PoStnlno platana o octcutnl
(J liiUUlani, touk 20. aprila 1931
Cena din 1
Stas, 8&
Z ilustrirano prilogo „Teden v slikali«*
Oto II.
Hitler za sklicanje svetovne
gospodarske konference
Berlin, 20. aprila, o. Državni kancler Hitler je včeraj sprejel angleškega delavskega voditelja Lansburya in se z njim dve uri razgovarjal. Razgovor se je sukal o važnih mednarodnih gospodarskih in političnih vprašanjih, o gospodarskem položaju Nemčije in o nemških namenih za bodočnost.
O sestanku je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da je Hitler med tem razgovorom povedal, da je Nemčija pripravljena udeležiti se mednarodne gospodarske konference in se udeležiti skupnega pri-
zadevanja velikih držav za gospodarsko sodelovanje, če da pobudo za tako konferenco Roosevelt ali poglavar kake druge velesile.
Poučeni politiki pravijo, da je Hitler dejal Lansburyju tudi, da bi se Nemčija take mednarodne konference udeležila v vsakem primeru, tudi če bi na konferenci sodelovala Sovjetska Rusija.
Pri razgovoru s Hitlerjem je bil navzoč državni tajnik Lammers ter tolmač dr. Schmidt. Po
sestanku je Lansl)ury dejal, da je nanj naredilo močan vtis Hitlerjevo poznanje svetovne politične zgodovine. Pristavil je še, da je prišel na obisk k Hitlerju zato, ker mu je že od nekdaj bilo na tem, da se razgovori neposredno z državnimi poglavarji. Pri teh svojih razgovorih in obiskih po svetu iščem, je rekel Lansbury, nekoga, ki bi bil pripravljen dati pobudo za tako veliko mednarodno konferenco. Nisem prišel ▼ Berlin kot zastopnik angleške delavske stranke, marveč kot zastopnik prijateljskega pomirjenja med narodi.
Turčija in Jugoslavija sta pripravlfeni sodelovati zvsemi sredozemskimi državami
Bolgrad, 20. aprila. AA. Snoči ob 19 je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič priredil v zunanjem ministrstvu poslovilno večerjo na čast predsednika turške vlade Inenija in njegove soproge.
Udeležili.so se je tudi turški zunanji minister Aras, ministra dr. Behmen Spaho in Djura Jankovič s soprogama, finančni minister dr. Letica s soprogo, minister vojske general Marič s soprogo in več drugih osebnosti.
Bclgrad, 20. aprila. V Valjevu je imel predsednik turške vlade Ineni naslednjo zdravico: Dovolite mi, g. predsednik občine, da se vam zahvalim za lep sprejem, ki smo ga doživeli povsod in tudi v vašem mestu. Prišel sem k vam, da prinesem bratski pozdrav in zvesto prijateljstvo turškega naroda. Moj poglavar Atatttrk z veseljem spremlja vtise z našega potovanja in okolnosti, ki nas spremljajo. Posebno sem hvaležen predsedniku g. dr. Milanu Stojadinoviču, ki nam je omogočil, da smo prišli v stik z narodom brez posredovalcev. Ta stik nam je omogočil, da še bolj precenijo moč našega skupnega prijateljstva. Spoznal sem med potovanjem Jugoslavijo v vseh podrobnostih njene delavnosti. Rekel vam bom kratko, kaj sem videl: Videl sem ljudstvo, ki se zaveda svojih nacionalnih moči in svoje visoke vrednosti. Povsod se pridno dela pod vodstvom vlade, ki vodi državo v velikanskih korakih naprej. Mi smo tega napredka zelo veseli. V teh razmerah lahko mislimo na slavno bodočnost, na to, kakšna bo vladavina kralja Petra II. Pa še eno prepričanje vam moram reči: Vaša država sloni na ramenih junakov.
Dovolite mi, da vam v navzočnosti predsednika vlade rečem še neka’ o politiki. Odnošaji
med našima državama slone na balkanskem idealu, ki mu bosta obe državi ostali zvesti. Mi bomo nadaljevali to sodelovanje v okviru Balkanskega sporazuma. Mi smo vezani z interesi na Sredozemsko morje, ki je naša dediščina in v tem duhu borao iskreno sodelovali z vsemi sredozem-
skimi državami, ne samo za naš blagor, ampak za blagor vsega sveta. Toda Se eno je, ki nas veže: Mi iinamo skupne obveze napram raznim ustanovam in teh obvez se bomo tudi držali. Ta zveza bo prestala rodove, ki bodo prišli za nami. Velika moč naše politike pa je v tem, da nima v sebi nobenih izključujočih elementov. Mi bomo vsako iskreno željo po sodelovanju radi sprejeli in se veselimo, če kdo od naših zaveznikov doseže sam kak uspeh v tej smeri. Zmeraj lahko razširimo ozračje naših odnošajev in mi v nobenem slučaju ne moremo oslabiti naše vezi.«
Seja sveta ljubljanske Trgovske zbornice
Ljubljana, 20. aprila.
Danes dopoldne je bila v Zbornici za TOI plenarna seja zborničnega sveta. Predsednik gosp. Jelačin jo ugotovil, da je navzočih 50 zborničnih svetnikov in da je s tem podana sklepčnost. Pozdravil je najprej zastopnika kr. banske uprave svetnika g. dr. Vinka Forštnerja, nato pa je podal predsedniška naznanila in poročila.
Iz teh poročil je razvidno, da je proračun za leto 1937. potrdil v mesecu februarju ban dr. M. Natlačen. Zbornica je nadalje imenovala svoje zastopnike za banovinski odbor, za strokovno nadaljevalno šolstvo ter v razsodišče ljubljanske borze, delegate v ustanovah za posredovanje dela, nadalje sodnike-lajike pri okrožnih sodiščih v Sloveniji. Zborniško predsedstvo je imenovalo upravo ter izvolilo redakcijski odbor za poslovnik zavoda za pospeševanje obrti. Zbornica je imenovala tudi poseben akcijski odbor za dograditev delovnih šol.
Sledilo je nato obsežno poročilo o našem gospodarskem položaju leta 1937. od zadnje zbornične seje ter zbornično delovanje v tem pogledu.
Upor ob indijsko afganski meji se širi
London, 20. aprila, o. Upor v Vaziristami, gorski pokrajini na meji med angleško Indijo in Afganistanom, se vse bolj širi med tamošnjimi gorskimi rodovi, ki so že od nekdaj sovražni Angliji. Zadnje vstaje v tej pokrajini je kriva boljševiška propaganda, ki Angležem v Indiji povzroča že ves čas po vojni veliko preglavic.
Zaradi naglih ukrepov angleško-indijske vlade, ki je poslala v gorati Vaziristan 33.000 mož redne vojske z oklopnimi avtomobili, tanki, letali ter plinskim orožjem, je fakir Ipi, ki vodi ta upor, razvil po vseh predelih, ki simpatizirajo z njim, veliko propagando z letaki in po svojih zaupnikih, katere je razposlal med gorske rodove. V svojem proglasu pravi, da je treba poostriti boj proti An-
gliji, vztrajati v njem ter tako začeti delo za osvoboditev Indije izpod angleškega gospodstva. Po vsej pokrajini je prišlo ob tej priliki do velikih manifestacij proti Angliji.
Boji z angleškimi obmejnimi četami se nadaljujejo in se morajo angleški oddelki povsod umikati v utrdbe ter se tam braniti, dokler ne pride izdatna pomoč z juga. Vstaški oddelki so angleški vojski prizadeli že veliko izgub. Tudi ko bo prišla nova kazenska ekspedicija, bodo Angleži imeli težko delo, ker se bodo bojeviti rodovi umaknili v gore ter od tam napadali angleško vojsko iz zasede. Uporniki so oboroženi z najmodernejšim orožjem in dobro preskrbljeni z živežem in vsem potrebnim. Po trditvah Angležev jim orožje in drugo pomoč pošilja sovjetska Rusija.
Nadzorstvo nad španskimi mejami
se je začelo
Gibraltar, 20. aprila, o. Nocoj o polnoči se je začelo pomorsko in kopno nadzorstvo nad španskimi mejami. Od zdaj naprej se bo vsaka ladja, ki pluje v španska pristanišča, morala zglasiti v določenih pristaniščih, kjer bodo mednarodni nadzorniki pregledali njene listine in tovor. Da se jo dosegel sporazum za nadzorstvo nad mejami, je bilo treba šest mesecev dela. Nadzorstvo nad španskimi mejami smatrajo kot poskus, ki naj dokaže, ali se taka sredstva lahko obnesejo, ali ne, ter če so sposobna dejansko preprečiti vmešavanje zunanjih sil. Celotno število nadzornikov, ki jim je poverjena pažnja nad španskimi mejami, znaša 600 uradnikov za nadzorstvo na morju ter 260 za kopno nadzorstvo.
