ft 24- V Gorici, v četrtek dne 28. februvarja 1907. Tečaj XXXVII. Uhaja trikrat ua teden, in sicer v torek, četrtek ¦„ aafcoto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti wj«maii» ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto ........15 K posamične Številke stanejo 10 vin. SO CA" irn» naslednje iz^ne,|)rilogš.:^()VjJl|): IU let« ,/i.aiipot po Goriškem in GradtSčanskem" in lalipot po IJuMiani in kratjskitt mestih", daljo dva-*it v letu „Yosni red železnic, parnikov in poStniJ «*" t*' »^se,'a0 flloL° »^»venski Tehnik". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici •,,v 7 1. nadstr. v >Gor!ški Tiskarni« A. Gabršček ianaroJila brez doposlane naročnine se'ae"bYirafao. Masi in poslanice se računijo po Petit-vrstah cV tirana 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat »2 v vsaka »rsta- Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. ¦ji-BeklMBe in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za Afiio & vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo Jn napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo-':! ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do J2. dnpoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni, NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v debkrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvn. »PRIMOREC" izhaja neodvis— od »Sočo« vsak petek in atanevse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclnvarz v Šolski ul.,.lullersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču .Tos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, 1. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi vjliciJFormica,!. Hovanski-v Korenski ulici št. M; v Trstu v tobakarni Lavrenčlfi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«!«fon it. 83. »Gor, Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. FabČič) tiska in zal, Pastirski list. n. pastirskemu listu je kmalu pri srcu volilna reforma. Najprvo rpraša, če ostanejo po volilni reformi oni prijateljski odnosa j i med katoliško cerkvijo in državo, kateri so naši mili domovini toliko koristili! Potem pa velikanski slavospev katoliški oerkvi, kaj vse storila za prosveto! ., _ Pa ostanimo pri odnosa jih med. •kvijo in državo. V naši državi je katoli§ka cerkev privilegirana. Kar hoče storiti, sme storiti; ukazuje in uboga jo — prava država v državi. Pa ne morda v verskih rečeh, ampak v p o-svetnih, v katerih namen se zlorablja vera in cerkev. Na vprašanje, kakšni ostanejo ti od noš aj i, odgovarjamo lahko že danes : Volilna reform a ne spremeni ničesar. Volilna reforma avstrijska je skrpucalo, je atentat na splošno volilno pravico v pravem pomenu besede. Hotelo se je nekaj dati ljudstvom, nekaj lepega. Pokazalo se jim je to. Mi ko se je kazalo in hvalilo, se je sproti odjemalo, in ostala je le senca tistega, kar se je pokazalo. Vse drugo je zbežalo. Volilna reforma je prav zasnovana po odnošajih med katoliško cerkvijo in državo; prav upoštevali so [jih, in nič se ni bati, da bi ne bila po-[svetna stran katoliške cerkve v novi zbornici poslancev v takih čislih, kot v {stari. Znano je, da se je sprijaznil prestolonaslednik z volilno reformo šele takrat, ko so mu dali zagotovilo, kaki elementi proderejo po veČini pri volitvah v državni zbor. To zadosti podkrepljuje naš odgovor. če bodo hoteli duhovniki zopet povišanje plače, je dobijo brez dvoma tadi v novi zbornici — tako bo prevladava! v njej klerikalni element. Kadar bo ljudstvo zrelo, takrat pa se lahko paJ spremeni v teh odnošajih med državo in cerkvijo, ki so, povdarjamo, posvetne narave ter ne segajo v cerkvene nauke, kakor tudi ne na Francoskem. Na Francoskem imajo tudi splošno in jednako volilno pravico, pa tako, da je r e s splošna in jednaka volilna pravica, da je res izraz ljudstva. In tam so počili »dobri odnošaji«, to se pravi: država noče več trositi denarja za cerkev, ker cerkev ima sama dosti premoženja, cerkev naj se sama upravlja. V vero se ni nikdo zagnal na Francoskem, vera je svobodna. Nikogar se ne sili, naj ne bo kristijan •— samo denarja noče država več razsipati cerkvi! To je vsa resnica. Pri nas v Avstriji pa ga bo drŽava še razsipavala v veliko škodo prav kmetiji. Za to nima denarja, je skopa, tudi za druge potrebščine ga ni in ga ni, ali za povišanje plač duhovnikom, katerih 90% živi v najsijaj-nejših razmerah, pa je imela hitro na razpolago za vsako leto 4 milijone Taki odnošaji, žal, ne bodo Še nehali. Radi tega nadškof lahko mirno spi. Ako bi nehali taki odnošaji, potem bi odpadel od cerkve posvetni del, ki pa jim se zdi glavni del, in cerkev bi ostala le cerkev. Ti o d n o š.a j i so — denarno vprašanje in posvetna moč! V teh odnošajih ne tičijo morda nauki Kristusovi. O ne! Ti nimajo nič opraviti z odnošaji. Odnošaji = žep! Da se more posvetno cerkev veličastno gibati, da ima denar in moč, zato se tako boji, da bi kedaj nehali oni odnošaji. Zato je nastala ecclesia militans ! V levici križ, v desnici meč! Ne borimo se proti križu, borimo se proti meču. In bojevali se bomo toliko časa, da odpade ta meč, ki stra-huje ljudstva, jih drži v temi ter izsiljuje iz njih denar za cerkveno posvetno bogatstvo, bojevali se bomo, da zakop-ljemo ta meč, ter ostane le Križ, katerega naj drži desnica, in okoli njega čisti Kristusovi nauki! I Briška železnica. Obljubili smo, da priobčimo že nekaj o briški železnici. Iz članka o briški železnici, poslanega nam pred kratkim iz Brd, posnemamo še to-le: Mnogo se je pisalo v goriških časnikih o briški železnici. Ti Članki so provzročili med našim ljudstvom nepopisno zanimanje. Iz časnikov se razvidi, da so vse druge avstrijske kronovine preprežene z železniško mrežo, in katere še niso, bodo v najkrajšem času. Tu vidimo, kako »se poslanci potegujejo m svoje volilce. V Dalmaciji bodo gradili železnico, na Češkem, Tirolskem, potrjena je zgradba