto e fotografato n ume rose lapldi. Ecco la statlstlca ehe 4 in mano d<lla Commisaione: dall’anno 1670 alTanno 1D18, 1« lapidi »crltt* in italtano nel clmltero dl Pisino v’erano 187, 6 seritte in latlno, 5 seritte ln croato ed una eorltta In tede-aco. Dal 1918 al 1M3, le lapidi ln ltaliano furono 127 e quelle In croato 3. Da queli'anno al momento delle visite le lapidi itallane furono 192 e queile croate 7. L/eloquenza dl qucste cifre vale un volume dl storla.*
V tvesi t tem člankom je neki urednik naSega lista odšel v Lokev k duhovniku Virgllu Sčeku, da bi in,»deli njegovo mnenje o t«m in da M on vso stvar osvetlil. Najprej jt članek prebral, nato pa je rekel: «ra članek je ena sama kondenzirana lumparija». NaSe vpraianj': «V dem pa je ta lumparija f* Sček: »Kar je tako sestavljen, da bi vsakega nepoučenega bralca zapeljal.»
*AH nam lahko daste kakina podrobnejša pojasnila o temft
Sček: *Prav radi Bil sam 14 U.1 za župnega upravitelja v Avberju, v sežanskem okraju, in »(cer od leta 19117. do 1940. in morem na vaSe vprašanje prav izčrpno odgo-uoriti. Ko so Italijani odstranili naSa starodavna županstva in ime. novali za načelnike občin svoje po-dcState, so jim m'd drugimi tudi nalolflli dolžnost, da poitalijančijo pokopališča. V ta namen so pode-Stati na viSje povelje Izdali odredbo, po kateri so prepovedali po-stavljatj nagrobnikov * slovenskimi napisi. Od tedaj se ni več po-ja\f.l na pokopališču nov slovenski napis. Izjeme so bile kakSno zakotno, od podeStarij oddaljeno pokopališče ali la redko kje tam, kjer podeStat ni prevet budno čuval. V sežanski občin i te ni pojavil več ntti en slovenski napit. Tako si morTS razloMl dejstvo, da pokopališče v župniji Povir kar mrgoli italijanskih napisov.
Toda to oblastem ni bilo dovolj. Hoteli to »obrisati vsako tled tlo-t'enakega jezika. Kaj ttoriti t Po ob-llnskih tlugah to raznesli vest, da
bodo močno ohdarč<H tudi start tl:iA.<uske Mu(/hc, 0 t-in »j ljudstvo tako •begali, da jt začelo
uvoje nagrobne spomenika izkopavati in jih skrivati. V moji iupniji je druima Franceta Pegan (Pavli-novij prepeljala nagrobnike atariev na dom in jih postavila na dvoriiču, kjer so 3e danes. Cerkovnik Jakob Beribak je materin nagrobnik izkopal in ga prepeljal pred domači hlev. Oni pa, ki niao mogli teh stroškov, to ili na pokopaJiiče z dletom in kladivom in izklesali slovenske napise. O tem ta ie danes lahko vsakdo prepriča.
Kjer faiistovsko straienja ni rodilo dosti u spiha in so ljudje puščali stare nagrobnike s slovenskim napisom pri miru, tam so failsti nagrobnike po noči pometali s pokopališča. Vse skraja. Da bi jim nihče ne mogel očitati, da so slovenske nagrobnike odstranili, »o tu pa tam pustili po kakien nagrobnik v miru, da bi se kasneje nanj sklicevali.
Iz povedanega je rairvidno, koli-kino vrednost ima omenfrmi članek v *ha Vooe hbera», in koliko vrednost ima eventualno snemanja fotograf1,j. Zato boste lale razumeli moje l/tscila v iweiku, <Jil je ves itanelt ena sama lumparija.
noči so iz daljave spet posvetili žarometi avtomobilov, ki so se vra-Cali v Kojsko.
Ko so Člani delegacij izstopili lz avtomobilov, so jih ljudje zasuli s cvetjžm in zakrili z zastavami.
Med zakusko je v kratki napitr nici pozdravil v imenu ljudstva komisijo tov. župnik FerjančiC-Taras In dvignil čašo na zdravje narc. dov vseh Štirih delegacij.
Za napitnico se J« zahvalil pevi v lm:nu komisije vodja sovjetske delegacije g. Garašč. n ko z besedami: «Napijam na zdravje te zemlje ln tega junaškega ljudstva! Naj dolgo žive v zadovoljstvu Brici.* Potem je dvignil čašo Man angleško delegacije ln pozval navzo. te, da napijejo bratstvu svobodoljubnih narodov.
Eno uro in pol se je komisija za. držala v prijaznem Kojskem. Člani delegacij so se vee Sas prisrčno raz-govarja’1 s predstavniki ljudstva s tovarišem župnikom Ferjančičem in z ljudmi. Na dvorišču pa je množica ves čas vzklikala Jugoslaviji in zavezniški komisiji. Pevski zbor je med tem zapel vančsk narodnih pesmi, ki Je Člane zavezniške komisije tako navdušil, da so pevce nagradili s ploskanjem in pohvalami.
Opolnoči so se gostje dvignili od miz. Predsednik Okraj.icga NOO so je v imenu briškega ljudstva zahvalil za Izpolnjeno željo In želel konrsiji, da bi njeno d.lo In prizadevanje res rodilo to, kar ljudstvo hoče in za kar jo darovalo toliko svoje krvi.
Manifestacija v Tržiču
Predvčerajšnjim Je v Tržiču po | nem trgu, diskutirali ln poudarjali, končanem delu v ladjedelnici okrog I da bomo še ln še prišli na cesto,
17 ure ogromna množica z godbo na čelu zasedla glavni trg. Kar je bilo delavcev iz ladjedelnic so prišli lačni ln trudni t dela naravnost na trg, vendar niso oklevali, Javno izraziti »vojo odločno voljo, da hočejo pripadati Titovi državi, ki Jim bo v vsakem pogledu omogočala svoboden razvoj v boljših življenjskih prilikah.
Dva mlada antifašista sta nesla na «Rocco» trobojnici obeh v Tržiču prebivajočih narodov. Obe z rdečo zvezdo kot simbolom njunega bratstva, in z njima mahala v pozdrav vsemu zbranemu ljudstvu. Kmalu pa se je zagnalo v hrib več angleških policistov da bi ju aretirali.
Blizu policijske zgradbe »e Je nabralo nekaj Italijanskih šovinistov s trobojnicami brez rdeče zvezde, od katerih znaten d®l lz krajev onstran zapadne demarkacijske črte. čakali so mraka, da bi se podali v sprevod. Tako so po 20. uri pričeli svoj mimohod — v dvoredih, da bi so zdel sprevod daljši ln ae ne bi pokazalo tako očitno njih pičlo število. Mimo glavnega trga, kjer so bile zbrane napredne ljudske množice, so sl upali samo enkrat, in "to pod zaščito močnega policijskega kordona, da je bilo policistov skoraj več kot njih.