Angleški nadzorstveni urad je dal zadnja na-
Porast draginje po vsem svetu
Ženeva, 20. aprila, o. Zadnje etatistično poročilo Zveze narodov ugotavlja, da so cene življenjskim potrebščinam po vsem svetu v marcu in februarju 1937 narasle. V nekaterih državah je porasta cen krivo znižanje denarne vrednosti. Najbolj so cene narasle, kakor govori ta statistika, v socialistični Franciji, in sicer za 46.6%. V Holandiji in v Švici za 23% ,v Belgiji za 21.5%, na Japonskem za 19%, na Kitajskem in v Angliji za 16%, v Čileju, na Poljskem in na Finskem ter v Jugoslaviji od 10 do 15%, na Madžarskem, v Bolgariji in v USA za 9%. Najmanj so se zvišale eene v Nemčiji, In sicer za 1.5% ter v Avstriji za 2.9%. V drugih državah na svetu znaša zvišanje 4 do 8% j,
vodila ladjam, ki bodo pomagale pri nadzorstvu, sinoči pred polnočjo.
Admiraliteta poroča, da bodo britanske vojne ladje, ki se zdaj mude v španskih vodah, lahko vršile naloge v pasovih, dodeljenih Vel. Britaniji, po načrtu o nadzorstvu in nevmešavanju, ki je stopil nocoj o polnoči v veljavo. V severnem predelu sta dve križarki in 6 rušilcev, v južnem bodo pa vršile nadzorstvo ladje, ki so zdaj zasidrane v Gibraltarju, in sicer ena križarka in 9 rušilcev.
Konec oboroževalne tekme
London, 20. aprila, o. Izjave nemškega državnega poglavarja, ki jih je dal lordu Lansburyju glede sklicanja svetovne gospodarske konference, razlagajo v londonskih uradnih krogih tako, da je Nernčija pripravljena ustaviti tekmo v oboroževanju, Čemur naj bi služil mednarodni gospodarski sporazum. To nemško stališče je za Anglijo novo in je naredilo velik vtis. Dalo je poguma vsem tistim, ki jim je za mir na svetu. Te Hitlerjeve izjave so prav tako važne za mir, kakor je važna naloga, ki jo je dobil glede proučevanja mednarodnega gospodarstva predsednik belgijsko vlade van Zeeland in nič manj važna, kakor ameriška mirovna stremljenja. V Londonu pravijo tudi, da bodo delavski krogi ter liberalci močno pritisnili na vlado, naj izrabi to Hitlerjevo pripravljenost in se izreče za sklicanje te konference.
Gospodarski krogi pa so mnenja, da je kak mednarodni sporazum za ustaljenje gospodarskih razmer nemogoč, dokler se ne ustali mednarodni politični položaj. Dalje menijo ti krogi, da mora
Poročilo navaja tu najvažnejše dogodke in fiskalne določbe finančnega zakona za leto 1937-38, kakor tudi uredbo o minimalnih mezdah ter o starostnem zavarovanju.
Za zborničnim predsednikom je govoril svetnik g. Šimenc, ki je zahteval, da se Čimprej skliče seja finančnega odseka. Za njim pa je podal poročilo zbornični svetnik g. Pavlin o pregledu zborničnih računov iz leta 1936. Celotni dohodki zbornice so znašali preteklo leto 3,363.000 din, kar pomeni, da so bili za 297.000 din večji, kakor pa je bilo predvideno v proračunu. Kljub temu pa obstoja primanjkljaj 71.593 din in je bil ta primanjkljaj pokrit z blagajniško rezervo na koncu leta 1935. Leta 1936. je znašala blagajniška rezerva 304.685 din.
V sledeči debati o zborničnih računih je dobil besedo tudi zbornični svetnik Ivan Avsenek. Plediral je za sprejetje lanskih računov, zagovarjal pa je misel, da bi se zmanjšalo število raznih fondov, ki so bili svoj čas sprejeti za najrazličnejše namene, kakor n. pr. za zidanje zbornične palače, za gospodarsko literaturo, za razne podpore itd. Treba je uvesti enotno knjigovodstvo, da število fondov ne bo naraslo v nedogled.
Ob koncu našega poročanja plenarna seja zborničnega sveta še traja in so na vrsti izpre-inembe zborničnih pravil.
Zborovanje gradbenih delavcev
Ljubljana, 19. aprila.
Ob navzočnosti kakih tisoč zastopnikov organizacij gradbenih delavcev in delodajalec je bilo včeraj dopoldne ob 9 v Delavski zbornici zborovanje, na katerem so zborovalci reševali vprašanje kolektivne pogodbe tudi za tovrstne delavce. Načelen sporazum je bil dosežen že prejšnji teden. Manjkajo samo še podpisi v«eh delavskih in delodajalskih organizacij gradbene stroke. Nad polovico udeležencev na včerajšnjem zborovanju je bilo iz vrst krščanskega delavstva, zborovanje pa je vodil zastopnik socialistične zveze g. Travtar.
Vse podrobnosti nove pogodbe je zborovalcem razložil v dolgem poročilu zastopnik Delavske zbornice g. Stanko. Poudaril je tudi, da je bilo to pot prvič rešeno vprašanje delavskih zaupnikov, ki so jih delodajalci priznali. Očrtal je nato dobre in slabe strani pogodbe. Med prve moramo gotovo pri* čtevati to, da je bilo rešeno vprašanje nadur, vprašanje delovnega časa, ki bo urejeno za vso banovino. Dalje so priznane strokovne organizacije, uvedena razsodišča, ki bodo urejala delovne spore. Akordno delo se bo Izvajalo le v režiji podjetnikov in pa z delavci podjetnikov samih, vsi drugi bodo od tega dela izključeni. Glede javnih del se podjetniki odslej naprej ne bodo mogli več izgovarjati na banovino in državo. Pogodba bo veljala za vso Slovenijo in za vsakega podjetnika. Teh določil lan-cki sporazum ni imel.
Med slabe strani pogodbe pa bi morali prištevati, da so delavci iz Ljubljane, Maribora in Jesenic ostali pri starem in se zanje niso povišale mezde, kakor so se za podeželske delavce.
Na zborovanju so nato še govorili v imenu Jugoslovanske strokovne zveze g. Lombardo, za Narodno strokovno zvezo g. Rupnik in za zvezo združenih delavcev g. Preželj. Zadnji je predvsem poudarjal nujno potrebo po tem, da se organizirajo tudi delavci v močne delavske organizacije, kakor so organizirani tudi delodajalci v razne koncerne, kartele in truste. Če se to ne zgodi, bo delavstvo še naprej predmet najrazličnejšega brezvestnega izkoriščanja.
Po predlogih o sprejemu okvirne kolektivne pogodbe in glede sprejema mezdne tarife, je bilo uspelo zborovanje, ki je trajalo tri ure, opoldne zaključeno.
Anglija najprej izpolniti svoj oboroževalni načrt in skleniti trgovsko ter finančno pogodbo z Združenimi državami.
Vesti 20. aprila
Nemčija je prepovedala prodajo nekaterih surovin, predvsem tistih, ki jih vse uvaža in katere potrebuje vojna industrija.
Gobavca je ozdravil v portugalskem mestecu San Martino tamošnji lekarnar Antonio Franco, To zdravljenje je vzbudilo v zdravniških krogih veliko pozornost, saj je gobavost doslej znana kot neozdravljiva bolezen.
Pomladanska vojaška parada avstrijske vojske
je bila v nedeljo na Dunaju. Pri njej so nastopili vsi vojni oddelki v bojni opremi.
Novo letalsko progo je uvedla francoska vlada med kopališčem Biaridz in med obleganim Bilbaom. Proga bo služila najbrž »nevtralnemu« prodajanju letal v Španijo.
Italijanski gospodarstveniki so se pod vodstvom grofa Voltia odpeljali v Nemčijo, kjer bodo ostali 20 dni.
Japonska letalska rekorderja bosta z letalom »Vihar iz neba« danes odletela iz Berlina v Pariz, da obiščeta francoske letalce.
Zapiranje trgovin v Parizu bodo nadzirale posebne skupine delavskih organizacij in pazile, da se bodo trgovci držali naredbe o 40 urnem delavniku.
Avstrijski zvezni predsednik dr. Miki as odpotuje v Budimpešto 3. maja na uradni obisk. V Budimpešti bo ostal tri dni.
Madjarski vojni minister Roeder pojde danes na dvodnevni obisk v Berlin, kamor ga je povabil nemški vojni minister maršal Blomberg.
Pet milijonov ljudi strada zaradi suše v kitajski pokrajini Sečuanu. Od lakote je umrlo doslej čez 3000 otrok. Po vsej pokrajini divjajo bolezni.
Belgija bo oproščena obveznosti iz lokarnsk«
pogodbe najbrž še ta teden, ko bosta angleška in francoska vlada izročili belgijski posebno spomenico v tem smislu.
Protiboljševiško zaroto v zlatih rudnikih, na
porečju Lene v Sibiriji, je odkrila sovjetska policija in so v zvezi s tem aretirali veliko število uradnikov in rudarjev.
Stanje sv. očeta se ni poslabšalo, kakor so zadnje dni pisali nekateri listi. Sv. oče potrebuje samo daljšega počitka, ker je zadnje čase preveč delal.
Mednarodna parada vojnih mornaric bo po
kronanju angleškega kralja 20, maja na morju pred pristaniščem Speatpheadom.
O nemškem utrjevanju španskega Maroka priobčuje fantastične vesti levičarsko časopisje v inozemstvu in pri nas. Tako so v Ceuti, ki je glavno pristanišče v Francovem Maroku, postavili Nemci kar štiri topove kalibra 105 mm ter na strehe štiri protiletalske topove, kakor piše »Jutro«.