še mnogih drugih železnic. Tako tudi na Štajerskem. To bo stalo okoli 15 milyonov K. Poslanec Ž i t n i k je v zadnjem zasedanjem državnega zbora odločno zahteval podaljšanje Vipavske železnice do Postojne. Zbornica je ta predlog sprejela. Torej vidite 1 Žitnik pa je povdarjal, da je s podaljšanjem Vipavske železnice južni del države popolnoma preprežen. Kako se upa en Žitnik kaj takega spregovoriti? Vprašamo ga - ali sploh pozna južni del drŽave? Svetujemo mu, naj prihodnjič natančno prej prouči Primorsko, potem naj šele k«j takega izusti. Katera krajina je v Avstriji tako zanemarjena kot so Brda; da je to resnica, moramo priznati z živim obžalovanjem. Doslej niso poslanci za nas ničesar storili, ako udobimo kakšno cesto, jo pridobimo le s pomočjo italijanskih poslancev. Za Brda se ne gane noben vrag za korak 1 Tako je 1 Povrnimo se v Furlanijo! Zadnjič smo poročali da ne dobiva železnica Tržič-Červinjan niti za „karbonB, danes pa moramo pribiti na vse kraje, da dobijo Furlani železnico Červinjan - Belvedere. .Ta za Boga milega! Samo na nas se nihče ne spomni. Naši poslanci se kaj radi pobahajo z velikimi zaslugami, katere so imeli za Brda! Mi pa jim povemo naravnost, da za Brda sploh doslej niso še ničesar naredili. Toliko ve naše ljudstvo za poslance, da jih niti ne pozna, ker jih nikoli ne vidi na svoji rodni zemlji, To je žalostna resnica, katero moramo pribiti na zide vseh hiš v Brdih. To je žalostno in objednem sramotno za zapuščena Brdal Oh! Ubogi Bric i Kako si zapuščen! Za poslance voliš take osebe, katerih niti ne poznaš! V bodoče bodi torej previdnejši in dobro pre-udari, kaj delaš I Da bolj utemeljimo in dokažemo našim poslancem in sploh deželi potrebo železnice v Brdih, navesti hočemo nekatere podatke o prebivalstvu, pridelkih in prometu v naših krajih. V Brdih živi okoli 30 tisoč ljudi. Srednji pridelek vina znaša povprečno 800 tisoč hI, ako je dobra letina tudi 500 tisoč M. Plemenitega sadja kakor: črešnje, breskve, arme-line, ronklo, lige, slive, grozdje se znosi oziroma zvozi v Gorico ali Krmin kakih 500 tisoč kvintnlov. h Hrvaškega, Kranjskega, Štajerskega in Koroškega se uvozi v Brda vsako leto okoli 50 tisoč kvintalov sliv, katere se potem razpošilja križem sveta. Uvoz blaga, živila ter drugih potrebščin v Brda znaša okoli 200 tisoč K; davka plačujejo Brda 113.000 K. Ti skromni podatki so terej javne priče, so kapitali, ki naravnost zahtevajo, ako ne dobička, vsaj obresti — to je — železnico ! Zdi se nam preveč in nepotrebno nadalje utemeljevati potrebe železnice v Brdih. Vsakdo lahko pripozna, da nam pritiče ta do: brota. Naša nameravana lokalna železnica, za katero se živo zanimajo vsi briški župani, podžupani, iuteresentje in sploh vse briško ljudstvo, ima glavni namen, da zboljša in povzdigne gospodarske, razmere v Brdih. Prebivalstvo Brd se največ peča s sadjerejo, vi-norejo in kupčijo. In ravno ti dve panogi poljedelstva r:e več let trpita in pešata vsled slabih prometnih zvez z Gorico in Krminom. Le železnica more olajšati in zmanjšati trpljenje Bricev in transportne troške ter plemenitemu briškemu sadju in vinu zvišati cene ter revnim Bricem primerno poplačati njihovo delo. Kakor trpi poljedelstvo, tako trpi tudi obrtnija. Nova železnica gotovo zboljša gospodarske razmere v Brdih ter omogoči tudi upo- Dvajset let pozneje. I Nadaljevanje h= »Treh mušketirjev". == Francoski spisal: r== ALEXANDRE DtJMAS. ===== I (Dalje.) I - Jaz ? nikoli ne t odvrne d' Artagnan. ¦ ,. ^aj ie treba samo poiskati pomoči, se oglasi ?. "frežaj, ki ni mogel umeti, da hoče ta majhen cl0veček prepoditi takega velikana. ,"-" Ti, pravi d'Artagnan, v katerem je začelo e*»i ter pograbi fanta za ušesa, ti se mi ne gani z j e8*a in ne črhni mi besedice, drugače ti iztrgam to, j f »ar te držim. Vi pa, slavni potomec Viljema Telia, :l zvežite v culico svojo obleko, ki visi v moji sobi, p nu je zelo na poti, in pojdite si naglo poiskat drugo [snovanje. -- Jaz, otitil je vskliknil in sakaj * Beta T ^h * dol>ro! Pravi d'Artagnan, vidim, da ume* P rrancoski. Pojdite torej z menoj, ostalo vam že L GosPodinja, ki je poznala d'Artagnana kot do- D'a a5a' ie za6ela tarnat! ter si ruvafci lase-artagnan se je obrnil proti lepi objokanki: ^ Torej ga pa odpravite, gospa, je dejal. toleo^ ' ^e .°^vrn^ Švicar, ki je potreboval precej ^ArtaJ>reUi*° Bi je bil na Jasnem» ka3 mu predlaga fcni Z ; pah l ali st© pedasti, ta mi bredlagate, Pfllaegrempit8fami! — Jaz sem mušketirski poročnik, pravi d' Ar- j tagnan, in kot tak vam smem velevati, kar hočem; ker pa tu ni govora o stopnji, temveč samo o pravici do stanovanja, poznate menda našo navado; pojdite si torej poiskat svojo pravico; prvi od naju, ki se vrne sem, zavzame to sobo. D'Artagnan je odvedel Švicarja vkljub tarnanju gospodinje, ki je na dnu svojega srca še vedno čutila staro ljubezen do mušketirja, ki bi bila pa vendar rada malo jezila tega ošabneža, ki ji je bil napravil sramoto, da je odklonil njeno roko. Oba nasprotnika sta jo udarila naravnost proti jarkom ob Montmartru, in noč je že bila, ko sta prišla tja; d'Artagnan je najprej prav uljudno prosil Švicarja, naj mu odstopi sobo ter naj se ne vrača več; ta pa je odkimal z glavo ter potegnil meč. — Torej boste ležali tu, pravi d'Artagnan; sicer slaba postelja, toda to ni moja krivda, sami ste hoteli tako. Na te besede je potegnil tudi on svoj meč, in udarila sta se. Imel je opraviti z močno pestjo, toda njegova gibčnost je nadvladala vsako silo. Nemcev rapir ni nikdar zadel mušketirjevega. Švicar je dobil dva udarca, predno se je tega zavedel, ker je bilo mraz; toda izguba krvi in oslabelost, ki se ga je lotila vsled tega, sta ga prisilili, da je sedel. — Tako! pravi d'Artagnan; kaj sem vam bil rekel? glejte, kam ste prišli s svojo trmo! Po sreči boste v štirinajstih dnevih že dobri. Ostanite tu, vašo obleko vam pošljem