Med tem Je ljudstvo na glavnem trgu dalje manifestiralo za Jugoslavijo in vzklikalo Titu še dolgo v noč, ko se Je le zdavnaj razpršil klaverni sprevod šovinistov. Tem Je najbrž ogromna množica antifašistov hitro ohladila navduSenJe za nadaljnje manifestiranje. Antlfašl-kll pa »o še pozno v noč v večjih in manjših skupinah »tali na flav-
če bo potrebno braniti ugled ljudske volje pred fašisti in dokler ne bo fašizem dokončno Izginil iz teh krajev.
takega enačaja, da bi jih lahko enačili z vojaSko diktaturo, če bi bili naperjeni proti vsemu prebivalstvu. Ker pa je prizadet le oni del prebivalstva, ki je sodeloval na strani zaveznikov v ravnokar končani vojni, moramo smatrati ta dejanja kot akte sovralne narave, ki nas globoko ialijo v naših čustvih, katrra smo skozi vso vojno gojili do Velikih zaveznikov.
Ne more biti nikakega avoma, da taka enosti-anost daje moralno podporo vsem onim elon\*.ntom, ki ne morejo pozabiti Se polpretekle fašistične dobe.
V zadnjih dneh se zopet pojavlja množično mazanje slovenskih napisov, trganje jugoslovanskih zastav, razbijanje izložb v dveh slovenskih knjigarnah (na Corsu in v ulici Milano) itd. Tolpe fašističnih banditov, oborožene s koli, noži in revolverji, nemoteno krožijo po mestu, napadajo mirno prebivaUtvo, vdirajo v lokale antifašističnih organizacij (primer menze tržaškega okrožja Via Udine, 37, sedež SIAU V. sektorja Via Fabio Filzi, 10) ter razbijajo pohiitvo, nadalje vdirajo celo nasilno v zasebna stanovanja (dvakratni vdor v stanovanje nar šega predsednika Bevka Franca, kjer so faiisti pretepli njegovo soprogo Bevk Davorino in potrgali zastaveJ ter žaljenje slovenskega prebivalstva z vzkliki «s’ciain», *bastar<U* ln podobnimi psovkami, ki so jih bili Slovenci deležni skozi tS let fašizma. Za vse te primero posedujemo neizpodbitne dokaze. Se več. Ugotovljeno je bilo, da je civilna policija vozila s svojimi kamioni civiliste, oborožene z gorjačami. Ti na povelje policije skačejo s kamionov v povorke antifašističnih množic, in pretepajo zlasti žene in otroke. Navzoči oficirji Zavezniške vojaSke armade te prime, re oelo slikajo in fllmajo, mesto da bi intervenirali proti tako nezaslišanem barbarstvu. Po informacijah, kt jih imamo, se celo dogaja, da ima policija pri aretacijah dvojno merilo, ki se izraža v tem, da se projugoslovanski manifestanti pridržujejo v zaporu, proitalijanski pa takoj izpuščajo prosto.	t
Z velikim ogorčenjem moramo ugotoviti, da ti primeri t vso ja-snotjo ka&ejo na to, da te danes — ravno v trenutku, ko g. polkovnik Smuts izjavlja *da je Zavezniška vojaška uprava sposobna iaurjfiti naloge, ki so ji zaupale velesile», in fei osebno vodi delovanje civilne policije po tržaških ulicah — zopet ponavljajo časi terorja, ki so vladali v naJi deželi za časa t5 letnega fašističnega režima in ki z vto jasnostjo kažejo na to, da bo to slanje trajalo Se naprej, če se ne najele edina motna rešitev, ki si jo tako silno želi po tolikih letih trpljenja vse tukajšnje pošteno in svobodoljubno prebivalstvo, to je: jnriključitev k Jugoslaviji.
Smatramo, da s takim postopkom vsi odi, ovorni organi, ki jim je bila ta zemlja po Velikih *a-veznikih taupana v začasno upravo, prevzemajo neposredno odgovornost za vsa grozodejstva in nezakonitosti, ki se tu vrle. Ugotavljamo zato, da so za vse te nerede in nemire izključno odgovorni navedeni organi in ča ne bo podvzeta hitra pomoč t strani Zavezniških vlad, da ne more nihče predvidevati posledic. Gospodje člani Komisije, danes živite v
Protest
Slovenske prosvetne zveze
Slovenska prosvetna zveza za Primorje ln Trst Je poslala Zavezniški vojaški upravi dne 29. 3. t. 1. sledeče protestno pismo:
Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst ugotavlja, da Zavezniška vojaška uprava od prvega dne njene uprave v coni A zapostavlja slovenske kulturne u-stanove in organizacije in s tem ovira obnovo našega kulturnega življenja, ki je bilo v 25 letih italijanske okupacije načrtno zatrto.
1. Slovenska prosvetna društva v Trstu ln na dežall ne morejo uporabljati za svoje kulturno delovanje prosvetnih domov, ki jih Je ljudstvo v ta namen zgradilo, ker Je mnogo teh poslopij zasedla zavezniška vojaka ln služijo sedaj drugim namenom.
2. Zavezniška vojaška uprava je pokazala nepojmljivo pristranost zlasti pri oddaji javnih dvoran. Vsakovrstne umetniške skupine iz Italije so mogle neovirano prirejati svoje koncerte ln opere v gledališču Verdi, ki Je last tržaške občine. Slovenci pa, ki Imamo kot tržaški občani enake pravice do uporabe občinskih ustanov, smo dobili v vsej dobi Zavezniške vojaške uprave le dvakrat na razpolago gledališče Verdi. Poleg neštetih drugih, je bila odbita tudi prošnja Državne opere Iz Ljubljene, da bi smela gostovati s tremi operami v tem gledališču. Namesto opernega gledališča je ZVU" ponudila dvorano gledališča Fen'-ce, ki služi razen filmskim predstavam zlasti varieteju ln podobnim prireditvam.
Z na j višjih mest »e na vse načine skuša ustvariti v svetu prepričanje o popolni neprlstranosti ZVU do tukajšnjega prebivalstva. Toda vsa dosedanja praksa ZVU dokazuje, da smo bili Slovenci povsod in tako zlasti na kulturnem polju dosledno zapostavljini ln da ZVU zavestno podpira vsnko pobudo italijanskih šovinistov ter skuša s tem dajati krajem z mešanim prebivalstvom čim bolj Italijanski videz.
V imenu vseh prosvetnih društev ln njihovega članstva najostreje obsojamo krivično ravnanje Zavezniške vojaške uprave ter ugotavljamo, da s takim ravnanjem nikakor ne bo pridobila zaupanja našega ljudstva,
»redi navedenih dogodkov. O resničnosti navedenih primerov se lahko sami prepričate. Stanje, ki vlada danes v Julijski krajini, predstavlja danes največjo nevarnost za demokracijo in mir, ker se za izgrede importirajo dnevno na kamionih in z vlakom organizirani faSistič>ii pretepači iz celega dela severne Italije. Smešna bi bila trditev, da Zavezniška vojaSka uprava o tem ni informiranem
Smatrali smo za svojo dolžnost, da zgoraj navedeno predočimo Medzaveniški komisiji ekspertov za preučavanje jugoslovanske-italijanjke meje, ker so navedene okoliščine takega značaja, da morajo nedvomno vplivati na pravo etnološko sliko noše pokrajine in ker smatramo nadalje, da je to danes edina pot, ki nam Se ostaja, da informiramo o pravilnem stanju v Julijski krajini, zasedeni po zavezniških četah, vlade Veli* ke Britanija in Združenih držav Amerike, ker nam je Zavezniška vojaška uprava, leakor zgoraj na-vede.no, odklonila, da posreduje predložitev naSih vlog na najvišja predstavnika omenjenih zavezniških vlad.