Nova sodišča za inozemce v Egiptu bodo po določilih konference za odpravo kapitulacij sestavljena tako, da bo glavni državni tožilec inoze-mec, prav tako tudi en nižji tožilec. Eden pa bo Egipčan.
*• Hitlerjev rojstni dan so včeraj proslavili po vsej Nemčiji z velikimi paradami. V Berlinu je Hitler imel na vojake kratek nagovor, v katerem je dejal, da je naloga nemške vojske v tem, da pomaga nemškemu narodu oblikovati sedanjost in bodočnost. Po radiu pa je na čast Hitlerju govoril propagandni minister dr. Goebels.
Najmočnejše brodovje podmornic na svetu hoče imeti sovjetska Rusija, ki zdaj z vso naglico gradi cele skupine podmornic. Celotno število te najnevarnejše vrste bojnih ladij Sovjeti drže v tajnosti.
Romunski princ Nikolaj je pred odhodom iz Romunije baje objavil pismo, v katerem zanika, da bi imel kake zveze ali načrte z desničarsko »Železno gardo«.
Državno nadzorstvo nad ladjedelnicami bodo uzakonili v kratkem v Italiji. Večje ladjedelnice bodo morale državi celo prodati vsaj polovico delnic, tako da bo ladjedelništvo v Italiji v glavnem podržavljeno.
Demonstracije poštnih uslužbencev proti povečanju delovnega časa in proti nizkim plačam so bile včeraj v Londonu. Če vlada ne bo hotela izenačiti plač poštnih uslužbencev z delavskimi plačami, bo izbruhnila splošna stavka poštnih uslužbencev.
Komunistično vlado v Franciji napoveduje glasilo francoskega generalnega štaba »Echo de Pariš«, Predsednik te nove vlade bi bil komunistični voditelj Thorez. Komunisti nameravajo vreči sedanjo vlado s tem, da bodo dosegli združitev komunističnih socialističnih strankarskih krajevnih organizacij pod komunističnim vodstvom.
227 milijonov iuntov bo šlo od novega angleškega proračuna za oboroževanje. To je 56 milijard dinarjev.
Nove člane bo začela s 1. majem zopet sprejemati nemška narodnosocialistična stranka. Kakor znano, niso novih članov sprejemali štiri leta, ker se je vodstvo balo, da ne bi po prevzemu oblasti začeli siliti med narodne socialiste koristolovci in nezanesljivi elementi.
Železniško postajo v Schonbrunnu je v nedeljo poplavila voda, ker je počila glavna vodovodna cev ter je bil zaradi tega promet več ur ustavljen.
Vse katoliške dobrodelne zbirke je prepovedala
nemška vlada kot odgovor na okrožnico sv. očeta. Tako poroča pastirsko pismo berlinskega nadškofa Preisynga,
»Velika metla" bo začela čSstiti
Belgrad, 20. aprl. m. Včerajšnja »Samouprava« se v svojem uvodniku pod naslovom »Velika metla« bavi tudi z uradniškimi vprašanji ter napoveduje, da bo vlada temu vprašanju sedaj, po rešitvi nekaterih ostalih važnih vprašanj, poklonila vso svojo pozornost, V svojem članku poudarja »Samouprava« nujno potrebo temeljitega očiščenja na uradniških mestih.
En dan - 161 bolnikov
Velik naval v bolnišnico
Ljubljana, 20. aprila.
_ Sprejemni urad splošne bolnišnice v Ljubljani je imel včeraj cel dan polne roke dela s sprejemanjem novih bolnikov. Ti eo na hodniku pred uradom stali v dolgi vrsti, tako kakor so včasih med svetovno vojno ljudje čakali pred prodajalnami in skladišči na kruh in sladkor. Včeraj je bilo pač neko rekordno število bolnikov sprejetih na razne oddelke. Vseh je bilo sprejetih 146! Okoli 15 bolnikov pa je bilo odklonjenih. Bolniška mi-zerija ee nadaljuje. Vse postelje so zasedene in ni" treba ponavljati, da spe na dveh posteljah po trije in celo po hodnikih. Treba je dalje omeniti,
da prihaja veliko število bolnikov iz oddaljenejših krajev, ki imajo drugače v bližnjih mestih tudi dobro urejene bolnišnice. Prihajajo iz Štajerske, iz okolice Brežic in iz Dolenjske, ko bi 6e bolniki drugače lahko napotili v bolnišnice v Maribor, Celje, Brežice ali Novo mesto. Ljudem ne gre v glavo, da prav tako lahko zdravniki teh bolnišnic zdravijo njih bolezni, saj druge bolnike ti zdravniki sami napotijo k sipecijalistom ljubljanske bolnišnice, če je potreba.
Do davi je drugače ljubljanska bolnišnica sprejela letos že 9280 bolnikov, nekako za 30 od-ostotkov več, kakor lani ob tem času.
Kdo bo plačal 26 milijonov din
Kočevje, 18. aprila.
O nobenem denarnem zavodu v naši banovini se toliko ne govori in šušlja kot o kočevski »Mestni hranilnici«, ki je pred nedavnim stopila v likvidacijo. Tako je sedaj vprašanje za one, ki imajo v njej vloge zamrznjene, definitivno rešeno. Moramo pa prizadete vlagatelje seznaniti tudi s stvarmi, v katere večina njih nima vpogleda.
Dolžnost meistne občine kočevske kot garanta Mestne hranilnice je, da strogo pazi na nastajanje dolgov ali plačilnih obvez pri Mestni hranilnici kočevski, ker te plačilne obveze padejo na občino Kočeyje in njene davkoplačevalce, v kolikor bi jih Mestna hranilnica ne mogla plačati. Iz likvidacijskega sklepa je pa razvidno, da je Mestna hranilnica kočevska priznala pred sodiščem v likvidacijskem postopku nad 26 milijonov dinarjev svojih plačilnih obveznosti ali dolgov. Ker pa sama izkazuje komaj tri milijone dinarjev premoženja, bi padlo Mestno občino Kočevje in njene davkoplačevalce 23 milijonov dinarjev. Ko so na eni imed sej občinskega odbora o tem sklepu razpravljali, je eden odbornikov zahteval, da se tak sklep ne vzame samo na znanje, temveč ga je treba obravnavati. Posebno je treba ugotoviti, kako je do takih ogromnih dolgov prišlo, ker se je še pred dvema letoma trdilo, da obveznosti Mestne hranilnice ne znašajo več kot 12 do 15 milijonov dinarjev. Predsednik občin« je pa sporazumno z občinskim odborom, ki vodi Mestno hranilnico, izjavil, da razpravljanje o tem ni potrebno, ker se je Mestna občina po svojih odposlancih udeležila likvidacijskega naroka Mestne hranilnice pri sodišču ki da je s tem vse dolgove priznala! Tako bodo morali sedaj davkoplačevalci po postopku odgovornih funkcionarjev Mestne
Zborovanje industrijcev in veletrgovcev
Ljubljana, 20. aprila.
Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani 11. redni občni zbor Društva industrijalcev in veletrgovcev. Po uvodnih pozdravih je predsednik gosp. Stane Vidmar podal svoje zanimivo predsedniško poročilo, iz katerega se v celoti razvidi, da je Društvo industrijalcev in veletrgovcev v zadnjih letih lepo napredovalo, kar se tiče njegovega udejstvovanja v našem gospodarskem življenju. Polagoma izginjajo motnje, ki so prej tako kvarno vplivale na naš gospodarski razvoj. Ker je posebno agilna tudi naša zunanja politika, je treba pričakovati tudi ugodnih posledic, ki izvirajo za naše celotno gospodarstvo iz sklenjenih pogodb z drugimi, posebno sosednjimi državami. Med neštetimi vprašanji, ki nujno čakajo na rešitev in ki jih je treba reševati v sporazumu z gospodarskimi strokovnjaki, posebno s praktiki, je vsekakor tudi vprašanje banovinskih trošarin na obutev in obleko. Ta trošarina naravnost ogroža obstoj naše domače čevljarske industrije. Važno, pa obenem tako zelo zanimivo, je tudi vprašanje banovinske trošarin« na papir, ki bi jo morali po uredbi plačevati producenti iu prodajalci. Vse papirne zaloge so popisali pri nas šelo po tiskarnah, ko so bile napravljene iz tega papirja že tiskovine. Le pri nas v Sloveniji nobena intervencija, da bi se ta popis ne izvršil, ni zalegla, dači m je zalegla v Belgradu in Zagrebu.
V svojem poročilu je predsednik posebno poudarjal, naj čimprej že enkrat tudi preneha bajka o bogati Sloveniji. Sedanjega položaja, ki je že tako zelo žalosten, ne bomo zdržali, če bomo pri plačevanju vedno prvi, če pa bi bilo možno, da bi tudi kaj dobili, tedaj pa stojimo nekje daleč vstran. Dober dokaz so n. pr. železniški dohodki in kreditna politika naših privilegiranih denarnih zavodov. Tuje družbe bi tudi lahko že enkrat imele malo manj ugodnosti. Nič boljšo tudi ni s predpisi upravnega značaja. Posebno pa je še treba ožigosati dejstvo, da krožijo pri nas še vedno formularji, pisani v cirilici, ki je dostikrat tisti, ki se ga formular tiče, ne razume in zato tudi odpade njegova odgovornost, če se točno ne drži vseh v cirilici pisanih predpisov. Tudi ni čudno, da se je pri nas papir že dvakrat podražil, ko je vendar treba za vsako malenkost cele kupe papirja.