po strežaju. Na svidenje! Še nekaj ; nastanite se v ulici Montorgueil, »pri igračasti mački«, tam je izvrstna postrežba, če je Še vedno ista gospodinja! Z Bogom 1 Nato se je vrnil prav dobre volje v stanovanje ter poslal v resnici Švicarju njegove stvari; tega je našel strežaj sedečega na istem mestu, kjer ga je bil pustil d'Artagnan; bil je še ves uničen od samozavesti svojega nasprotnika. Strežaj, gospodinja, cela hiša, vsi so čutili do d'Artagnana tako spoštovanje kot do Herkula, ko bi se ta vrnil na zemljo, da začn?v znova svojih dvanajst del. Toda ko sta bila sama z gos, 4injo, je dejal: — Sedaj vidite, lepa Magdalena. kakš>n je razloček med Švicarjem in plemeniiašfai; kar se tiče vas, ste se vedli kot prava gostilničarka. Tem slabše za vas, zakaj vsled tega vedenja ste izgub*li R.cj< spoštovanje in mene samega; zapodil sem Švfc&sja zato, da vas osramotim, toda jaz ne ostanem VBčtu; ne maram ležati pri ženski, katero zaničujem, He! dečko! Nesiie moje stvari v Burdonsko ulico, k »Sodu ljubezni«. Z Bogom, gospa! Dočim je d'Artagnan to govoril, je bil hkrati veličasten iu gin jen. Gospodinja se mu je vrgla k nogam, ga prosila odpuščanja ter se ga oklenila, da ji ne uide. Kaj je treba več govoriti ? Baženj se je vrtel, v peči je pokalo, lepa Magdalena je jokala; d'Artagnan je čutil hkratu lakot, mraz in ljubezen, ki se mu je vračala: odpustil je; in ker je odpustil, je ©stal. — . In tako je stanoval d'Artagnan v ulici Tigue« ton ne. v hotelu Chevrette. (Dalje pride.) rabo gozdov v Podsabotinn in okolici. Briška železnica bode služila v prvi vrsti krajevnim koristim, v drugi vrsti tudi v vojaSke namene. Saj. so izdelali že načrte za trdnjavo na Sv. Genderci ter 4 vodnjake v bližini Sv. Gen-derce. Naša železnica bi imela zelo velik promet, ker bi vezala naravnost dve mesti Gorico s Krminom, ter imela zvezo z državno in južno železnico, cesar doslej še ni. Ta železnica bi morala dati dobičke, in potem bi se promet v Brdih večal od leta do leta. Da pride nage vprašanje do hitre rešitve, se obračamo vnovič do naših gg. poslancev, da oni z resno voljo upoštevajo to veievažno zadevo ter jo predlagajo v tekočem zasedanju deželnega in bodočem državnega zbora. Deželni zbor. IV. seja. Včeraj pop »b 5. uri se je vršila IV. seja deželnega zbora. Navzoči so bili vsi poslanci. Dnevni red smo priobčili že zadnjič. Deželni glavar je naznanil, da se je obrnilo namestništvo na dež. zbor za prispevanje k cesti od Čepovana do Sv. Lueye, ki .bo stala 535.600 K. Deželni glavar je naznanil odgovor vlade glede sklepa iz zadnjega zasedanja, naj deželni odbor izdela na temelju splošne in jednake volilne pravice nov deželnozborski volilni red. Vlada izjavlja, da so za državni zbor mero-dajni drugi momenti. Državni zbor je le za-kouodajna korporacjja, deželni zbori pa imajo oskrbovati tudi upravne posle. Proti uvedbi splošne in jednake volilne pravice v deželne zastope so torej načelni pomisleki. Poslanec Štrekelj je predložil vprašanje na železniškega ministra radi p o-trebnih udobnostij na državnem kolodvoru v Gorici glede" na izvoz. Poslanec dr. Treo je stavil dva predloga glede cestnega omrežja ter obdelovanja kraških pašnikov. Posl. Grča je stavil interpelacije glede" ceste in Šempasa na Krnco ter glede izplačanja posojil vinogradnikom in glede* dovozne ceste v Bihemberg. Sprejet je zakonski načrt glede" pobiranja deželne naklade na pivo. Jednak predlog je bil sprejet svoj čas v nižjeavstryskem deželnem zboru. Sprejme se zakonski načrt za uvrščenje neke ceste v Starancanu med skla-dovne. Glede" četrte točke o cesti Volčjadraga-Ozeljan-Vogrsko-Šempas se izroči odseku zahtevana prememba prejšnjega tozadevnega zakona. Potrdi se polovica prehranitnin za A. Gabrijelčiča iz Solkana; sprejme se resolucija glede* dveletne vojaške službe, potrdi se ugotovitev polovice prispevka 5000 K županstvu komenskemu v zgradbo dveh vodnjakov. Druge reči se izročijo odsekom. Prihodnja seja jutri 1. marca ob 5. uri popoldne. DOPISI. PetlriO. — Kakor pri nas vemo, da bode vihar, ko pričnejo črne kavke obletavati vas, ravno tako bi vedeli, ako bi drugače ne znali, da se bližajo volitve, ko je naš nune ves v ognju. Kar on dela, to že presega meje dostojnosti. Posebno sta mu na poti Mat. Tor-kar in nadučitelj. Nju bi rad, da se izrazimo kakor on, uničil. Potem pravi, da bi bilo vse njegovo. Kako je učil Kristus? Ali je učil,, da se mora svojega bližnjega uničevati ali mu ugled jemati? Nismo bogoslovci, a znamo, da je Kristus učil ljubezen. Naj se nihče ne prestrašil Nobenega on ne uniči. Ker, ako bi bil mogel, ju je bil že davno. Mož je slab diplomat, a še večji kratkovidnež. Da nima posebnega ugleda, o tem že vrabci čivkajo po strehah. Vas Bača je bila dosedaj njegova glavna, trdnjava, sedaj pa, ako prav vidimo, mu je ista pokazala figo. No, saj drugega ni . zaslužil. Za Porezen in Podbrdo niti. ne govorimo, ker je že zadnjič občutil njih udanost. Mi mu svetujemo, da naj miruje, in naj se dr*? tnalo bolj cerkve kakor dosedaj. Ako pa r-*r ;.am dosti dela, pa naj javnosti razmo-tciva poglavje: o vodenični kuharici in o Janezku. Ako sam ne bode imel čaua radi agitacije, pa mi poskrbimo, da pride vsa stvar v javnost. Upamo, da nam si. uredništvo pripusti prostor v tem listu. (Da. Ur.). Kako daleč sega njegova zlobnost, kaže sledeče: 18. febr. je bilo izpraševanje za može. Med drugim je tudi rekel, da je nadučitelj zahteval, da se mora razpelo iz šole odstraniti. Da je to nesramna laž, vredna le njega, ni treba omeniti. Da bi nadu&telj sam sebe tlačil v disciplinarno, preiskavo, bi bil gotovo ( največji tepec. Da ne bode naš nune zastonj j lagal in jezik brusil, se že preskrbi. Naj pometa pred svojim pragom, Iger je smeti, da se ne pristojajo božjemu namestniku. Da ne bomo povsem molčali, za tisto pa tudi že on sam skrbi. Posebno svobodna Šola mu ne da miru. Silno