Za Pokrajinski narpdno osvobodilni odbor za Slo. vensko Primorje In Trat
Teror fašističnih band
ni strl ljudske volje
Nadaljujemo z navajanjem tkvadrističnih podvigov in akcij *manifestantov italijan-stva» v teku zadnjih dni. V kolikor nam primanjkuje prostora bomo nadaljevali Jutri.
Prostore ZPP so obmetavali s kamenjem z ulice in z neke bližnje hise ter razbili tipe. V sprevodu so bili tudi Mussolinijevi bersa-ljerji. Eden izmed teh je Andrej Giussani (Scherbiz), bivši fašistični hierarh, afrikanski prostovoljec, republlkin. Sedaj je sprevodnik pri državnih železnicah.
• * •
Tovarišica je povedala, da Je videla tajnika Marija Kozmana vsega okrvavljenega zaradi ran, ki so mu Jih prizadeli s kiji. Enako so bili okrvavljeni tudi ostali tovariši. • * •
Popoldne ob 18. uri je fašistična tolpa, ki so Jo vodili Darij Clesco-vlch (bivši poročnik guardle clvU che), sin majorja G. C. Jurage, in Framallco agent C. P. v clvllu, napadla, pretepla in vrgla na tla neznanca, Nato je prišla mimo skupina ftudentov, ki ao ie nadalje pretepali tega človeka. Kot po navadi
Nekateri malopridneži so strgali slovenske zastave raz hi« St. 3 ln 5 v ulici Vidali.
* • *
Ob 17.35 Je kakih 50 nasilnežev napadlo nekega tovariša in ga divje preteplo.
• • •
26. in 27. so napadli openski tramvaj, razbili blpe, pljuvali proti i tram. vaju ter kričali «dol s s’clavi, pro-kleti s’clavt».
• » •
Neki kamion civilno policije je vozil po mestnih ulicah kakih 20 mladeničev, ki so noolli velike krepelce.
• • *
V ulici Glaclnto Galllna «0 nek« dame ob 18.30 paovale neko starko in neko kmetico srednjih let, čeprav nista imeli nikakih značk. Kričale go nanju: Gnusite se nam, s’clave! Neka navzoča «flno» vzgojena gospodična pa Je starko brcnila.
• * •
Policija »e J« selo pristransko obnašala. Nekega civilnega policista ao obveatill, da nekdo v baru Venler skriva pod površnikom velik kij. Policist se mu je pribliial,
Je prišel neki agent C. K piepozuo, .ko pa Jc opazil, da ima kokardo, »e ln oi nikogar aretiral.	lj<*	»čfil z nilm	ra^govarjaU.
y• »vs.
Enako se Je zgodilo t nekim dni. gim moškim ki Je Imel pri sebi pilo.
• • •
Dne 27. t. m. ob 22.30 uri j« skupina 15. fašističnih izzivačev snela italijansko ln slovensko zastavo, ki sta viseli nad trgovino tov. Malalana Karla, v ulici Udine it. 3, V Trstu.
• * *
Dne 27. t. m. se je tov. Drago Vlah pripeljal s svojim kamionom z Reke v Trst. Prliel Je, da nakupi potrebni material za Izdelovanje sifona. Kamion Je pustil v ulici Cicerone. Na njem sta ostala Call. ster Marij« iz Juršičev in pomočnik, ki delata v njegovem obratu. Medtem, k0 je on nakupaval mate-rial, so se kamionu približali šovinistični manlfestantl. Razbili so na njem vse šip«, poškodovali ie druge stvari in pretepli mladoletno tovarišico in tovariša. Ko «e J« last. nlk Drago Vlah vrnil h kamionu, ni našel vet! fanta ln deklice. Na kamionu so bili sledovi krvi, Odiol je na bližnji Rdeči krit, kjer Je Izvedel, da so fanta odpeljali v bolnico: Imel Ja prehlto lobanjo. Za dekle pa ni mogel levedeti prav nič. Vse te podatke j« dala tov. Požar Marija iz Bazovice (ta&ua draga Vlahi,	COST,
PRIMORSKI DNEVNIK
-e-
30. marca J
Slovenska Benečija
odločno zahteva Jugoslavijo
Ob prihodu medzavezniške komisije se je teror v Slov. Benečiji nad našim ljudstvom še povečal
Ob prihodu med zavezniške komisije se Je teror v Slov. Benečiji nad našim ljudstvom, ki odločno zahteva priključitev k Jugoslaviji, še povečal.
Ko je zavedno beneško ljudstvo zvedelo, da se m<dzavozniška razmejitvena komisija nahaja na r.a. S!h tleh in da je prišla v Gorico, je kljub terorju in ojačeni policijski kontroli razobesila po vseh va. soh v St. L:nardski, Sovodenjskl in Nadiški dolini ter v vas: h pod Matajurjem mnogo jugoslovanskih in slovenskih zastav, da pokale ce. lomu svetu, da tod prebiva slovenski živelj, ki 2eli, da bi mu bile zagotovljene narodnostne, kultur, no in gospodarsko-soclaln-e pravi, ce. To ljudstvo želi, da bi bilo re. šeno 80 letnega tujega italijanskega jarma in da bi bilo enkrat za vselej združeno s svojim matičnim ozemljem Slovenijo v okvicu nove FLRJ.
V Nadiški dolini so v glavnem trgu St. Petru razobesili na sedež konvikta tri velike jugoslovanske zastave, katere so naslednji dan sneli italijanski karabinerji, ki so pričeli skupno z vojaki la ozopovci lov na jugoslovanske zastave. V vas Ailo je privozil iz Čedada kamion poln italijanskih vojakov, ki so pričeli snemati jugoslovanske zastave In razobelati namesto njih italijanske. Po zidovih so lepili šovinistične Italijanske lepake: »Le cittii dl TrUste e Gorlzia sono ita-lianc».
V vasi Sovodnje so razobesili po hiSah in dne ti. t. m. tudi na ob~
. činI, jugoslovanske zastave, katere so sneli italijanski vojaki. Z občine je snel zastavo občinski tajnik Rukli, doma Iz Ošnjijega, bivši ovaduh in dezerter iz garibaldinskih edinic.
V vasi Trčmun so razobesili zastavo na vrh cerkvenega zvonika. V vas je pridrvela skupina do zob oboroienih italijanskih vojakov z nasajenimi bajoneti, ki so sneli zastavo ter pričeli strahovati ljudstvo hujše, kot nemški vojaki. Isti vojaki iz postojanke Cepletišue, so sneli zastave v vseh vaseh pod Matajurjem. V vasi Ložee se jim je uprl gostilničar rekoč, da ne bo snel za« ta ve, četudi ga plačajo, ker ta zastava predstavlja naš simbol. Zastavo »o italijanski vojaki od-vzeli s silo.
V vasi Matajur Je prestrašeno ljudstvo pričelo snemati zastave. Neki zaveden vaščan jih je opomnil, naj nikar ne snemajo Jugoslovanskih zastav, simbola svobode In lepši ga življenja, temveč Italijanske, ki so bile simbol stoletnega suženjstva, bede in trpljenja.
Zaradi razobeSanja zastav so pričeli zasledovati zavedna Benetam, in ojačili kontrolo nad kretnjami civilnega prebivalstva. Kontrolo vrie zavetmilki vojaki in italijanski karabinerji, s katerimi sodelujejo tudi ozopovske band-e. Ozopovci križarijo po dnevi v civilni obleki kot ovaduhi, zvečer pa se obo-
rožijo in si nadevajo zelen klobuk s peresom.