Glede cen predsednik v svojem poročilu ugotavlja, da se kažejo povoljni znaki. Nujna potreba •pa je tudi povišanje uradniških plač. Treba Je malo pregledati, kdo neupravičeno dobiva preveč in kdo po krivici premalo! Precej slabih posledic ima ta seboj tudi uvedba za vso državo enotnih najmanjših delavskih plač.
Tajniško poročilo je podal g. Jernej Jelenič, iz katerega je razvidno, da društveno delo obsega štiri panoge: Informacijsko službo, opominjevalno in izterjevalno, davčno informativno službo ter intervencijske posle.
Po blagajniškem poročilu g. Josipa Ljubiča in po sprejetem absolutoriju društveni upravi, so sledile volitve, na katerih je bil izvoljen tale odbor:
Predsednik: Vidmar Stane, industrij alec v Savljah; podpredsednik: Jeras Ivan, ravnatelj tt. »Sladkor« , v Ljubljani; odborniki: Agnola Anton, veletrgovec v Ljubljani; Čemažar Josip, tiskarnar v Ljubljani; Heinrihar Franc, industrijalec v Ljubljani; Jelenič Jernej, industrijalec v Ljubljani; Kham Franc, industrijalec v Ljubljani; Knez Zdenko, industrijalec v Ljubljana; Lavrič Josip, industrijalec v Ljubljani; Ljubič Josip, ravnatelj Ju-goslavenske banke v Ljubljani; Schmitt Oskar, veletrgovec v Ljubljani, Smrkolj Albin, veletrgovec v Ljubljani.
Namestniki: Pinter Ferdo, veletrgovec v Mariboru; Ivanc Evgen, industrijalec v Sodražici; Ivan Miklavc, industrijalec v Ljubljani.
Nadzorstvo:	Urbanc	Franc,	veletrgovec v
Ljubljani; Volk Avgust, veletrgovec v Ljubljani; ŽnidarSič Anton, industrijalec v Ljubljani.
Naročajte Slovenski dom!
hranilnice in občine Kočevje plačevati dolgove, ki so jih oni priznali. Tako priznanje od strani Mestne hranilnice in Mestne občine pa zbrisuje vse odškodninske zahtevke do nekaterih konzortistov pri likvidaciji Kajfeževega premoženja, kateri odškodninski zahtevki Mestne hranilnice so šli pred tem priznanjem za najmanje 15 milijonov Din. Mestna hranilnica je navedla to tudi v svoji pravdi s kon-zortisti pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Sedaj bi se morala cela stvar preiskati ter krivce, ki so s svojim priznanjem napravili Mestni občini in Mestni hranilnici ter davkoplačevalcem tako ogromno škodo, poklicati na odgovornost.
(Konec prihodnjič.)
Organisti so zborovali
Orglarska s>ola iz Celja v Maribor
Celje, 19. aprila.
Danes dopoldne je imelo Društvo organistov občni zbor, kateremu je predsedoval društveni predsednik g. Virant iz Braslovč, Zborovanja se je udeležil kot zastopnik knezoškofijskega ordinariata tudi stolni kapelnik g. Gašperič iz Maribora, gosp. Zdešar, predsednik Društva organistov ljubljanske škofije in častni predsednik Društva organistov mariborske škofije g. Bervar. Iz poročil odbornikov posnemamo, da se društvo bori proti samovoljni nastavitvi organistov brez razpisa službe, proti postopanju Okrožnega urada, ki sili organiste v to zavarovanje, čeprav niso organisti ročni delavci. Društvo je poslalo tudi razne vloge na banovine in ministrstva v ta namen, da bi poučevali organisti petje tudi na ljudskih šolah. V bodoče naj bi se sprejemali v orglarske šole le oni učenci, ki so dovršili vsaj štiri razrede srednje šole, da bi na ta način bili dovolj izobraženi in sposobni razen za organistovska mesta tudi za občinske tajnike itd.
Pri slučajnostih je bila živahna debata. Gosp. Bervar, ravnatelj Orglarske šole, je povedal navzočim, da je škofijski ordinariat pristal na domenjene pogoje za premestiev Orglarske šole iz Celja v Marib or. Ves inventar, orgle, klavir in harmonij se bo prenesel bržkone že s prihodnjim šolskim letom v Maribor, tako da se bo prihodnje leto vršil pouk za organiste ie v Mariboru.
Iz zborovanja so poslali navzoči udanostno pozdravno brzojavko notranjemu ministru g. dr. Korošcu, v kateri so mu sporočili, da se spominjajo na občnem zboru slovenskega voditelja, ki je 1. 1908 dosegel v dunajskem parlamentu, da imajo slovenski organisti pokojninsko zavarovanje.
Stan Laurel in Oliver Hardy
priznana najboljša komika v veseli opereti
KRALJESTVO SMEHU
Samo tri dni t, j, od 21,-23. t. m. v kinu SLOGA
Uspeh A. Drmote v Pragi
Praga, 18. aprila.
Po velikem uspehu, ki ga je doživel naš mladi tenorist Anton Drmota s slavno češko pevko Jarmilo Novotno v >Traviatte na odru dunajske državne opere, je dobil povabilo osrednjega češkoslovaškega gledališča »Mrodni divadlo« v Pragi, kjer je nastopil dne 2. aprila t. 1. kot Pinkerton v Puccinijevi »Madame Butterfly«, dne 4. aprila pa kot Alfred Gerinont v Verdijevi »Traviatk. Pri obeh predstavah je občinstvo, ki ni našlo mere v izražanju zadovoljstva, napolnilo gledališče. Do vrhunca je prispelo navdušenje zlasti v »Traviati«. V 1. dejanju je poslušalstvo kritično motrilo našega pevca. Toda, ko je v 2. dejanju končal uvodno arijo >De’ mici bollenti spiritk, ki jo pevci običajno spustijo (zlasti v Ljubljani) zaradi prenapornosti, se je utrgal sredi dejanja plaz navdušenja, ki se je potem ves čas bolj in bolj stopnjeval in ni hotel ponehati zlasti ob koncu predstave. Po obeh predstavah so našega pevca čakali pri igralskem izhodu številni častilci in zlasti častilke, katerim je moral podariti svoj podpis v spomin. Vsi so izražali željo, da bi naš mojster (prav s tem naslovom so ga imenovali) čim-prej zopet nastopil v Pragi. Po »Traviati« je veliko število poslušalcev spremilo pevskega gosta do bližnje restavracije, kjer je Drmota prebil ostali večer v domačem krogu slovenskih študentov v Pragi in tako pokazal, da ga ni velikomestna slava odvrnila od domače grude.
Obe vlogi je Drmota pel v slovenskem jeziku. K temu pravi dopisnik ^Češkega slova«: 'Part je pel v slovenskem jeziku, ki mu je pridobil razmeroma še največ simpatij češkega občinstva«. Doslej so naši pevci v inozemstvu peli večinoma v neslovenskih jezikih, češ, da slovenščina ni primeren pevski jezik. Drmota pa je s svojim praškim nastopom dokazal vprav nasprotno. In to je povsem razumljivo. Kajti kdor podaja nekaj svojega kot svetinjo in ne z občutkom sramežljive skromnosti, doseže v sočloveku spoštovanje in priznanje vrednosti. Obenem s to svetinjo je ponovno dokazal, da ne premore kulturnih vrednot
samo večmilijonska množica, temveč predvsem ljudje dobre kakovosti, pa čeprav jih je manj.
Pod naslovom »Slovenski tenorist« pravi »Ven-kov« o Drmotovem glasu: »Za rvojo kariero si prinaša Drmota jasen, svež in krasen tenorski glas, prijetnega mehkega zvoka, dobro šolan in izenačen v registrih, lahko stopajoč do višjih leg in ohranjujoč si pri tem osnovno simpatično barvo.« Dalje pravi »Narodni politika«: »Simpatičen glas, ki ne pogreša milega tenorskega nadiha, sicer še mladostno krhek, toda tudi mladostno svež, je pokazal dovolj gibčnosti in čustva v ljubezenskem izrazu, kakor tudi dovolj sile in strasti v dramatskih trenutkih. Prilagodljiva zunanjost, živa igra in jasna izgovorjava dopolujujejo ugoden dojeni.« Podobno piše več drugih praških listov.
Končno naj omenim, da je pel Drmota na Dunaju konec marca Bachov ^Matevžev pasion« (dirigent Knappertsbusch), 5., (5. in 7. aprila pa Beethovnovo IX. simfonijo (dirigent dr. Bohni).
9.	aprila je imel Drmota samostojen koncert v dunajskem radiu.
Vsa ta obširna Drmotova delavnost jasno izpričuje, da so oni naši meceni in ustanove, ki so Drmoto podpirali pri njegovem študiju, svoj denar odlično naložili.	Hrovatin	K.
Krekov sodelavec umrl
Ljubljana, 20. aprila.
Danes zjutraj je umrl v Devici Mariji v Polju tamkajšnji župnik Janez Miiller, star 75 let. Pokojnik je bil sošolec, velik prijatelj in vnet sodelavec dr. Jan. Ev. Kreka. N. v m. p.l
Južnoafriški škof 9- Arnož v LfubSfani
Ljubljana, 20. aprila.