pridno tolmači neukim ljudem, kako bodo liberalci metali križe iz šol, kako bode izbacnjen krščanski nauk itd. Hinavec! Dobro ve, da narodno - napredna stranka na Goriškem zahteva, da mora duhovnik redno podučavati veronauk in ne kadar se njemu poljubi. Naj rajši molči, in naj gre v šolo podučavat, kjer gi OB torkih ŽS ll lili od meseca sapteibrt lanskega leti. Koliko ima pa ob petkih zamud, pa naj vpraša g. naduči-telja, kateri ima vse natančno popisano. Zato nijuda, da kakor pravijo^ stari ljudje, ni bilo š8 nikoli tako mili znanja nauki kakor sedaj. Ali je temu učiteljstvo krivo? Razsodni ljudje, h katerim on ne pripada, porečejo: ne. Morda bodo stariši njega nadomestovali, ko se morajo brigati za vsakdanji kruh? Čemu pa je on? Ali je res morda samo zato postavljen, da ne pusti poštenih ljudij pri miru ? Vera peša, vpije na leči. Kedo je kriv? Med ljudi naj gre, posebno med stare, pa mu bodo povedali vzrok! Ako se temu ne pride v okom in ne bo še konca nelepih vzgledov, s katerimi nas obsipa, ne bo nihče imel nobene vere. Vera po farjih gor, vera po farjih dol, pravijo stari ljudje. Kako je isti izrek resničen, se pri nas kaj lepo opaža. Ali nima nobenega predstojnika, da bi ga opozoril, da ni tu, * da bi blatil poštene ljudi ? Njemu pa povemo, da pridejo take lepe reči v javnost, ako ne bo miren, da jih bode lahko vesel. Še nekaj. Hvalil se je nune na več krajih, da mu je g. Iv. Torkar, tukajšnji poštar, dal roko, da bode ž njim volil i. t. d. Koliko je na tem resnice, želimo, da se od izvestne strani nam pojasnil ll ROČInJa. (O volitvi občinskih starešin.) — Zmaga je na straui narodno-napredne stranke v 2. in 3. razredu. Tudi v 1. razredu bi bila, če bi nasprotna stranka ( delala tako pravično, kakor napredna. Bilo pa je tako, da je od nasprotne strani stal proti napredni stranki gospod Alojz, ki je rekel, da ako bo izvoljen v 3. razredu, sprejme izvolitev za starašina, v 2. in 1. razredu da ne sprejme, ako bi bil voljen. Prigodiio se je pa gosp. Lojzu, da ni bil voljen ne v 3. in ne v 2. razredu; sijajno je propadel. — Imel pa je deset agentov, da so hodili po hišah nagovarjat volilce na njegovo stran. Agentje so volilcem vse dobro obetali, denar, pijačo itd. samo da pridejo na volišče in da zmaga gosp. Alojz v vseh treh razredih. Ali volilci so dobro poznali namen napredne stranke, in izvoljeni so bili v 2. in 3. razredu sami naprednjaki, in tudi 1. razred bi bil v rokah naprednjakov, ali samo ena oseba v Doblarju je izdajalec za 1. razred, da ni bila zmaga naša. To osebo je dobil gospod Lojze v svoje roke in zraven še par drugih oseb si je pridobil oni iz katastralne očine Dobiar. Gospod Alojz jih je peljal po ročinjski glavni ulici v krčmo Andreja Du-garja. Tam so jih zaprli kakor arestante in jih napajali z vinom in žganjem. Ko je bil čas na volišče iti, je videl gospod Lojze, da so dobre volje, ter jih je peljal na svoj dom; da se jim je priporočil, je ponudil vsakemu črno kavo, ker se mu je zdelo, da bi drugače morda pozabili na njega. Torej gospod Lojze, volilec v 1. razredu, seje boril, da bo izvoljen v 3. razredu, a tu je padel, potem se je boril za 2. razred, a je tudi padel, in potem je napel svoje moči za 1. razred. Hodil je sam po hišah nagovarjat volilce in jih peljal v krčmo Andrea Dugarja; tam so bili zaprti in niso jim pustili z nobenim naprednjakom niti besedice govoriti. Bili so kakor ujetniki. Torej na vse tri razrede se je potiskal gosp. Alojz, a je propadel v 3. in 2. razredu. Ako ne bi imel zaprtih volilcev iz Doblarja kot kaznjence ali ujetnike, bi bila zmaga tudi v 1, razredu na strani naprednjakov. Domače in razne nouice. SHOD V SEZAM. - Deželna poslanca Alojzij Štrekelj in dr. Treo sklicujeta shod volilcev ? Sežani v nedeljo 10. marca 11. Y lahorčičevi restavraciji. Začetek ob Vi 2 popoldne. Dnevni red; Poročila in drfavnozborska volite? n Iras. Zl 6reior$lčll Slllinlk In dom je naloženega z včerajšnjim dnem na knjižnico št. 3303 v Goriški ljudski posojilnici K 327.60. Smrtni koti. —Davije umrla po 5 dnevni 1 bolezni gospa Klementina Rojic, soproga tukajšnjega krojaškega mojstra, zapu-stivši ti mesečno hčerko in soproga v največji žalosti. Pogreb bode v soboto. Umrl je v Gorjanskem gosp. Alojzij Štrekelj, posestnik, star 42 let. Broiuri z naslonu »NiroliHipridni stranki" j m Garlikem je dotiskana ter se razpošlje v soboto v več iztisih okrajnim in krajnim odborom. Predt JBje. — Danes zvečer ob 8. uri bo , predaval „Pri zlatem jelenu" poljski časnikar, ruski begunec Artur Felinskjr. Vabila s programom so odposlana. Predavanje obeta biti zanimivo. Felinsky je rojen v Švici, sin poljske plemkinje. Stariši so mu zgodaj umrli. Brez opore je potoval in se izobrazil za življenje v življenju samem. Geslo mu je: enakost, bratstvo, svoboda. Iz Rusije je bežal, preganjan radi svojega časnikarskega delovanja. Pred kratkim je bil v Trstu, odkoder je prišel v Gorico. PflllHHJI 1 CHallleJ. — V soboto zvečer je predaval v dvorani tukajšnje Čitalnice g. profesor Zupančič o planinah in planinkah. Predavanje je bilo prav zanimivo, prijetno in osoljeno z zdravim humorjem. Udeležba je bila povoljna. Zi p«i knJIŽKiCO „MrlJI" so darovali: slavno županstvo v Štanjelu 4 K, osmošolec g. Bras »Človeka in pol", N. N. 10 knjig, neimenovani 7 knjig. Vsem cenj. darovalcem iskrena hvala! Glavna volilna komisija za drugI volilni okraj (6orl$ka Okolica). — Kakor doznano, se je vrinila v namestništveni razglas z dne 19. t. m., št. Pr. 10/12, ki so ga nekatera politična oblastva vže razposlala, tiskovna pomota. — Iz razglasa bi namreč sledilo, da se zbere glavna komisija za drugi volilni okraj (Gorica-okolica) za Goriško-Gradiščansko v mestu Gorica, mej tem ko se zbere ta komisija v Podgorl. V pojasnilo dostavljamo, da se glasi .zadnji odstavek razglasa pravilno tako-le: V smislu § 32., 2, odstavek volilnega reda