V vasi Platac so po pripovedovanju Benečanov, ki so morali bezati iz B*meč'je zaradi nezaslišanega terorja, zaigali domačijo KoSa-rina zato, ker je podpiral partizane, in je te dni razobesil jugoslovansko zastavo.
V okolici vasi Skrutovo so 25. t. m. zvečer zavezniški vojaki streljali na tov. Primožiča Ivota, biv-Scga borca J. A. Rafal je zadel zavednega tovariša v prsi in levo roko. Sedaj leži v bolnici v Vidmu, njegovo stanje je cesno. Dne 20. t. m. v popoldanskih urah so v St. Lenardu pred kasarno karabiner-jev, raztovorili kamion, poln orožja, pušk, ročnih bomb itd. Kamion je spremljal ozopovec Hvalica Pav. lo iz Gor. Merse.
Dne 24. t. m. so se ozopovci iz St. Lenardske doline in Kravarja pod vodstvom Spohonje Gilda, O-bita Nikole, Blediča Erminija, ter Spehonje Emilija peljali v C-dad. Nazaj grede so kričali in izzivali zavedne Benečane, grozeč, da jih bodo postavili k zidu, ako ne bodo prej odSli v Jugoslavijo. Kričali so »dol z maršalom, generalisimom Stalinom ia maršalom Titom* ter kričali »cvviva l’Osoppo» ter pri tem mahali z italijansko zastavo s savojskim grbom.
Po skoraj stoletnem raznarodo-
vanju se zaganja nad Benečijo nov val italijanskega šivinističnega terorja. To preprosto ljudstvo, ki so mu vzeli šole in knjigo in vsako možnost demokratičnega izražanja narodnosti ln hotenja, naj bi se zopet potuhnilo pod skvadristični-mi pendr.-eki in brzostrelkami. Toda znova in znova vidimo, da niti najhujši pritisk ne more odvrniti tega preprostega ljudstva od zdravega čuta za resnico in pravico. Se je dosti poštenih kmečkih družin v Benečiji, ki so ob vesti o prihodu komisije pripomogle, da so zaplapolale jugoslovanske zastave širom vse dežele, še je dovolj zavednih Benečanov, ki s; niso bali ozopovskih - skvadrističnih brzostrelk in posl-cdic terorističnega maščevanja zaslepljencev. Z nasiljem so zatrli oblastniki italijanskega imperializma izbruh ljudske volje. Toda s t;m so le še bolj dokazali svojo nezrelost, da vladajo na tem slovenskem ozemlju, krivičnost svoje oblasti. Razmejitvena komisija, ki preučuje stanje v tej deželi, ni slepa. Vsak udarec slovenskemu Benečanu v obraz, vsaka sneta zastava in vsako u-strahovanje, vsak napad plačancev na poštene slovenske beneške hiše, je nov krik, novo opozorilo na potrebe, da se ta zemlja priključi svojim jugoslovanskim bratom, nov kamen na poti k svobodi.
Rabeljska mladina medzavezniiki komisiji
Antifašistična slovenska mladina iz Rablja je poslala medzavezni-šk! razmejitveni komisiji naslednje pismo:
»Afi antlfaSistitna slovenska mladina iz Rablja, vam poSiljamo iskrene pozdrave. TeZko pričakujemo dan, ko pridete med nas. Radi bi vam čimprej osebno izrazili na-5» želje in naSo bol. Kajti mi slovenska mladina v Rablju Se nismo svobodni. Mi smo Se vedno zapostavljeni od tistih italijanskih fašistov, ki so nas Se vseh t5 Iti mučili in zasuinjevali.
Zato danes stavljamo vse naSe upe v vas, ki ste poklicani, da bi pravično začrtali rntje na Se Primorske, da se na mestu uverite o naSi usodi in nam pomagate h končni pravi osvoboditvi, to je priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Rabelj, se. marca 1946.
Slovenska mladina v Rablju*
Urednik Gasparini obsojen
na plačilo 100.000 lir globe
Proslave svetovnega mladinskega tedna
Da bi se cim bolje pripravila na svetovni mladinski teden, je mladina slovenskega Primorja in Trsta imela od 21. do 23. t. m. 25 širših sestankov, na katerih Je razpravljala o pomenu tedna ter sestavljala načrte za celotni ted^n, V teh dneh so mladinci in mladinke osnovali 11 delovnih čet, ki so napravile najprej v3e potrebno za sprejem mednarodne razmejitvene komisije. Pomagale bodo najbolj potrebnim družinam pri obdelavi polja In vsem onim, ki so v tej vojni izgubili sinove ali očete v vrstah partizanov.
Tako je mladina Iz Kreda proglasila 23. marec za udarniški dan. Pomagala ja revnim družinam ln družinam padlih borcev pri čiščenju stanovanj in prostorov. Pri tem delu Je udarni'ko sodelovalo 11 mladink, ki so opravile 110 delovnih ur. Mladina iz Starega sela pa je pokreiiila napisno akcijo, pri
V vasi Ladra pa so vse mladinke in vsi mladinci odšli na udarniško delo. 20 mladincev in mladink je očistilo vas. Tega dela se je udeležilo tudi 5 mladink, ki so doslej stale nekako ob strani. Pri tem delu je mladina opravila 200 udarniških ur. Vaščani so zelo zadovoljni, da Je mladina tako iniciativna in aktivna. Mladina iz vasi Potoke pa si je zadala nalogo, da bo v tem tednu popravila 4 km razdejane poti. Pri tem delu bo sodelovalo 22 mladincev in mladink, ki so se prostovoljno stavili na razpolago. MTa-dina iz vasi Ravne je sestavila načrt za obdelovanje zemlje za pomladansko setev.
V tem svetovnem mladinskem tednu sodeluje mladina vseh vasi, trgov in mest širom Primorja. Kakor je v borbi proti nacifašizmu pokazala da zna biti kos vsem, tu. dl najtežjim nalogam, tak0 bo na-
kateri je opravila 30 delovnih ur. *a mIadln* tud1 v tcm tcdnu b’e Poleg tega je ustanovila fizkultur- enkrat dokazala’ da * wdna zau'
Obvestllo
V zvezi z včerajšnjo našo vestjo javljamo, da se koncerti pevskega zbora «Soča» pod vodstvom tov. Srečka Kumar ne bodo vršili na Kontovelju, Op. činah in v Trstn, ker so preloženi na poznejši čas.
Slovenska sindikalna predavanja
Danes od 19.15 do 19.30 bomo po treh mesccih prekinitve ponovno slišali na tržaškem radiu slovensko sindikalno predavanje. Sindikalna predavanja se bodo vršila redno vsako soboto ob na-vedJnem času.
Ta predavanja pozdravljamo z velikim vesel j; m zlasti zato, ker so bili naši delavci skoro polne tr: mesece ob svoje uro v tržaškem radiu, ob tiste ure, ki so si jih skozi 25 let suženjstva tako želeli. Dasiravno imamo pravico le na četrtino časa, določenega na tržaškem radiu za italijanske delavce, (pol uro Enotni sindikati, pol ure Julijski sindikati), vendar bomo v tem kratkem času skušali razpravljati o najvažnejših vprašanjih, ki zanimajo vse naše delavstvo. Vse slovenske delavce prosimo, naj nam pošiljajo na naslov ulica Imbria. nl 5, Trst, predloge in pripombe.