čisto tiho, brez kakšnega večjega sprejema, se ,ie s snočnjim brzim vlakom ob 17.42 pripeljal preko Gorenjske v_ Ljubljano gosp. msgr. Ignacij A r no z , južnoafriški	škof in	apostolski	prefekt.
Namen njegovega	prihoda	je,	da se	seznani
podrobno z organizacijo mednarodno-kaloliške propagande »Regnum Christie.
G. škofa so pozdravili: organizator svetovnega pokreta »Regnum Christi« g. sv. Kalan, ravnatelj škof. pisarne g. Jagodic, v imenu tukajšnjih Čehov salezijanski bogoslovec g. Franta, gdč. Gruberjeva pa mu je poklonila šopek belih nageljnov. Ljubljanski škof g. dr. Rožman pa	se	je čez	eno uro
po sprejemu vrnil z	birmovanja	v šmarski de-
kaniji. G. škof Arnož «e je za sprejem prisrčno zahvalil in se odpeljal v stolno palačo, kjer bo stanoval.
Ker ni bilo na kolodvoru oficielnega sprejema, zato bo danes popoldne ob petih govoril afriški škof v beli dvorani hotela Union in za njim še nekaj domačih govornikov o največjem problemu človeštva: Kako svet pridobiti za Kristusa. Zvečer «1» 8 pa je v frančiškanski dvorani slovesen pozdravni večer. Katoliška Ljubljana se bo vabilu k obema prireditvama gotovo številno odzvala, da počasti izrednega gosta, da počasti s tem tudi samo sebe, m da se zavzame in razvname za najvišjo in najvažnejšo zadevo na svetu: Kako razširili kraljestvo božje po vsem svotu.
Kolesarska podzveza spet dela
Maribor, 18. aprila.
Med kolesarskimi športniki po vsej Sloveniji je svoj čas vzbudila veliko vnemirjenje in ogorčenje odločitev Kolesarske zveze v Zagrebu, ki je radi osebnih sporov v mariborski podzvezi, ki jih je zakrivil en sam odbornik, s katero je bila razpuščena mariborska podzveza. Novo izvoljena uprava Kolesarske zveze v Zagrebu je sklep prejšnje uprave sistirala in mariborsko podzvezo zopet vzpostavila. S tem je bilo slovenskim kolesarjem dano zahtevano zadoščenje.
Danes dopoldne se je vršil po razpustu zopet občili zbor. katerega sta se udeležila zastopnika zveze iz Zagreba gg. Ferrari in Frankovič. Ker zveza še ni vrnila zapisnikov, na dnevnem redu ni bilo poročil in so se izvršile Ie volitve, pri katerih je bil za predsednika izvoljen Mihael Lešnik, za podpredsednika Mirko Fais, za tajnika R. Steinbiicher in za blagajnika Jakob Lupša. Tehnična referenta sta Šibenik in Kberič, odborniki pa so: Štrucl, Šapec, Glavič, Rozman, Smrekar, Kapun, Hausmanijiger, Aman, Bertoncelj, Vinko Canjko, Kljun in Vehovec. Članarina je bila določena na 60 din letno, verifikacija za stare člane znaša 4.50, za nove pa ll2.50 dinarjev. Pri slučajnostih se je razvila živahna de* bata o kolesarski tekmi Belgrad-Sofija, za katero bi se morali vršiti treningi v mariborski okolici. Ob sklepu je bil soglasno sprejet predlog g. Močilnika, da se g. Markoviču odvzame mesto častnega predsednika, za kar je bil pred časom in pred nastopom sporov v podzvezi izvoljen.
Pristava - bodoči najlepši del Maribora
f.Iaribor, 19. aprila.
Banska uprava v Ljubljani je predložila mariborski mestni občini v potrditev načrt za parcelacijo banovinskega posestva Pristava. To posestvo v izmeri 9 hektarjev predstavlja najlepše mariborsko stavbišče, ki je šo docela nezazidano. Dasi so Mariborčani že dolgo zanimajo za lepe parcele
Slovo zaslužnega župnika
St. Jernej, 18. aprila.
Od svojih faranov se poslavlja naš stari župnik in duhovni svetnik Anton Lesjak ter se umika v pokoj. G. Lesjak je kaplanoval na Trebelnem, v Zagorju in Dobrovi, župnikoval pa v Ždimljah in St. Jerneju. V Želimljah je šele on uvedel reden šolski pouk in sam poučeval skozi devet let dnevno po štiri ure, za kar je prejel lepo uradno priznanje. Na Dobrovi je napisal »Staro božjo pot na Dobrovi« in »Zgodovino dobrovske župnije« v Želimljah pa »Farno kroniko«, ki je pa ostala v rokopisu, Za 25 letnico župnikovamja v St. Jerneju je izdal »Zgodovino šentjernejske fare«, v kateri je zbral mnogo zanimivega gradiva.
Št. Jernej je ena najstarejših duhovnij, prvi njen župnik pa, ki se v zgodovini omenja, je »Bartholduis plebanus de St. Bartholomaeo« leta 1249. Župnikoval je tu tudi Primož Trubar v letih 1546—1547. (Št. Jernej so imenovali ‘»ato včasih tudi »Lutrova vas«) in pisatelj Matija Kastelic (1658—1661). Zanimivo pa je, da je od vseh 41 zgodovinsko znanih župnikov služil v Št. Jerneju najdalje prav g. Anton Lesjak, namreč 35 let.
Redek in zanimiv primer je, da je bilo šent-jemejsko župnišče v preteklosti graščina z desetino in tlako. Bila je trden člen v »trdnjavskem pasu« doline gradov, ki naj bi bila obrambna črta proti nemirnemu turškemu jugu. Pravi župnik je bil pirav za prav stolni kapitelj ljubljanski, v Št. Jerneju pa je bil vedno le upravitelj gradu in pa vikar, ki sta bila včasih v eni osebi, največkrat pa ne. Stari ljudje ®e š® prav nejasno spominjajo močnega starega gradu sredi vasi, ki je bil eden najbolj tipičnih in najlepših gradov protiturškega »trdnjavskega pasu«, ki se je ohranil še do danes vzdolž Gorjancev. Leta 1886, ga je dal župnik Vovk podreti ali bolje razstreliti, ker ga niso mogli drugače razrušiti. Bil je izredno močan. Takrat so tudi uničiti arhiv, ki so ga odpeljali na treh vozeh in ga sežgali. Bila je to dvojna nepopravljiva škoda, tako za krajevno kroniko kakor tudi za splošno narodno zgodovino. Preteklost ene največjih in najstarejših fara, ki je obsegala poleg današnjega ozemlja še vso brus n iško in koslanje-viško duhovnijo (»Klošter«, središče današnje J uradne Kostanjevice, je bil še v mejah «tare šent-
jernejske fare), se je pogreznila v temo pozabljenja, ki je ne bo mogoče več osvetljiti, O župnem gradu je znano le to, da je bil obdan z močnim zidovjem, globokim jarkom, v katerega so za časa nevarnosti spustili vodo in dvižnim mostom. G. d. sv' Lesjak je sicer zasledil v ljubljanskih arhivih približen tloris farnega gradu, ki je pa brez dvoma močno nepopolen, saj sta orisana v njem samo dva obrambna stolpa in nič obzidja. Grad je imel v resnici tri stolpe. Prav dobro in edini se je pa še spominjal te stare graščine pred nekaj meseci umrli Alojz Novak in jo par dni pred svojo smrtjo tudi narisal in tako rešil zanimiv drobec preteklosti pred pozabo. Če bi župnikoval g, Lesjak v Vovkovi dobi, bi imeli danes debelo in bogato lokalno kronika, ki bi bila predragocen vir tudi za splošno narodno zgodovino; saj se je odigraval zelo važen del naše zgodovine ravno v »trdnjavskem pasu« doline gradov, Ohranjen bi nam bil pa tudi stari grad, ki bi bil prava posebnost sredi naše vasi in zanimivost za vsakega tujca.
Svojemu staremu župniku želimo, da bi učakal med nami še mnogo let v zadovoljstvu in zasluženem miru.
Naraščanje novih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski
Mestna hranilnica je s 1. decembrom 1936 začela izplačevati stare vloge v celoti in sicer jih izplačuje zaenkrat one, katerih stanje znaša do 10 tisoč dinarjev. Takih vlog ima hranilnica za Din
55,775.000	Din, a je do 1. aprila 1937 bilo dvignjeno od njih samo Din 6,333.000.—, t. j. 11.85%. Nasprotno so pa v istem času nove vloge narustle za Din
16.750.000, tako da so znašalo 1. aprila letos Din Gi,177:000.—, 15. t. m. so se pa zvišale že na Din
64.273.000.—. Kot se vidi, ee zaupanja vlagateljev v ta naš največji slovenski denarni zavod vidno vrača in upamo, da ni več daleč čas, ko bo Mestna hranilnica ljubljanska lahko izplačevala vse staro vloge v celoti, t. j., da postane popolnoma likvidna, kar bo v korist vsemu našemu gospodarstvu.
na^Pristavi^jih banovina ni mogla prodali, ker jo
rabila posestvo za svojo Vinarsko in sadjarsko šolo. Se e sedaj, ko je kupila posestvo Račji dvor, se jo odločila, da Pristavo razparcelira in proda. Ker je interesentov zn ta zeTnlii&foi i7rorinn tmui.*/*
prodajna cena ne bo pretirana, bo vsa Pristava gotovo kmalu zazidana. S tem bo izginil velik kompleks nezazidanega prostora, ki je sedaj segal iz skrajne periferije koroškega predmestja' kot jezik aalec proti mestnemu središču ter preprečeval, da so m moglo Koroško predmestje harmonično in enotno razvijati.