za državni zbor, določijo se kraji, v katerih se imajo zbirati glavne volilne komisije, kakor sledi: Istra: 1. volilni okraj: Koper, 2. volilni okraj: Poreč, 3. volilni okraj: Pulj, 4. volilni okraj: Koper, 5 molilni okraj: Pazin, G. volilni okraj: Volo V>. Goriško-Gradiščansko: 1. volilni okraj: Gorica, 2. volilni okraj : P o d-g o r a, 3. volilni okraj: S e ž a n a, 4. volilni okraj: Tržič, 5. volilni okraj: Gradišče, 6. volilni okraj: Tolmin. Za goriški okraj, ki je pri tem intere-sovan, so se izdali popru7ljeni razglasi. Reklamacijsko postopanje. — Reklamacijsko postopanje je glede državnozborskih volitev po. ;bnega pomena. Čim bodo volilni imeniki sestavljeni, jih bodo morala županstva razgrniti na javni vpogled. Zakon določa, da morajo biti volilni imeniki štirinajst dni razgrnjeni in da ima vsakdo pravico jih pregledati. V občinah, ki Štejejo nad 500 prebivalcev, morajo biti volilni imeniki razgrnjeni v omenjenih štirinajstih dneh vsak dan najmanj osem ur, v drugih občinah pa tudi primerno dolgo, kakor pravi niiinisterstvo v svoji izvršilni odredbi. Da so volilni imeniki razgrnjeni na javni vpogled, to mora občina javno razglasiti. Na razglas je posebno paziti po manjših občinah, kajti tam na take razglase radi pozabijo, ali pa nabijejo naznanilo ca občinsko tablo, za katero se malokdo zmeni. Opozarjamo torej, naj somišljeniki skrbno pazijo, kdaj se izda razglas, da so volilni imeniki razgrnjeni na vpogled, zakaj s tem dnem se začne reklamacijsko -postopanje. Stara stvar je, da sme vsakdo vlagati reklamacijske pritožbe ter zahtevati, da se črta iz imenika volilcev kdor je nezakonito vanj sprejet, in da se sprejme v imenik, kdor je izpuščen. Klerikalci imajo navado, da kaj radi izpuščajo iz imenika zlasti take volilce, ki so njim nasprotni, a se ne menijo dosti za politične boje, in dalje imajo navado, da sprejemajo v imenike vse mogoče ljudi, ki so zvesti klerikalci, če tudi nimajo volilne pravice. Zaradi tega je reklamacijsko postovanje posebne važnosti. Doslej je bila navada, da je smel pri rekiamacijskem postopanju vsakdo pač volilni imenik pregledati, da pa ni smel delati beležk iz njega. Ministerstvo je odredilo sedaj drugače. Odredilo je namreč, da mora biti dovoljeno, da si vsakdo iz imenika zapiše, kar potrebuje. S tem bo reklamacijsko postopanje jako olajšano in bo lahko mogoče odpraviti eventualne nepravilnosti. Reklamacijsko postopanje bo velike važ. nosti za izid prihodnjih volitev, zato je želeti da bi se mu posvetila kar največja pazljiV08t' Iz Dol. Vrtojbe smo dobili na »poziv" d talnice odgovor. S tem odgovorom in s skle-pom Čitalnice se pobavimo obširneje v jjrj. hodnji številki. Radi pasivne rezlstence je omejen proinet na južni železnici v Trstu in prosti luki (]0 preklica. Vsled pasivne rezlstence prihajajo tov0rfl; vlaki z zamudami. Rezistenca se ne razteza na osebne vlake. V pasivni rezistenci je v Trstu 400 uslužbencev železniških. Železniško ministerstvo je poklicalo za. upnike železničarjev na Dunaj. Južna i^. niča je baje pripravljena ugoditi zahtevam je. lezničarjev. Iz Rlhemberga nam pišejo, da je grda laž, kar pišejo dornberški »katoliki" po »Pristno! jencu", kakor da bi bili imeli Rihembertsj. na predpustni veselici v Dornbergu nože \ seboj. Kaj takega je mogoče le pri dornber-ških »katolikih", ki so kričali: Doli Hjhe«. berčani, da vas pobijemo! Rihemberčani tudi niso nikaka fakinaža, fakinaža so le tiste Uy. retove „rožett, ki napadajo mirne ljudi. Današnji »Primorski Ust" je ves k sebe. Pozna se mu, da je brez upa zmage pri državnozborskih volitvah. V svoji konfuznesi naznanja danes 28. t. m. naročitev volilni imenikov, za katero je potekel rok že včeraj! — Kriči na vse grlo: liberalci in liberalci! Mi nismo liberalci, mi smo n a p r e d n j a ki Laže o svobodni šoli, o razdružljivosti zakoni, o splošni iu jednaki volilni pravici ter o preganjanju na Francoskem. Posebno laže o preganjanju na Francoskem. Saj so hoteli sami, da so »preganjani". Če so storili, kar jim je država ukazala, bi imeli cerkveno premoženje in cerkve v svoji posesti, pa niso hoteli, p sili so hoteli biti »mučeniki". Pa tudi to u jim ni posrečilo. Kajti ne preganja jih nihče, kot so mislili. Škofje in duhovniki bi se bi že davno podali — v dobro cerkvi! vatikanska politika je tako zmešana, da jih le hujska. In hujskači se delajo potem „mub-nike". Pa jih poznamo I In če »Prismojene«' še tako laže! V Št. AndreŽU je bil 17. t. m. v net, krčmi neki Slovenec z družino. Za njimi » prišli Lahi z gospemi, ki so bili pa prej streženi in s prtom so jim pogrnili mizo. Ks je Slovenec Šele zahteval, so postregli ttii njega, kakor pritiče. Zahteva, da se ram jednako z vsemi, ker vsi jednako plačajo. V GorlGO pride baje na spomlad 11. sarski polk iz Subotice. Moki »katoličan" je prišel v daaaftgei »Prismojencu" na imenitno misel, naj kleri kalci objavijo imena vseh »liberalcev8 r »Prismojencul" Pod »liberalci" misli pristali jenček seveda naprednjake. Prav! Naj k; začnejo — potem »Prismojenec" do kosa volitev ne bo prinašal v svojih predalih š drugega kot imena naprednjakov. Smo zafr voljni. Potem dobi »Prismojenec" še uM plačujočih naročnikov, katerih mu tako manjU Izpred SOdBiJe. — Karolina Kristan® j»| bila obdolžena, da je s porezanjem trt napravila Jos. Simčiču v Renčim Škode 300 K. H razpravi ni bilo spraviti iz nje besede. Sode dvor je sklenil, da naj se preišče njeno duševno stanje. — Na 6 tednov zapora j* ^ obsojen finančni uslužbenec Fr. Žumer iz T*-mina, ki je gostilničarjem izvabil razne s?otf denarja. -— Na 5 didj zapora je bil erbsoj* 44 letni A. Saksida radi nepažnje, vsled k* tere je njegova hčerka Antonija padla rogW ter umrla na opeklinah. Opozarjane na današnjo prilogo t* Hedžet & Koritnik ter prosimo,^«*J lepak v javnih lokalih razobesi *>a '*&*% vidnem mestu. Trpvsko - obrtne in gospodarske vntt Trioisko-obrtna zbornica, - Minister n• *1 govino je potrdil izvolitev J. Paterncllija p I sednikom in J. Venutija podpredsednikom govsko-obrtne zbornice za leto 1907. Slouaske mizarstvo i Trstu. - Kda»"jS imajo Slovenci v Trstu toliko v letni trge\j kolikor v lesni obrti precej velik vpliv, se nahaja v Trstu (brez okolice) 23 slove delavnic z 12 delavci in pomočniki. . Saditev tobaka » Imotikoi okraju il*g - V imotskem okraju je bilo 1. I*** i I 23043.000 strokov tobaka na površini So ha. C. kr. uradu se je prodalo v imot-k m okraj" za 915.060 K. Za to množino fnlaCaoa Je 8VOta 1»635*060' PovPreCl"> na kakega sadilca po K 375. V imotskem okraju ; bjj0 4366 saditeljev. Posamezni saditelji so fobili za tobak 2000 - 3000 K. Ako se svota 1635.060 K iz 1- 1906. ,vsporedi. z ono 1. 