Primorska delavska enotnost
Včeraj popoldne je sodišče izreklo sodbo proti glavnemu uredniku 11 sta «11 Lavoratore». Obsodilo ga je na plačilo 100.000 lir globe.
Pri utemeljevanju je predsednik dejal, da vsebuje inkriminirani članek devet izjav, ki jih je nato analiziral.
Potem je dejal, da so od teh devetih izjav tri resnične, štiri neresnične, dve pa sta negotovi. Izjavil je nadalje, da so štiri neresnične izjave velike važnosti in da dajejo vsemu članku ton. Med drugim je predsednik tudi izrazil svoje prepričanje, da je obtoženec namenoma dovolil objavo senzacionalne vesti, ki je imela namen razburiti javnost. Zaradi tega ga smatra za krivega.
Tu je predsednik pripomnil, da ima obiamba pred pravdorekom možnost, zaslišati priče o politični preteklosti obtoženca, kar bi sodbo vsekakor moglo ublažiti. Obtoženec se je temu odrekel. Na predsednikov poziv je javni tožilec prebral nekaj podatkov, iz katerih izhaja, da je bil Gasparini leta 1928. obsojen po fašističnem posebnem sodišču na 7 let in 8 mesecev zapora.
■ Po 10 minutnem posvetovanju je r.ato predsednik izjavil da je po-lagal veliko varnost na obtoženče-vo politično preteklost in da obžaluje, da se je slednji odrekel zaslišanju prič v tem oziru. Izreči pa mora strogo sodbo, ki naj služi v opomin drugim. Ce se ne bi oziral na obtoženčevo preteklost, bi ga obsodil na dolgotrajen zapor.
Po razglasitvi sodbe je predsednik izjavil, da mora spregovoriti še nekaj besedi o novinarski poštenosti. Dejal je, da je v teku procesa sledil pisanju listov, ki pa da ni bilo vselej v skladu z dejanskim stanjem. Izrazil je svoje presenečenje, da je «11 Lavoratore* uporabil kot naslov fraze zagovornika, kakor n. pr. 23. marca, ko je napisal: »Formalno se tu vodi proces proti ravnatelju lista «11 Lavorato-re», dejansko pa proti civilni policiji*. Isto da velja za naslov v listu od 26. marca, ko pravi, da je Starc potrdil, da je Pizzino streljal
kajti Starčevo pričevanje je bilo razveljavljeno. Tak način poročanja ni v skladu s poštenim novinarstvom. Končno je dejal naj bo to opomin listom vsega ozemlja, od katerih se zahteva, da objavljajo zgolj resnične vesti.
Zagovornik si Je pridržal pravico priziva.
Izpred porotnega sodišča
Pred porotnim sodiščem se je vršila razprava proti Giustu Mariju, ki je bil obtožen sodelovanja s SS-ovci in ovaduštva v škodo partizanskih sodelavcev, ki so bili odvedeni v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Tožilstvo je predlagalo oprostitev. Sodišče Je obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Naslednja razprava je bila proti odsotni Del Caro Eleonori, ki je bila obtožena sodelovanja s SS-oVcl in aretacije tov. Saladina, Bucchi Kirla in drugih, ki so bili odpeljani v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Tožilstvo je zahtevalo o-prostitev. Sodišče je obsodilo obtoženko na 4 leta, 5 mesecev in 10 dni zapora. Tožilstvo Je zahtevalo revizijo razprave.
Nato so nadaljevali razpravo proti agentu Solipertu Mariju, ki je bil obtožen sodelovanja s SS-ovci, aretacije in mučenja partizana Segulina Jakoba, ki je 5. marca 1945. umrl v Buchenwaldu. Tožil-stve je zahtevalo za obtož:nca 6 let in 10 dni zapora. Sodišče pa je obsodilo obtoženca na 2 Uti, 6 mesecev in 10 dni zapora. Ob priliki sedanje amnestije je bil obtoženec izpuščen na svobodo.
Predsednik Nachich, tožilec Pin-cherle, zapisnikar Nfri.
Maršal Tiio sprej
predstavnike beograjske univer:
Dar Seskoslovaskih študentov
Obvestilo
Pristaniško poveljstvo javlja, da so blizu Miramare našli člon z ravnim dnom. Je v slabem stanju, nima številke niti opreme ter je 4,03 m dolg, 1,43 m širok in 0,43 m visok.
Po določbah člena 508 zakona plovbe se mora zakoniti lastnik tekom Šestih mesecev javiti v pristaniškem poveljstvu, da uveljavi svoje pravice do čolna.
no dru&tvo, v katerem sodeluje 12 mladincev in 8 mladink. Napisno akcijo Je Izvedla tudi mladima Iz Idrskega, ki je opravila 75 delovnih ur. Dobro se je Izkazala tudi mladina iz Trnovega, ki je pri pripravah za sprejem mednarodne komisije opravila 60 delovnih ur.
panja vsega ljudstva, da zna na vseh poljih javnega življenja biti v največjo korist.
Mladince ln mladinke širom nafte dežele naprošamo v našem Imenu in v Imenu mladinske radio-sekcije, da nam o poteku mladinskega tedna poročajo sproti in čim obširneje.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Beograd, 29. - Radio Beograd — Predsednik ministrskega sveta, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je danes sprejel predstavnike profesorjev in študentov beograjske univerze. Ob tej priliki jim je predal pošiljko knjig, dar češkoslovaških študentov beograjski univerzi. Ob predaji pisma bratislavskih č.udentov, ključa od zaboja knjig in zneska 50.000 Din. kot svojega osebnega daru beograjski univerzi, je imel maršal Tito kratek nagevor.
Odgovoril mu je rektor beograjske univerze Stevan Jakovljevič, ki je poudaril kočljiv pololaj beograjske univerze. Dejal je, da je okupator dobro vedel, da je bila beograjska univerza vedno žarišče svobodoljubne misli, zato je znesel nad njo ves bes. Prosil je maršala Tita, naj sporoči češkoslovaškim bratom zahvalo za dar, ki je prišel ob pravem času.
Predstavnica društva beograjskih študentov Jelica KovaJevičeva se je v imenu študentov zahvalila za dar in obljubila maršalu Titu, da bo univerzitetna mladina storila vse, da bo beograjska univerza
dente poslovilen nagovor, v rem je poudaril, da pomaDji* kadrov ovira delo za obnovo razvoj naše dežele. Dejal je. * ljudstvo pričakuje z beognf univerze novih kadrov.
Vlada FLRJ je nakapal* grajski univerzi za univen#1 poslopje 940 milijonov dinarj*^
Franclja je občudovala M jugoslovanskih narodni
Pariz, 29 - Tanjug — Za 2^ rec je odbor društva Francij8' goslavlja Iz Francije in ^ Afrike poslal FLRJ svoje W bratske želje. Poslanica Prafi' je dne 27. marca 1941 vija pokazala vsem podjan evropskim narodom edino ^ pot — odpor do smrti pr°^ teljem.
V 4 letih borbe in težkega ^ nja so se narodi Jugosla^J* rili za svojo neodvisnost. , tična Franclja je neprestano * čudovanjem spremljala b°r^ goslovanskih partizanov V , preizkušnje in v dneh ko so partizani složno z Rdec°
vredna svojih svetlih tradicij.
P0 prisrčnem, nevezanem razgo-1 mado položili temelje novi voru je imel maršal Tito na štu-1 slaviji.