Kakor rečeno, meri Pristava 9 ha. Od tega pa pride pri parcelaciji v poštev samo 7 ha, 2 ha pa odpadeta na nove ceste iu ulice in to zemljišče mora lastnik brezplačno prepustiti mestni občini. Zaenkrat bo parcelirana in prodana samo vzhodna polovica zemljišča med Smetanovo, Vrbanovo in Kosarjevo ulico. Mestni gradbeni urad je izdelal za to zemljišče zanimiv regulacijski načrt. Karakterističen je podaljšek Gosposvetske ulice, ki bo postala e tem glavna prometna os za zapadni del mesta. Ker bo zvezana na eni strani z banovinsko cesto, ki vodi v Dravsko dolino, na drugi strani pa z razširjeno Slovensko ulico in preko te z Aleksandrovo cesto, bo prevzela na sebe tudi znaten del tranzitnega prometa od vzhoda na zapad in obratno. Ostale ulice bodo navezane na že obstoječe prometne črte v vilski četrti (Čopova, Rozinova, Medvedova ulica itd.). Iz Vrtne ulice bodo vodile vzporedno e podaljšano Gosposvetsko tudi ozke ulice, ki bodo imel pod bloki hiš pasaže. S temi ulicami ee bo odprlo zazidavi zemljišče med Gosposvetsko in Smetanovo ulico.
Način zazidave bo trojen. Med podaljšano Gosposvetsko in Vrbanovo ulico, kjer je kompleks v neposredni zvezi z že obstoječimi vilami, bodo večje pai;cele za boljše vile. Na zemljišču južno od projektirane Gosposvetske ceste pa bomo imeli prehod in odprte zazidave v strnjeno. Zgrajeni bodo večji prostostoječi bloki z razsežnimi vrtovi. K njim bodo vodile iz Vrtne ulice že omenjene pasaže, iz Smetanove pa med občinskimi in Nekrepo-vimi hišami nakazane ulice. Vrtna ulica bo strnjeno zazidana.
Za parcelacijo Pristave, ki jo namerava sedaj banovina izvesti, vlada v Mariboru izredno zanimanje. Če bo prodajna cena ugodna in socijalna — v mestu se govori o ceni 50—60 Din za kvadratni meter — tedaj je upati, da bodo parcele kaj kmalu razprodane in bo vsa Pristava v nekaj letih lepo zazidana. Seveda, če bi banovina zahtevala visoko ceno, bo trajala razprodaja lahko tudi več let, knr pa ne bi bilo niti v interesu banovine, še manj pa mariborskega mesta. Kadar bo pa ves ta prostor zazidan, bo to najlepši del mariborskega mesta, predel najlepših modernih vil in najlepših vrtov. Banska uprava je napravila Mariboru izredno uslugo s parcelacijo in prodajo svoje Pristave.
Kulturni koledar
Mate' Cigale
20. aprila 1889 ie umrl na Dunaju pravnik in jezikoslovec Matei Cigale. Rodil se je 2. septembra 1819 v Dolenjih domčh pri Idriji. Gimnazijo je dovršil v Gorici, pravo pa na Dunaju in v Gradcu. Bil je najprej v sodni službi, potem pa je odšel na Dunaj za ministrskega koncipista v uredništvo državnega zakonika. — Bil je že v gimnaziji dober jezikoslovec, ki se je posebno zanimal za slovanske jezike. Pisal je najprej v Novice. Na Dunaju je sestavljal slovensko pravno terminologijo. L. 1853 je uredil Juridlsch-polttische Termi-nologie. Deutach-kroatische, serbische und ®lowe-ntsche Separat-Ausgabe. L. 1887 pa je izgotovil nov prevod občega državljanskega zakonika, ki 6e pa žal ni izdal. Pisal je strokovne članke v Slovenskega Pravnika. Glavno njegovo delo je Wol-fov nemško-elovenski slovar. Kot dober praktični jezikoslovec je uredil za marsikatero znanstveno i panogo našo terminologijo. Pisal je tudi slovenske šolske knjige. S svojim jezikoslovnim delom je ustvaril slovenski znanstveni jezik.
liubljana danes
Koledar
Danes, torek, 20. aprila! Agnez.
Sreda, 21. aprila: Anzelm.
•
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Drama: »Matura«. Red A.
Opera: Zaprto.
Kino Union: Kreutzerjeva sonata Kino Sloga: Junak dneva.
Kino Matica: Materinstvo.
* KI N
TEI.
22-21
UNION
Veliko filmsko delo po noveli Leva Tolstoja
Kreufzergeva sonata
LU Dagover	Peter	Fetersen
OlaBba i,. van Beethoven, c&jKovaki in cnopln
TEI.
27-30
SLOGA
Danes poslednllč'
Vesela filmska komedtla, polna pristnega Humorja
Junak dneva
V gl. Vlogi Heinz Atthmann, Gina faucanberg
TEL.
21-24
MATICA
uanes po sledni 1 čl Slavospev naliepsemu človeškemu čustvovanju materinski ijuoezm
Materinstvo
02 Tberese Kelgner
henri Presles
— !T\j&dLbtcLA>e. o& 16.,]9.,s<>r 212*MJd
Predavanje o mednarodni razstavi v Parizu 1. 1937 o turizmu v Franciji. G. Jean Bourgoin, ravnatelj lista »Echo de Belgrade« in generalni tajnik centralnega propagandnega odbora belgraj6kega za mednarodno razstavo v Parizu leta 1937, bo imel predavanje o razstavi in o turizmu v Franciji v dvorani »Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti prihodnji četrtek, 22. aprila ob 20. — G. Bourgoin bo govoril v francoskem jeziku. Opozarjamo obSin-etvo na to predavanje, ki bo posebnega pomena za tiste, ki nameravajo posetiti razstavo.
Univ. asistent A. Peterlin bo predaval v torek 20. t. m. »Kaj jo svetloba?« Predavanje, ki bo spremljano e poskusi, bo pod okriljem Prirodoslovnega društva v predavalnici fizikalnega instituta (univerza, pritličje levo) ob 18. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din.
Kazpis. V smislu določil § 93 zakona o obrtih razpisuje sresko načelstvo v Slov. Konjicah javni natečaj za izpraznjeno mesto dimnikarskega mojstra v Slov. Konjicah. Prošnje za dodelitev tega mesta je vlagati do 10. maja 1937 prpi srezkem načelstvu v Slov. Konjicah, kjer se tudi dobe potrebne informacije.
G. Drenovec Lujo. član Narojdnega gledališča v Ljubljani, bo praznoval 25-letui jubilej 1. maja z opereto ^Lojzkat. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni.
Klavirski koncert francoskega pianista Gillesa Giulbcrta bo v petek, dne 28. t. m. v mali filharmonični dvorani. Umetnik sam je določil za svoj prvi nastop v Ljubljani bogat in zanimiv spored, ki obsega vec krajših skladb znamenitih avtorjev. Zastopani so skladatelji Rameau, Brahms, Liszt, De-bu6sy, Albeniz in Musorgeki. Na koncert velikega francoskega umetnika še prav posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Razpis tečaja učiteljev za obvezno telesno vzgojo. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda bo priredilo v času od 2. do 31. maja t. I. v Belgradu II. tečaj učiteljev za obvezno telesno vzgojo. Sprejetih bo J.00 slušateljev. Prošnje za sprejem v tečaj je vložiti pri mestnem fizikatu v Mestnem domu, kjer se dobe med uradnimi urami pogoji za sprejem in V6e ostalo zadevne informacije.
Llubliansko gledališče
DRAMA
Začetek ob oem 3b
Torek, 20. aprila: »Matura.« Red A.
Sreda. 21. aprila: »Simfonija 1937«. Red Sreda. Četrtek, 22. aprila: »DR« Red Četrtek.
Petek. 23. aprila: Zaprto. - (Gostovanje Drame v Celju: »Matura«.)
OPERA
Začetek ob osmih
Torek, 20. aprila: Zaprto. (Generalka. »Plamen«.) Sreda, 21 aprila: »Plamen« Premierski abonma. Četrtek, 22. aprila: »Pikova dama«. Red C
Mariborsko gledališče
Torek, 20. aprila ob 20: »Na ledeni plošči«. Red C. Sreda, 21. aprila: Zaprto.
Četrtek, 22. aprila ob 20: »Koncert tria F. Brand-love«. Red B.
Petek, 23. aprila: Zaprlo.
Sobot«, 24. aprila ob 20: »Dolaraka princesa«. — Premiera.
Mučeniki zlili nad 114 milijonov
hi dežja
Ljubljana, 20. aprila.