1905-! Je ™z*mo> da & *' ^906. ^'ošSčila 300.000 K. Ako se upošteva, da so pri litri tobaka zaposlene večina ženske in liroci, je razvidno, koliko korist črpajo goji-L«i tobaka. Poleg žita, gozda in živinoreje Razgled po suetu. BodOČI ZOOrolCa poslancev bo sklicana naj-brže Šele 18. junija t. 1. Vzrok taki kasnitvi je iskati v tem, da hoče vlada pred začetkom zasedanja rešiti vprašanje o predsedstvu. V štajerskem deželnem zboru je mi predložen irese Dalmacije, je dovršil svoja dela. Mini-sterski svet je odobril načrt programa ter aklenii, da se ii^a ta načrt izvršiti tekom desetih let. Sedaj se otvori brza paroplovna zvoza, ki 1)0 po najkrajšem potu, ako možr.c v-ik dan vršila promet med avstrijskim Pri-morjera in Zadrora. Železniška zveza bo omogočila promet na kopnem od Zadra do Ko-torske Boke in istočasno bo vezala Dalmacijo i Vmuo in Hercegovino, ti dve poslednji pa z morjem. Gradilo se bo tudi lokalne železnice zlasti v krajih, ki so važni za promet tujcev, tudi manji obmorski kraji pridejo na ft način v ožjo stiko z notranjo deželo. Istotako se ima povzdigniti poljedelstvo, Uvinoreja, vino in oljkoreja in konjereja. Mžne se tudi akcija za pogozdovanje •, to-tao s povspeševanjem materijelnih interesov iežele se bo podpiralo tudi intelektualni razvoj. Zlasti se bo glasom odobrenega pro-paaa posvečalo posebno pažnjo šolstvu; za ljudskosolski pouk se bo izdalo 300.000 K i{,? nego doslej, a skrbolo se bo tudi za više ?ole in za poljedelski pouk. Socijalne uesti. U printnih vmiilkov i LjubljMi. - Kakor : attBft» stopi zakon o zavarovanji, penzij pri-vatnlt uradnikov in uslužbencev z novim ^ 1909. v veljavo. Uprava penzijskega za-^ ki bo imel svojo centralo na Dunaju, bo * v rokah deželnih podružnic, ki se po Itavilt, zavarovancev osnujejo ali za posamezne iežele ali pa tudi za več dežel skupaj, kakor l}*> pri delavski zavarovalnici. Ljubljanski, «n>n» kranjski interesenti oglasili so se že aedeljo dne 24. t. m. ter odločno zahte-H da se za Kranjsko podružnica penzijskega *wda vsakakor osnuje v Ljubljani, ker preti lcer nf arnost, da bi biU majorizirani in v °| Potisnjeni po narodnih nasprotniki. Shod, *«*ega se je udeležilo nad 200 interesentov, '*&ty\ tozadevno resolucijo ter ob enem ™*> državne poslance, da se na pristojnem u. P°te8No za ustanovitev posebne po-m*w penzijskega zavoda za Kranjsko. k\Čmm tl6tl n ***' - D»Nski so-1 m 80 ©tvorili govorniško Šolo za svoje "niče. ladja pa 4194 tonelat brutto. Prostorov potnike prvega razreda je bilo 89, drugega razreda 24. Parnik je stal 2,400.000 kron ter je bil še vreden 300,000 K. Zavarovan je pri lastnem zavarovalnem fondu Lloydoyem_ in radi tega ima Lloyd 300.000 K škode. Zavarovalni fond Llovdov znaša po zadnji bilanci 2 in pol milijona kron. Parnik je bil eden boljih starejih Lloy-dovih parnikov ter je preskrboval promet z vstočno Indijo. Parnik. ki je bil sedaj namenjen v Bombav, je bil natovorjen s sladkorjem, manufakturnim blagom in različnim drugim blagom ter petimi vagoni drv. Vse blago, vredno nad 2 milijona kron, je zavarovano. Upravni svet avstrijskega Llovda je povodom katastrofe parnika „Imperatrixa sklenil Žalno manifestacijo, Predsednik Becherjemed drugim rekel: V zgodovini avstrijskega Llovda se je v prvič dogodil žalostni slučaj, da so povodom nesreče na morju izgubili življenje ljudje. — K sreči so bili rešeni vsi potniki in veči del posadke hvala požrtvovalnemu delovanju italijanske, francoske in ruske stacijske Indije in pomoči Llovdovega parnika „Castore". Ni dvomiti, da so bili v trenotku nevarnosti na svojem mestu toliko poveljnik, kapitan Ghezzo, irkušen pomorščak, in njegov prvi častnik kapitan Picciola ter vsi drugi častniki in moštvo. Z mirno vestjo se zamore reči, da se je storilo vse, kar je bilo možno storiti, in da se ni opustilo ničesar, da se je rešilo ljudi, nahajajoče se na parniku. Tem žalostneje nas navdaja usoda onih mož, ki so izvršujoč svojo dolžnost, našli smrt tako rekoč na bojnem polju. Upravni svet je to izjavo zabeležil v zapisnik ter v znak žalosti vstal s sedežev. Po tej izjavi je stavil predsednik formalni predlog, da se takoj preskrbi za ponesrečence. Častna dolžnost družbe je, da se to čim prej zgodi. Izvoljen je bil ožji odbor, se-stoječ iz predsednika Becherja, upravnega svetnika Vivante in generalnega ravnatelja Frankfurterja, ki je pooblaščen, da poizve potrebno, da se izmeri podpore in da se iste v oziru vrednih slučajih takoj* izplača. O tej priliki je upravni svetnik Julij Singer po-vdarjal potrebo, da se zavarovanje proti nezgodam raztegne tudi na pomorščake, pri čemer je vladni zastopnik v imenu trgovinskega ministerstva izjavil, da je izdelan tozadevni zakonski načrt in da bo Lloyd zamogel v kratkem zavzeti v tem pogledu svoje stališče. Doslej so nabrali v Trstu za preostale ponesrečencev nad 24.000 K. Zvišanje pISČ duhovnikom. — Cesar je sankcioniral zakone glede ureditve prejemkov državnega učiteljskega osobja in glede zvišanja plač in pokojnine katoliški in pravoslavni duhovščini. Vlada je duhovnikom s tem darovala 9 milijonov, za