EAM vztraja pri umiku britanskih če
a o
ODAR
V O
USPEHI DELA V TRNOVSKEM GOZDU
Kljub poruAentm v«»em na Tr-1 in pomanjkljivosti. Podali so smer-novski planoti 1n prvotnemu po-1 nlce za nad'3lnje dtlo v gozdu.
manjkanju orodja ln vprege, se je v zimskih mesecih, ko je glavna sezona gozdnega dela, produkcija vedno bolj stopnjevala.
S partizansko iznajdljivostjo in upornostjo ter s pomočjo Gozdne uprave so »1 pripravili potrebno orodje ln vozila. Lahko rečemo, da *o sedaj z orodjem ie dovolj »obo roženi*.
V zimskem času izdelan les je mnogo več vreden kot nepravi čas sekan, pa najsi gre za drva ali tehnični les. Naša obnova porušenih domov pa naj ima dober material, da bodo novi domovi trajnejši in trdnejii, kot prej. Pri suhih drvih pa ne bo izgube na kurilni moči in ne godrnjanja ob štedilniku.
Tako je že do sedaj pri Izdelavi drv doseženo 100% predvidenega nitčrta za let0 1946., pri Izvozu istih na cesto 60% in pri izdelavi hlodovine 70%.
Od posameznih delavcev po vojni je število gozdnega delavstva stalno naraččalo. Od povprečno 50 delavcev mesečno lani, se je letošnje število delavstva samo pri gozdni režiji uprave povzpelo na 250.
Med delavstvom »e Je razvilo udarnibko tekmovanje v prid kakovosti Izdelka ln delovnega učinka. Najboljše rezultate so dosegli tov. Peršič Ladislav, Strosar Edvard, Hvala Filip, Volk Alojz, Cej Jož?f, Zonta Edvard ln Krap«,š Franc s svojimi delavskimi skupinami.
Z zaslužkom pa zboljufrujejo tudi življenjske priliko tega po vojni najbolj prizadetega prebivalstva In napreduje obnova domačij ln gospodarstev.
Les je načrtno razdeljen med lesne industrije in sa obnovo požganih vasi v sporazumu narodne oblasti ln le«ne industrije.
Na delavskem sestanku v Trnovem Je bil prikazan rezultat dose-
Tako delavstvo in ljudstvo samo nadzoruje delo in ostvarja sporazumno s trnovsko državno gozdno upravo svoje potrebe kakor tudi potrebe drugih krajev.
Potrebno je, da se sedaj delovne sile prvenstveno posvetijo obnovi porušenih krajev. V načrtu prvomajskega tekmovanja ln udarni-škega dela je razen obJjrnega programa za obnovo tudi, pomagati siromašnim prebivalcem pri preskrbi
z drvmi. Mladina bo znosila k cesti odpadke od izdelave lesa, veje in trske, vozniki pa Jih bodo brezplačno speljali v vasi, kjer se bodo ta drva razdelila najpotrebnejšim. S tem se bo smotrno porabil ves les In očistil gozd. Mladina bo tudi očistila gozdne steze ln preseke.
Z delovnim poletom, ki gre vzporedno s političnim razvojem tega narodno zavednega ljudstva, se bo naia mladina razvila v generacijo, ki bo porok boljšo prihodnosti.
Z.
Kmetovalcem požganih vasi
Vsem je znano, da je pepel dobro gnojilo. Skoro povsod pepel zbirajo in s pridom uporabljajo v ta namen.
Na pogoriSčih požganih domov Je še ve>dno mnogo pepela, pomešanega z odpadlim ometom ln razbitimi strešniki. Treba je precejati te odpadke skozi mrežo In jih uporabiti kot umetno gnojilo. Skoda Jih je razmetavati po cestah, kakor se to ponekod opaža. Danes moramo še prav posebno paziti na to, ker so naša polja Izčrpana, ln ker nam primanjkuje hlevskega gnoja ln umetnih gnojil.
Uporabljajte te presejane odpadke kot umetno gnojilo, posobno na težkih ilovlcah, črnicah in sploh na zemljiščih, kjer primanjkuje apna. Uporabite ga lahko 000 kg na oral ali 1000 kg na hoktar površine. Dober je tudi za livade, kjer raste mnogo mahovine.
Sam popel Je odličen gnoj, ker vsebuje vse ono, kar rastlin« rabijo za rast. Ne smete ga pa metati na gnojišče, ker tam razkraja hlevski gnoj, temveč ga morate spravljati posebej. Dober je za vse posevke, najbolj pa se obnese pri
danjega čela. Rmniotrill so uspehe krompirju in na livadah.
Od škode, ki nam Jo Je okupator prizadejal ■ požigom naših domov, izkoristimo vsaj ono, kar se lahko uporabi. ,
To delo naj prevzame nase mladina, ki v podobnih akcijah vedno prednjači.
Kmetovalci, izkoristite odpadke pogoriii!
Zatirajmo bramorja
Bramor, škodljivec podoben veliki kobilici, ki pod zemljo vrta hodnike ln grize korenine mladim 'rastlinam, se je v mnogih krajih razmno2!l tako, da so ljudje naravnost zaskrbljeni. Priporočamo mnogo načinov za zatiranje bramorja. Najpreprostejši, dober ln preizkušali pa je ta: na zemlji, kjer Je >amor, zakopajte na vsakih 10 m razdalje dobro pest svcZega konjskega gnoja. To Je prava vaba za bramorja! To mu diši. Ta gnoj raz. vija toplino In bramor se bo takoj znašel v gnoju. Onoj zakopljite plitko in označite mesto, da ga bo. st« lahko nalil in vlakih 8 dni pregledali gnoj ter škodljivca uničili. Ako to napravite 3 tedne pred setvijo, boste bramorja popolnoma zatrli.
Taji novinarji v Desklah
Dne 28. t. m. okrog poldne so tuji novinarji obiskali vas Deskle. Stopili so v stik z ljudstvom ln se zanimali za to in ono. Sli so na se-diež krajevnega NOO ln se razgo-varjali s člani odbora, ki so Jim p>ojasnlll dejansko stanje v vasi, kjer prebivajo stoodstotno Slovenci, ki vsi odločno terjajo priključitev k Jugoslaviji. Novinarji so fotografirali okrašene hl5e in napise, fotografirali so tudi »lovolok ln statistiko žrtev.
Trbiž
Antifašisti trbiškega okraja izra. žajo spričo žrtev, ki sta padli pod kroglami članov civilne policije Julijske krajine svoje globoko sožalje. V zr.ak solidarnosti s tržaškim antifašističnim ljudstvom so ob tej priliki zbrali 5000 lir v prid prizadetim tovarišem in tovarišlcem v Skednju. Pišejo nam, da nimajo možnosti Izraziti svojih čustev Javno z manifestacijami, razobešanjem zastav itd. Zagotavljajo pa, da bodo ostali vedno čvrsto povezani z antifašističnimi množicami Julijske krajine, da bodo stali vedno ob strani Junaškemu tržaškemu delovnemu ljudstvu.
Laže pr! Senožečah
Pretekli teden so vaščani pričeli z udarniškim delom. Popravljati so pričeli cesto, ki vodi iz vasice do glavne ceste Trst-Postojna. Pet dni je delalo po 25 vaščanov vsak dan, Sodelovalo je vsak dan po 5 vaških voznikov. Preteklo nedeljo Je sodelovala pri tem obnovitvenem delu tudi vojska, ki Je v vasi. Ob tej priliki so dali na razpolago tudi vojaške vozove. Na skoro popolnoma razdrto cesto so dosedaj navozili 200 m/3 kamenja. Pri tem delu sodelujejo tudi žene in mladina. Do sedaj so napravili 1620 udarniških delovnih ur. Večina vaičanov se Je pri tem udarniškem delu dobro obnesla. Tl vaščani morejo služiti za vzgled tudi onim, ki še zaostajajo na tem polju.