Vse je že zeleno. Travniki so v bohotnem zelenilu. Gozdovi spreminjajo lepe pestre barvo, od temnozelene smreke do svetlozelene breze in bukve. Vmes pa cveto po Golovcu lepe češnje. V soboto bo prijahal v deželo zeleni Jurij, toda 40 mučenikov je svoj deževni režim podaljšalo, kakor da bi hoteli nagajati zelenemu vitezu na konju, da ne bi prijahal v svojem zmagoslavju, obdan s svetlimi sončnimi žarki. Nocoj o polnoči jo po pratiki končal tako imenovani >40 mučeniški vremenski reži in«. Letos je začel z dežjem in končal prav tako s pohlevnim halivom. Pregled vremenskih pojavov za čas od 10. marca, ko so mučeniki nastopiti vremensko vlado, pa do 19. aprila opolnoči je letos dokaj poučen in mestoma prav nenormalen.
Marec zvFfa rep
Deževno vreme se je že od 9. na 10. ponoči uvedlo in uveljavilo, kajti do 7 zjutraj 10. marca je že padlo 16 mm dežja. Zjutraj omenjenega dne je bilo oblačno in megleno. Okoli 7.30 pa je začelo znova lahno deževati, kar je trajalo dobre
rl ure. Nato je deževalo zaporedoma s presledki dni. Marec je bil sploh silno deževen mesec. Le 17. marca smo imeli Izredno lepo in vedro vreme, takrat ni padlo 24 ur niti kaplje dežja. Tudi naslednja dva dneva sta bila lepa in sončna, toda mestoma je rosilo. Od 20. marca dalje pa so se vrstili močni nalivi, ki so grozili, da nastopijo hujšo povodnji po raznih kotlinah in ravninah. Nalivi so trajali dobrih 6 dni. Lepo vreme smo imeli deloma na veliki petek 26. marca. Nato pa je sledil silen vremenski prevrat, tako da smo dobili za velikonočne praznike debele plasti snega, saj ga je padlo ponekod, tako n. pr. po kočevskih krajih, kar do 1 m visoko. Sredi marca smo imeli celo točo, odnosno sodro. Močno megleni dnevi so bili 4. Marec pa nam ni prinesel v režimu mučenikov nobenih lepih, jasnih, vedrih in sončnih dni. Kar 28 oblačnih je zaznamoval meteorološki zavod ljubljanske univerze. V pogledu temperature je prav poučen mesečni pregled. Dne 26. marca smo imeli najnižjo temperaturo 1.2° C pod ničlo, dne 20. marca pa najvišjo 19.4° C nad ničlo. Pravih deževnih dni od 10. marca dalje do aprila jo bilo 19. Ves marec pa je imel kar 25 deževnih dni s 314.9 mm padavinami.
April sekundira marcu
Mnogi so se nadejali, da nam mogoče april prinese toplejše, sončnejše vreme, da bodo olajšani in omogočeni vsaj nedeljski izleti v prebujajočo se prirodo. Po zapiskih meteorološkega za-
voda pa je bilo do danes že 11 pravih deževnih dni. Največji nalivi so bili 15. aprila, ko je padlo 41.3 mm dežja v 24 urah. Imeli smo sicer doslej 8 brezdeževnih dni, ko ni znpisana nobena količina dežja v meteoroloških zaznamkih, ko drugače opazovalnica lahko zaznamuje najnižjo količino padavin do 0.1 mm. Gotove dneve, tako 3., 4., 6.,
9.,	10., 11., 13. in 14. aprila so se nad mestom in okolico vsipale redke kaplje dežja, ko je naokrog drugače močno deževalo, posebno po Gorenjskem in Notranjskem.
Lfubtfana ogromno Jezero
Splošna bilanca vremenskega režima 40 mučenikov pravi, da smo imeli v tem času 80 pravih deževnih dni, 7 delno deževnih, t. j. s par kapljicami in le 3 dneve prav vedre in sončne. V 40 dneh je padlo nad Ljubljano in okolico 285.6 mm dežja. To je ogromna množina! Ko bi bilo ozemlje mestne občine ljubljanske s površino 40 km» spremenjeno v kako umetno jezero, bi morali za te vodne mase, da bi jih lahko zajezili, postaviti do 2.90 m visok betonski zid. Mučeniki so pa drugače zlili nad Ljubljano 114.240.000 hi dežja.
Lani mil režim
Splošen in podroben pregled meteoroloških zapiskov za leto 1936. pa nam pokaže povsem drugo vremensko sliko za časa režima 40 mučenikov. Lani so začeli in končali 7, lepim vremenom! Od
10.	marca dalje smo imeli nekaj dni zredno lepih, tako da ni zavod v rubriko posameznih dni napravil niti ene črne pike za slabo vreme. Do konca marca smo imeli le 9 deževnih dni s celotno padavino 26.5 mm, ves marec 54.9 mm. Največ dežja smo imeli lani 12. marca, ko je padlo 15.7 mm. Imeli smo 5 vedrih in sončnih dni brez kaplje dežja, drugače pa 9 popolnoma deževnih, druge dneve je le porosilo. April je bil nekoliko vihravejši, kajti zaznamovali smo le 7 lepih, poleg 13 deževnih, ko je padlo 123.1 mm dežja, skupaj v času režima 40 mučenikov od 10. marca dalje 149.6 mm, torej je letos padlo še enkrat toliko dežja. Ta doba je bila lani skoraj suha, letos potencirano mokra.
Ponoči je drugače s presledki močno deževalo in prav tako dopoldne. Ljubljanica s pritoki počasi narašča. Vodno stanje Ljubljanice pri hidro-centrali na Fužinah je danes ob 8 bilo 464 cm, nasprotno pa včeraj 465 cm. Ta padec je navidezen. Iz Notranjske Planine, ki je, kakor smo že poročali, spremenjena v veliko jezero, prihajajo sedaj velike množine vode v Ljubljanico, kar bo povzročilo nje narast. Tudi razni priloki so čez noč narasli. Nevarnosti za hujšo povodenj na Barju za enkrat še ni.
Od tu in tam
Nov polom SK Ljubljane
Ljubljana, 19. aprila.
Včeraj je epet prispelo novo veselo oznanilo iz Splita. SK Ljubljana je s pomlajenim moštvom Hajduka izgubila kar 0 :6. To so po vrsti že kar tretji žaltavi pirhi, « katerimi je razvedrila svoje simpatizerje. Nedeljo za nedeljo smo prejemali brez slehernega radostnega intermezza, vesti o porazih, o mizerni in primitivni igri ljubljanskega ligaškega zastopnika, ki je hkratu tudi edini reprezentant slovenskega nogometnega športa v tej edini širši državni konkurenci. V treh tekmah je moštvo ]>oželo celih 18 >puseljcev< deželi v ponos. Če malo porazdelimo ta oi>ilni sžegen«, vidimo, da pride na vsako od zadnjih treh tekem povprečno šest golov, brez dvoma rekord, ki *>i ga, odkar ta konkurenca obstoja, ni dovolil noben ligaški zastopnik v državi, niti Ilirija tedaj, ko je iz Splita prinesla famoznih 14 komadov hkratu, niti zagrebška Concordija, ki je lansko jesen igrala tako, da so se ji vsi smejali. Vsaka stvar vendar pozna svojo mero, kar je prav jo prav. Lonec navsezadnje vendarle prekipi, če je pod njim prehudo zakurjeno. Prekipela bodo tudi simpatična čustva kibicev, ohromele bodo ob takih okoliščinah roke navdušenih kibicev, ki so tako radodarno posegale v denarnice ter vlekle iz njih po dvanajst in več dinarjev. Polom jo preveč hud, da bi ga bilo mogoče sploh na kak način opravičevati. Prav tako pa je tudi gotovo, da je za ta pre-bridki, na izgubah bogati pohod preko albanskih gora, možno dobiti nekaj vzrokov. Na te vzroke smo že dalj časa opozarjali; nanje je pred kratkim povsem umestno opozoril tudi dolgoletni igralec
V soboto bo premiera zaključne operetne novosti, opereta »Dolarska princesa«. Delo, ki slovi
po svoji melidiozni in sočni glasbi, ie uglasbil znani in v Mariboru po svojih operetah »Veseli kmetič« in »ŠtambuLska roža« zelo priljubljeni sklada-
telj Leo Fali. Režijo vodi kot gost Josip Povhe, glavne uloge igrajo Igličeva, Ba-rbičeva, Gorin-škova, Sancin, P. Kovič in Verdonik. Nabavili so nove obleke in dekoracije.
V četrtek koncert »Tria F. Brandlove« za red B. Priljubljeni trio naše odlične domače umetnice, ki je žel pred kratkim na svoji turneji po Nemčiji pravcate triumfe, ima topot na sporedu Brahma, Dvoraka in Beethovena.
Zanimalo vas bo.s.
da bo praznoval g. Lujo Drenovec koncem tekočega meseca svoj 25 letni jubilej gledališkega udejstvovanja na dramskih in operetnih deskah v opereti »Lojzka«. To Jatikovčevo delo (komponist je Ceho-slovak) prekaša po učinkovitosti celo tako popularne operete kot so »Pod to goro zeleno« in »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron«. G. Drenovec, ki je žel posebno velike uspehe v opereti, si je izbral za jubilej vlogo Janka. Lojzko bo pela ga. Brumen
1 eva.
Razglas
Dne 7. maja 1937 ob 10.30 ee bo vršila v sobi 5t. 5 okr. načelstva v Kočevju dražba lovišča bivših občin Kompolje-Podgora za dobo 12 lot, t. j. od 1. aprila 1937 do 31. marca 1949.