revnega kmeta in stra-dajočega delavca pa nima niti vinarja. HnrattM sabor za glagollco. — v seji hrvatskega sabora je poslanec Zagorac naglašal važnost in pomen glagolice. Potem je predsednik Medakovič priobčil, da mu je iz Zadra došlo sporočilo, da so se tamkaj zbrali škofje, da se posvetujejo radi obrambe glagolice ter je zaprosil sabor, da ga pooblasti, da na sestanek škofov pošlje to-le brzojavko: »Sabor kraljevine Hrvatske se z jednodušnim sklepom obrača do škofov Dalmacije, da najodločneje nastopijo v obrambo glagolice kakor svetinje in pravice vsega naroda." Sabor je jednoglasno vsprejel ta predlog in ga spremljal s klicem: Živela glagoljica! Papež In Francija. — Papež je dal francoskemu episkopatu nalogo, naj vzdrži status quo, duhovniki naj ostanejo v cerkvi, tudi če francoska vlada odloči drugače. Papež pozivlje tako francosko duhovščino naravnost na upor proti državni oblasti. Zirubljena cerkev. — V novi shiamati5ni cerkvi v Parizu, ki jo je utemeljil izobčeni katoliški škof Viilate z drugimi iz kato- liške cerkve izstopivfiimi duhovniki, so zaru-bili vse nepremičnine, tudi škofovsko mitro in palico. Škofa je dal rubiti neki vinski trgovec. Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju priredi svoj V. redni občni zbor dne 9. marca 1907. ob 7,8 uri zvečer v društvenih prostorih. — Prijatelji društva dobrodošli! Bolnica ustrelile zdravnika.— šivilja mtie Slater je 9. t. m. ustrelila 38-letnega zdravnika dr. E. Menvina, v Kansas Cily v Ameriki. Po umoru, kateri je izvršila vsled ljubosumnosti, je še sebe usmrtila. Desetletni morilec. — lO-letni šolarček Weit v Oberkirchnu na Nemškem je umoril svojega 6-letnega tovariša. Sprla sta se pri igri. Truplo umorjenega je morilec vrgel v potok. Obsojen radi poziva k šolskemu štrajku. — 27. t. m. je bil radi pregreška proti § 110. drž. kaz. zak. (poziv k šolskemu štrajku) obsojen na 450 mark gbbe Josip Klos v Poznanju. Državni pravdnik je predlagal en mesec zapora. — RomanJe V Meko. — Kakor znano, mora vsak Mohamedan enkrat v življenju v Meko. Meka je Turkom sveto mesto. Mohamed je 1. 625. bežal iz Medine y Meko. Turki štejejo leta od tega dogodka, kakor kristjani od Kri-stovega rojstva. L. 1906. je romalo v Meko 90.000 ljudij; od pamtiveka še ni bilo v enem letu toliko romarjev v Meki. To ogromno Število je nastalo, ker je bilozarusko-japonske vojske iz mnogih pokrajin romanje prepovedano, drugi vzrok pa je bila kuga v Bombayu. O reformi zakona. (Daljo.) Ali vendar to ni najhuje, da je mož kaznovan. — Žena ima pravico v slučaju, da mož z drugo občuje, istega radi zakonolom-stva zasledovati potom civilne sodnlje in lahko zahteva, da se pri ločitvi dognana odprava razveljavi. Na ta način lahko dvojno, trojno plača ter je tako ruiniran. To nagajiva žena lahko stori. Moža da lahko nadzirati, mu preti, izsili iz njega denar, in lahko še žensko, s katero občuje mož, toži radi zakonolomstva. Poznamo slučaje, da se ne upa tako zasledo- | vani par imeti služkinjo iz strahu pred ovadbo. I Ali v to vendar nima služiti sodnija. Mora. Postava je postaval Zato pa se j mora postava spremeniti, da se ne bodo go- ' dile več take nespametnosti. Jaz si nisem tega tako hudo predstavljala, pravi sestra. Zakaj se torej tako branijo reforme? Saj nima nihče prednosti od tega, da so mogoče take krivice. Hm! Zakaj se branijo? Iz trme in svo-jeglavnosti! — če ljudje tožijo, da se jim slabo godi, velja: Ja, denarja ni, zato se ne more pomagati revežem. Vendar bi se takim lahko odpomoglo. — Ne stane niti vinarja denarja. Treba je le vzeti rdeč svinčnik v roko ter prečrtati §111. iz meščanskega zakonika, kateri ima na vesti vso sramoto, in tako bi bila stvar rešena. Ta reforma bi bila jako cena, ker bi prinesla stotisočem rešenje. Samo hoteti je treba. Par vrlih mož naj bi se združilo in to raztolmačilo ali prosilo pri papežu, naj on to postavo odtegne. . No, na papeža se tu ni ozirati. Od njega se ne more tega zahtevati; glede vere ne more ničesar spremeniti. Tudi nismo mi njegovi podložniki. Mi smo državljani, mi si napravljamo postave. Vlada, stranke, poslanci morajo skrbeti, — ti imajo dolžnost, da se omogoči reforma. Državi plačujemo davke, zato s pravico zahtevamo, da upošteva naše želje ter jih tudi reši. Papež in cerkev more ostati pri svojem uku, saj zato je duhovščina tu. Ona bi morala d e 1 o-vati in uplifati i*a dušo, ne pa delati s policijo in sodnijo. Kaj misliš, ali je Bogu bolj dopadljiv oni, ki se iz verskega nagiba drži zakona, ali od, katerega prisili žandar-marija? Zakaj se pa tako bojijo? Morda mislijo res, če odobrijo in potrdijo reformo zakona, da bi po kratkej dobi bilo že vse iz meje in vezi! Kaj bi bilo z milijoni katolikov, ki so protestirali zoper to reformo? Ali šoto le hinavci in lažnivci? Če niso, no, potem je gospoda lahko potolažena, ker bodejo še dajje lahko brez — pritiska države — za svojo osebo zvesti neločljivi zvezi zakona. (Dalje pride.) Za kratek čas. (Odmev iz zadnje pridige v Podgori.) V nedeljo pvi maši deveti k oltarju je stopil gospod naš uneti, slavno znani podgorski pop, ki sliši na ime kurat Golob. Pobožno milo je začel moliti, potem pa tako le govoriti: 1 reljubi kristjani, tukaj zbrani ki ste še trezni in ne še pij&:-.i! Preuzvišeni goriški knezoškof — ne kakšen kmet aH pa grof — je meni veliko dal čast, da imam čez vas vso oblast. Vsak naj si globoko v srce zariše, kar vam pastirski list piše: Prekleti pust je šel od nas, nastopil je sveti postni čas. Kdo; si r^epo zabeli sgpehom,_______;_ ražzali Boga s smrtnim grehom. Kdor polajsanje hoče imeti, mora k meni prihiteti. Posebno ve, gospodinje, držite v glavi kar vam vaš pastir pravi; Da mi ne pride katera v spovednico: «Ah! zabelila sem s klobasico«./ In ve gologlavke tam pod koro, ki posnemate Sodomo in Gomoro, stopite brž v Marijino družbo, če ne pa v hudičevo službo! Ker.to