Boljunec
Zadnjo nedeljo februarja so Imele tukajšnje protlfaš stične iene ler0 svečanost. Protifašistke lz Sv. Jakoba v Trstu so v znamenju bratstva med obema v Trstu Sivečima narodlma poklonile našim le-nam zastavo. Govorili sta tov. Zan-garella in tov. Zmaga. Povzel Je besedo tudi domači župn.k, ki Je govoril o nalogah, k) Jih imajo iene pri utrjevanju bratstva.
Sledile so pevske točko domačega pevskega zbora, razne deklamacije In Igrica o Matjažu. Ob zaključku svečanosti so vsi navzoči zapeli «Hej Slovani*.
Breginj
Dno 16. t. m. so se vaščani pred odhodom na poljsko delo zbrali sredi vasi, da dvignejo slovensko zastavo z rdečo zvezdo. Pri dviganju so zapeli himno tHej Slovani*. Okrog poldneva j« lz Slovenske Benečije pripeljal jeep s štirimi zavezniškimi vojaki ln dvema častnikoma. Ogledali so sl napise ln zastave za sprejem aicdrmrudn. komi-
sije. Ustavili so se tudi pri slavoloku in vprašali, nekega vaščana ali bi jim prodal veliko jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. Tovariš jim je odgovoril, da zastav ne prodajajo, kajti z njimi izražajo samo narodno pripadnost in željo po združitvi z Jugoslavijo. Neki častnik si je vse to zabelžil, nakar so zopet odpotovali v zapadno Benečijo.
Plužna pri Bovcu
Dne 21. t. m. je ta majhna vasica zope-t osivela. VaSJani so se zbrali k manifestaciji. Sil so po vasi v povorki, manifestirali za priključitev k Jugoslaviji, peli ln vzklikali maršalu Titu in slovanako-italijenskemu bratstvu.
Vabilo
Jutri bo mladina iz vasi Klanec v komenskem okraju imela kulturno prireditev v dvorani v Sempo-laju, okraj NabreMna. Nastopila bo ob 17. uri z Igro »Dva prstana*. Nastopili bodo tudi niJmlajal z igro «Zaprta laž*. Vabljen vsi.
TRST
Enotni kmetijski sindikat (vrtnarji)
Vabimo vse vrtnarje, cvetličarje in delavce privatnih vil, da se udeleže sestanka ki bo jutri ob 10. zjutraj v dvorani Enotnih Sindikatov v ulici R. Imbrlanl št. 5. Priporočamo, da nihče ne izostane, ker bomo razpravljali o važnih strokovnih problemih ln pripravah za mezdni sporazum.
Pevsko druitvo »Škorklfa1*
ponovi Jutri 31 t. m. ob 17. uri koncert z istim sporedom, kot je bil v krolku «Kraljič».
Kulturni krožek „M. Kraljič«
Danes in Jutri ob 19.30 zabavni večer na sedežu krožka kot po navadi.
Predavanje v Barkovljah
Odbor Prosvetnega dručtva v Barkovljah javlja, d« bo v torek 2. t. m. ob 20. url v prostorih gostilne «Mlramar» predaval tov. prof. Schmldlchen o temi: »Nov horizont proletariata*. Barkovlja-ni, udeležite se polnoštevilno tega važnega predavanja.
in 10. aprila, od. 15. do 16. ure; za Šempeter, Standrei, Vrtojbo in Bukovco bo vršil cepljenje občinski zdravnik po šolah, in sicer: v Šempetru: 1. aprila ob 14.30 uri; v Sandrežu: 2. aprila ob 14.30 uri; v Vrtojbi: 3. aprila ob 14.30 uri; v Bukovci: 4. aprila ob 14.30 url. Cepljenje Je obvezno za vse otroke, ki so dopolnili eno leto starosti in ki niso če bili cepljeni. Noben otrok ne bo v bodoče sprej st v sole in o trojke vrtce, brez spričevala o cepljenju; zato opominjamo starše ln varuhe na to dolžnost Kršitelji te odredbe bodo kaznovani po predpisih čl. 260 in 266 zbornika zdravstvenih zakonov z dne 27. 3. 1934, it. 1265.
Fizkultuia
GORICA
Vojnim oikodovancem
Občni zbor »Zadruge vojnih oškodovancev* zadr. z o. J. v Trstu, ki fcl se moral vršiti predvčerajšnjem v Gorici, Je preložen in se bo vrttil v Gorici dne 11. aprila 1946 ob 9.30 z Istim dnevnim redom.
Cepljenje proti davicl In kozam
Mestno županstvo v Gorici javlja, da se bo spomladansko cepljenje proti davicl ln kozam v gorUkl o-činl vršilo v spodaj navedenih dneh in urah. Cepljenje se bo vrči. lo v dveh rokih: prvlc cepljenje proti kozam in prva Injekcij* proti davicl; tri tedne pozneje pregled cepljenja proti kozam ln druga Injekcija proti davicl. Cepljenje bo trajalo od 1. do 13. aprila, ln sicer: za mesto, Solkan In Kronberg pri občinskem ambuMtoriju v ulici Mazzini It. 7, od 9. do 10. ure; za Ločnlk, Podgoro, Pevmo, Oslavje ln Podsabotin pri zdravniškem am-bulatoriju v Podgori, v dneh 8., 9.
Sprememba razporeda nedeljkih tekem
Zaradi tehničnih ovir bodo v nedeljo za pokal »Coverlizza* sledeče dopolnilne tekme:
Igriš’e CRDA: Tov. strojev - Primorje ob 10. url; Igrišče CRDA: Kačun - Kaučič ob 8. url; Igrišče Lovec: Rocol - Skedenj ob 14 30.
Opozarjamo društva, da sm0 pri-moranl spremeniti vrstni red tekem, ki so bile določene v včerajšnjem poročilu.
RADIO
NEDELJA, 31. MARCA
7 Glasba za dobro jutro; 7.10 branje sporeda In poročil# v slov.; 7.55 pestra Jutranja glasba; 10 prenos sv. mabe lz Sv. Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; 11.45 evangeljski obredi za Italijane; 12.15 verski govor v slov.; 12.30 kmetijsko predavanje; 12.45 poročila v slov. • napoved časa; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 4 mušketirji; 14 pregled tedenskih sporedov; 14.15 pregled Mostl; 15.20 otroška ura v slov.; 16 športna poročila; 16.45 pestra glasba; 17 zbor;
17.30 prenos Iz gledališča »Verdi*: simfonični koncert; 18.30 pregled tiska; 18.45 športna poročila; 19 slovenske -pesmi pojeta baritonist Andrej Štrukelj In sopr, Slavica Batlstuta; 19JO predavanje o telesni vzgoji (slov.); 19.30 komorna glasba na plo&čah; 20 napoved basa - poročila v slov.; 20.30 nekaj Interpretacij Tancredlja Pasero;
20.45 športna p>oročila; 21 slavni skladatelji: Franz Schubert; 21.45 Igra; 22.30 večerna glasba; 23.10 zadnje vesti v slov.; 23.20 nočno zabavišče.
