Članek obravnava potencial uporabe kazalnika subjektivnega zadovoljstva z življenjem kot kazalnika družbene blaginje. Ekonomsko deterministična izhodišča za oceno družbenega razvoja sama po sebi postajajo nezadostna. Prispevek v prvem delu predstavlja argumente, zakaj bi mnenjski kazalnik 'zadovoljstvo z življenjem' lahko postal vodilni evaluativni kazalnik 'onstran BDP' paradigme. Izpostavljen je potencial kazalnika, ki izhaja iz njegovega celovitega (holističnega) značaja. V drugem delu avtorja analizirata težave pri uporabi kazalnika v javnih politikah v slovenskem prostoru, predvsem v smislu nepoenotenosti metodologije med različnimi raziskavami ter nerednosti intervalov merjenja. V zaključnem delu s podatki Evropske družboslovne raziskave (ESS) ilustrativno prikažeta gibanje zadovoljstva z življenjem v zadnjem desetletju v Sloveniji. Videti je, da dinamika samega kazalnika ni neposredno povezana z dinamiko ekonomske situacije. V zadnjem času se tudi v prostoru javnih politik vse bolj uveljavlja pomen mehkih kazalnikov zadovoljstva, ki so primernejši za opredelitev ocene družbene uspešnosti. Avtorja ugotavljata, da kazalnik še ni dosegel zadovoljive uveljavitve v strokovnem in političnem okolju.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-CHHDW3GU

COBISSID

34360669

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kurdija, Slavko, Korošec, Valerija (2016). Pomen in uporabnost kazalnika zadovoljstvo z življenjem. Teorija in praksa, letnik 53, posebna, str. 64-89, 251-252. URN:NBN:SI:doc-CHHDW3GU from http://www.dlib.si

MLA:

Kurdija, Slavko, Korošec, Valerija. "Pomen in uporabnost kazalnika zadovoljstvo z življenjem." Teorija in praksa letnik 53. posebna (2016) str. 64-89, 251-252.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CHHDW3GU>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)