je sam božji glas. In ne morebiti kak špas! Zdaj pa vi, dragi možaki, ter polnoletni korenjaki! Imamo novo volilno pravico, vsi v boj za vero in resnico! Vsi naj tistega volijo, ki ga duhovni priporočijo! Kdor naprednjakom drži roko, čaka ga peklensko brezno globoko! Kdor neče biti Antikrist, naj čita »Gorico* in »Primorski Hat», Brezversko časopisje zatirajte povsod, posebno «Sofio» in »Slovenski Nartfd*! Torej možaki na 14. maja, Vsi skupaj na liberalnega zmaja! Papež naj vlada, kakor je nekdaj, Vam je zagotovljen po smrti nebeški raj! Amen! V Podgori, 21. februvarja 1907. Gospod, izvežban v pisarniškem in risarskem delu, želi, da bi posloval v tej stroki 2 — 3 tre na dan v kakšni pisarni, ali tudi na domu. JVIaslo^ po^c uprav^nišHo. Tužniin srcem naznanjamo, da je I posestnik v Gorjanskem, i danes zjutraj v starosti 42 let, pre- | | viden s svetotajstvi za umirajoče, v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto ob 9. zjutraj. V Gorjanskem, 28. februvarja 1907. j Žalujoči ostali. Andrej Fajt ' pekovski mojster v Betici Cirsfi Franc. 6iit. št. I — FilijBlka ? Dornbergn. ^^ Sprejema naročila vsakovrstnega Z 1 peciva, tudi najfinejega, za nove * \ m&Se m godove, kolače za bir-| mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, , fino pecivo, fina vina in likerje [ po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške pince, potice Itd. > Javna zahvala. DomaČi zavarovalni zadrugi „Croatia" v Zagrebu, koja je mojo požarno škodo v znesku 4C 19.000, točno in kiilantno izplačala, izrekam tem potom svojo javno zahvalo. IVANIČGRAD, dne 12. svečana 1907. posestnik. < ------ ------ Dostavek upravništva:— Zastopstvo zavarovalnice ..CROATIA" za Goriško ima Josip Rov a h v Gorici, Stolni trg štev. 9. Cepiti vinorejske šole Št. Polo pri Tržiču Priporočam krepke in jako korenite, v rumeno riboio, glero garganijo in kraški teran cepljene 50—150 cm dolge mladike. Adolf Gemmrisc. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube našega preljubljenega strica Mihaela Šinigoj zahvaljujemo tem potom vse naše sorodnike, znance in prijatelje za obilo udeležbo pri pogrebu ter za izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo preč. duhovščino, si. občinsko starašinstvo in gg.. pevce ter oddaljene znance. — Vsem srčna hvala! V MIRNU, dne 27. februvarja 1907. Žalujoči ostali. RAZGLAS. Podpisana si u so jata naznanjati, da sineta od 1. avgusta 1905. dalje ~ vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči jKj* in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana iMPototttiipl Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico št. 13. JI a fisoee priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev, glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Eožnhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd.------------ J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica z o. Poprava in komisijska zaloga dvokofes Waffenrad z dveletnim ^ in Bayal z enoletnim jamstvom Batjelu v Gorici, Via Duomo itev. 3- Prodaja tudi na mesečne obroke. Odlikovana pskarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-riejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦**"* po Jako zmernih cenah. ""*• Električna ^ žepna s^etilHa. Najboljši fabrikat 3-delna baterija, 4% volt K 2'50, z reflekiorjem I 350 proti povzetju. Heinricli.Weiss, Dunaj XIV [3. Sschshauserstr. 5(5 Poskusite in priporočite = izdelke = |T7ydropc toparng hranil | p Pragi VIII. Cenounitefonj. Odlikouano umetno urinarstoo in semenska trgouina u isjubljani razpošilja že 32 let najboljša poljska, zelenadna in cvetlična semena na drobno in debelo. Za najboljšo kakovost jamči. Izdeluje tudi sveže in umetne šopke, vence s trakovi in napisi ter vse v to stroko spadajoče stvari po najnižjih cenah. Cenik za L 1907. je brezplačno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika Ljubljana. 1 Lekarna Cristofoletti v Eohcj na travniku. Trskino (Stokftievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskteo želcsnato jetrno olje. Raba tega olja jo soselino |)ri|M>i učljiva otrokom in dučkom, ki ho nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se Železnim jodecem. S tom oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vso kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena »ne steklenlee je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratorija predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim Č5. odjemalcem glede iistote li — ¦:¦;•;. stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cristofolettijeva pijača Iz kina In žalaza. najboljii pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = flnaanK9naaBaV2naanaVX!9H Tr^ov^ko-obrtna, zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vaških 100 kron; na menice pa proti 8# obrestovanju. ^oba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 «Ji več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila cz-krat za vselej, mesto uradnine tji% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje !po 4X%$, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kJoni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. 1&S Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, s raj naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. j js§ Načelstvo in nadzorstvo. I Kerševani & Čuk = v Gorici-------- Stolni trg d 9ipi izza B j 31113) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako < popravo šivalnih strojev, dvo-' koles, pušk in samokresov. ' Šivalno stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe nt motenju preji vi jauja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem katatu driski itd. Priporoča J* na tisoče domačih In Inozimkfb zdravnikov. Najboljše živilo m zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in droperijah. Tvornica diet. živil B.KUFEKE, (Dunaj I, in Beraedorf-Hamburo.