PONEDELJEK, 1. APRILA
7 Glasba za dobro Jutro; 7.10 branje sporeda ln poročil* v slov.;
7.45 koledar; 7.55 pestra Jutranja glasba; 11.30 veseli ritmi; 11.45 univerza po radiu; 12 glasba za vas;
12.30 predavanje v slov.; 12,45 poročila v slov. - napoved časa; 13.15 koncertna glasba; 14.15 pregled vesti; 17.30 prenos lz Vidma; 18 stari plesi; 18.30 plesna glasba; 18.45 recitacije; 19 ženska ura v slov.; 19.20 slovenske narodne pesmi;
19.30 XX. ljudska glasbena tira; ruska glasba; 20 napoved časa • poročila v slov.; 20.15 poročila v »lov.; 20.30 komorna glasbe; 21.10 plesna glasb«; 21.20 simfonični koncert; 22.25 Igra; 23.15 zadnje vesti v slov.; 23.20 nočno zabavišče.
Washington, 29. - Tass — EAM-ova delegacija, ki se mudi v Ameriki, je priredila v Washlngtonu tiskovno konferenco. Delegata Georga las in Karvounis sta vztrajala na takojšnjem umiku britanskih čet iz Grčije.
Predstavniki EAM-a so v svoji izjavil dejali med drugim: »Velika Britanija hoče, da bi bile volitve organizirane to nedeljo. Popolnoma jasno pa je, da te volitve ne bodo izraz svobodne volje grškega ljudstva. Podaljšale bodo samo se. d*nji izredno nevaren položaj, ki nosi v sebi kali državljanske vojne.
Napredne skupine v EAM-u in demokratična skupina pod vodstvom Sophlanopulosa, bivšega zunanjega ministra, vztrajajo na tem, da Britanci evakuirajo svoje čete iz Grčije. Njihova navzočnost vzpodbuja desničarje k teroristovemu delovanju. Nedvomno bo an-glc!>ka politika v veliki meri odgovorna za razvoj dogodkov po volitvah 31. marca.*
V odgovoru na vprašanja Je Kar. vounis poudaril, da so volivnl seznami netočni ln potvorjeni. Nadalje je poudaril, da je večina graklh vodilnih uradnikov sodelovala s hitlerjevci.
Sopknlls proti volitvam 31. marca
Atene, 29. - Tanjug — Reuter poroča, da je predsednik grške vlade Sophulis, govoreč o bližnjih volitvah izjavil, da se volitve morajo vršiti 31. marca. V zvezi s tem Je d/ejal: *Ce želite izvedeti moje mnenje, mislim, da bi bilo treba volitve odgodlti najmanj do jeseni, toda zavedati se bo treba, da so morajo zaradi mednarodnega položaja vršiti prihodnjo nedeljo.*
Sophulis je nato omenil dejstvo, da so v vollvnlh seznamih vpisane mnoge osebe, ki so umrle v zadnjih desetih letih. V zvezi s tem je dodal: «To pot bo glasovalo 20.000 mrtvih, vsi bodo glasovali za kralja.*
V Izjavi, ki jo je dal tujim novinarjem, je Sophulis poudaril, da predstavljajo organi javne varnosti v Grčiji — policija ln oroiništvo — »dediščino Metaxasovega režima. Vdane so fašističnim organizacijam ln monarhiji.* Njihov razpust in ustanovitev popolnoma novih policijskih sil Je edino možen Izhod iz sedanjega položaja.
matične in organizirane izZ*'V. kampanje, ki jo izvajajo : narhofa'šisti, odkar so se V° oblasti v Grčiji.
Evakuacija iranskega orf
Teheran, 29. - AFP — Sov^ čete nadaljujejo z evakuacij® skega ozemlja in so že iap1^ področje okoli Teherana.
Veleposlanik ZDA vM^
Moskva, 29. - VZN — INS ča, da je prlsp>el danes sem vi veleposlanik Združenih Z.J* Moskvi, generalni poročnik ™ ^ Bodell Smith v spremstvu sV proge in spremstva.	,
Na letališču, pokritim s ^ ^ so pričakovali generala predstavniki velep>oslani3tva ^ Ženih držav ln sovjetskega ga ministrstva. Menijo, d* nekaj da:h predložil poV' Stalinu.
Bolgarija zahteva Cafl^
Sofija, 29. Tass — Bolgarke terja izročitev Aleksandra va, ki se mudi na Dunaju, sldm oblastem.
List «Den» piše, da Cati^l samo krvnik bolgarskega	A
temveč izdajalec svoje d°n!^(r)'1 saj je organiziral v prid	1
armadni zbor, ki naj bi ee proti narodom Bolgarije 1® slavje ter ostalim zavezniko*”'
||SI>
Uspeh jugoslovanskih teni Igralcev v Moskvi
Moskva, 29. - VZN — P01 agencije Tanjug poroča, da *jJ goslovanski teniSkl Igralci Palada ln Mitič, ki se kot zadržujejo v Moskvi, zmaga" g| dosedanjih srečanjih. Dosed®1^ j.J dl so sledeči: Punčec - Ozer0'r 6:1, 6:3; Mitič - Belič 3:6,	{;l
6:3; Palada - Novikov 6:2, 6;J'
Nacionalizacija neka francoskih bank
Pariz, 29. - AFP — Fr*® vlada je sprejela danes PrC<* sklep o nacionalizaciji bank. Prav tako je odobrila ^ skl načrt o organizaciji krC
Neosnovane klevete proti Albaniji
Tirana, 29. - Tanjug — ATSH objavlja sledeie poročilo: »Dne 25. marca Je agencija AFP objavila članek, ki je lziel v grškem tedniku »Ellad*, organu Papandreusa, ki Izjavlja, da sc vrše v severnem Eplru »koncentracije Čet Enverja Hodže, zlasti pa v pokrajini Glro-kastro, kjer pravijo, da Je tudi artilerijska divizija, ki Je prišla iz ZSSR*.
ATSH Je pooblaAčena Izjaviti, da to poročilo nikakor ni resnično ln dia ni niti enega sovjetskega vojaka niti v Glrokastru niti v vsej Albaniji.
Ni to prvič, da grški fašistični krogi ta njihovi listi razširjajo popolnoma neosnovan® klevete proti naSl defeell,
Ta kleveta. Je sestavni del siste-
KRATKE VESTIm
BUDIMPEŠTA. Narodni ljudskih sodi*! Madžarske dil na smrt Basa Ferenc**' $ ga voditelja fašistične orgP^^ madžarskih Nemccv «Vo"'*
Odg. urednik DUŠAN
5l
MALI OGLA
RADIO APARAT, 5 cev.-. njimi kratkimi valovi,	!(}
ceni, prodam. D® Luca, 1 v Montecchl 2.
ŠIVALNI STROJ «Sin(fer!’ kroglim čolničkom, prodal • via Malolica 13, III, vrata »•
eri I V A L N l ir* T f*
novi, priložnostni nakup, ce’’ POPRAVILA TOČNA-največja garancija! ^ ) TRST, VIA DELL'ISTR1*‘
Z. M. J. K. Iz KREPELJ ,
vabi vse na zabavno kulturno prireditev, ^ bo v nedeljo 31. 3. 1946. Začetek ob 16.
SEMENSKI KROMP’1*
droben, in živilsko krmo po 13 - 20 lir* kg. prod^ TRST - Via I. Cavalli 10
r**