Izmera lovišča znaša 2946.51 ha, izklicna cena je 280 Din, vadij 280 Din.
Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri tuk. načelstvu ob uradnih dneh od 8 do 12.
Za slučaj, da ta dražba ne bi uspela, ee bo izvršila ponovna dražba brez posebnega oklica 8 dni pozneje, t. j. dne 14. maja 1937 na istem mestu in ob istem času tudi pod izklicno ceno.
Dražitelj more biti samo oseba, katera ima veljavno lovsko karto in katera ni izključena od dražbe po predpisih zakona o lovu.
Dražbi mora prisostvovali predstavnik občine Videm-Dobropolje
SK Ilirije Doberlet Vane. Stvar postaja — kakor jo videti — kljub vsem dobroniislečim opozorilom, vendarle še hujša, polomija večja, resignacija obupnejša in apatičnejša, češ, kaj hočemo, slabi smo, in mirna Bosna! Take brezbrižnosti doslej v slovenskem nogometu nismo poznali, tako nesmotrna sestave moštva, kot je bila naša splitska, še nismo niti brali, kaj šele videli na delu (res, hvala Bogu!). Osiješka Slavija se je povzpela za celo točko pred nas, zavzeli smo zadnje mesto v tabeli, ki ga bomo morda tudi držali do takrat, dokler edini slovenski reprezentant ne bo »fliknik iz lige. Igralci so pozabili še tisto, kar so znali,.disciplina in morala sta splahneli kakor meglo po dežju, fizična kondicija — naše nekdanje najmočnejše orožje — je pod vsako kritiko, borbenosti in volje za zmago dandanes ni v moštvu niti toliko, kolikor je za nohtom črnega.
Zdaj, ko je pred vrati tekma 7, Baskom, zdaj ko nas čez dober mesec dni še čakata dve zadnji san«, tekmi s Concordijo in sarajevsko Slavijo, zdaj je čas, da zagrabi to razrvano moštvo močna železna roka. Sestavi naj ee moštvo, ki bo v nedeljo nastopilo proti Basku; to moštvo naj dober mesec pridno skupno trenira — nota bene: brez nadomestkov. Najbolj jalovi napad v državi (Osiješka Slavija je dala devet golov več kot Ljubljana!) naj se temeljito remedira! Uredi naj se halflinija, uigrata naj so bekat Treba bo temeljitega dela, pridnega garanja na terenu, crosa-countrvja, kondicijskega treninga, skupne igre. Na vsakem treningu in pri eventualnih prijateljskih tekmah, ki jih bo SK Ljubljana igrala do zadnjih dveh odločilnih spopadov, naj igrajo brez izjeme isti ljudje. Napad naj igra v eni liniji, ne pa, da bi spojki ostajali daleč zadaj ter razvajali in mešali halfo, ko je znano, da Kranjec, če ima le količkaj prilike, rad lenuhari in se raztrese. Spojki v tej oddaljenosti, ki sta jo imeli dozdaj, no moreta koristiti g svojimi dolgimi predloki centerforu prav nič; njemu namenjene žoge pobirajo nasprotni halfi ter beka s svojim neprimerno boljšim smislom za postavljanje in z boljše izdelanim štartom. Kranjec je bil že od nekdaj vesel, če je žogo oddal pravilno vsaj na pet metrov; kdo bo etare grešnike učil podajati na dvajset metrov! Videli smo že, da 60 ti pasovi ostaje igralce povsem razvadili: naj se ta pobriga za žogo, komur je namenjena — tak dojem smo dobili o mišljenju ljubljanskih igralcev na vseh zadnjih tekmah. In res se je — pa še ta prav malo — zganil v daljavi le oni igralec, ki mu je bila žoga namenjena, ostali pa so ga ravnodušno opazovali; nasprotnik je žogo snel, oddal svojemu igralcu, ta spet svojemu; domačini so to počenjanje gledali in brez pomoči mežikali kakor maček, ki mu pred očmi izmikaš ter spet nastavljaš klobaso. Moštvo naj vežba štart, Start od blizu, odločen in srčen Start, ki so ga poznali igralci starega Primorja in Ilirije. Mošlvo naj se nauči igrati z voljo. Naj se potrudi, vsaj še te tri tekme, vsega skupaj dobre štiri ure, 270 minut naj igra s srcem! Tako malo javnost zahteva od njega! Splača se po teni skromnem trudu ostati v lig, bolj 6e splača preliti malo znoja kot pa pasti nazaj v podzvezni razred, da se mu bodo posmehovali celo podeželski klubi!
Za nedeljsko tekmo je treba sestaviti moStvo, ki naj potem igra vedno v neizpremenjeni zasedbi. Po uašeni mnenju naj bo postara SK Ljubljano takale: V golu Logar, beka Jerman in Hrtoncelj St., v halfliniji Jež, Jug in Boncelj; notranji trio naj zasedejo inteligentni in po stilu igre sorodni ljudje: Slapar. Pupo, GrintaJ. Na krili uaj se vsedeta: na ilesno Lah, ki bi v tem triu stilno ne odgovarjal, pa* pa bi bil radi dobrih centTov uspešen na krilu, na levo pa premišljeni Pepček. Ta napad bi znal izvesti smiselno akcijo!
Prepričani smo, da bi ta napad znal nekaj zabiti, da bi bila ta halflinija dobra in obramba dovolj zanesljiva! Toliko v premislek.
Izvršilni odbor b. SDS je zboroval v nedeljo in
v ponedeljek v Zagrebu. Predsedoval je Adam Pri-bičevič, Dolg referat o notranjih in zunanjih političnih dogodkih je imel Večeslav Vilder ter označil tudi stališče b. SDS do srbskega dela združene opozicije in do vlade. Nazadnje so sklenili, da bodo poživili svoje delo tudi med ljudstvom. S tem v zvezi se čuje, da bo Adam Pribičevič v kratkem prispel v Ljubljano. Koga bo obiskal in s kom se bo razgovarjal, je pa težko uganiti.
Tudi Seli bclgrajske opozicije stalno zborujejo. Svoja zborovanja so prekinili v nedeljo, da so priredili več shodov v notranjosti. Včeraj popoldne pa so se spet zbrali na stanovanju Miše Trifunoviča.
Zabodenega v srce so včeraj operirali r Zagrebu. Operacija je imela nepričakovan uspeh, kajti
ranjenec je ostal pri življenju. Uradnik banovinskega zdravilšča v Brestovcu Ferdinand Barilar se jfe z družbo vračal z izleta. Nasproti so jim prišli trije pijani moški, od katerih je eden Barilarja prosil za vžigalico. Barilarjev tovariš mu je odgovori!, da jih nimajo, ker so vsi nekadilci. Pijanec pa je na te besede potegnil nož in naskočil Barilarjevega tovariša, vendar se je ta komaj da umaknil, nakar je Barilar hotel napadalca ukrotiti. Toda napadalec je odskočil in se zaletel v Barilarja ter mu zarinil nož v srce. Ves v krvi se je Barilar zgrudil. Hitro so bili poklicani reševalci, ki so ranjenca prepeljali v bolnišnico. Univerzitetni docent dr. Pejčič se je odločil za hitro operacijo. Sešil je en centimeter in pol široko rano v levem prekatu. Operacija je trajala tričetrt ure. Srce je spet začelo v redu biti, bolnik pa je prišel kmalu tudi k zavesti. Operacija je prav senzacionalna in redka. V Zagrebu poznajo še en primer operacije srca, ki jo je izvršil pred dvema letoma zdravnik dr. Komnenovič. Barifarju sc stanje zboljšuje.
Iz zagrebške bolnišnice je v nedeljo zvečer pobegnila hudo bolna žena in nato skočila v vodo.
Magdalena Perič je imela vnetje pljuč in zraven še precej hudo jetiko. Zadnje čase se ji je temperatura vedno zviševala, da se ji je jelo blesti. V nedeljo zvečer pa je v deliriju skočila s postelje in nato skozi okno na cesto.Stražnik jo je bil na cesti takoj opazil in stekel za njo. Toda Peričeva je že pritekla do »Zmajevca« in skočila v vodo. Potegnili so jo iz vode že mrtvo.
Kot Robinzona sta dva dni prebila v gozdu dva varaždinska kandidata smrti. Mirko Habek se je, čeprav oženjen, zaljubil v Baro Zebec. Postala sta nerazdružljiva prijatelja in hodila skupaj na izlete. Ker jima pa ni bilo dano, da bi se poročila, sta sklenila iti skupaj v smrt. Odšla sta iz mesta in se naselila v bližnjem gozdu. Dva dni sta tam prebivala, hrano pa sta si dala prinašati iz gostilne. Nazadnje pa sta se res odločila za smrt. Šla sta k reki in si začela rezati žile. Komaj pa je priteklo nekaj krvi, sta že načela oba klicati ljudi na pomoč. Kmetje, ki so prihiteli, so ju spravili v bolnišnico, kjer so Habeka rešili, za Baro pa še ne vedo, kako bo z njo.
Divji lovci v Moslavini so se pred dnevi lotili lovskega čuvaja in petdeset ljudi, ki so delali pri potfozdevanju. V Žutici pri Križu je 50 delavcev saailo pod vodstvom čuvaja Izidorja Danka mlada gozdna drevesa. Naenkrat je čuvaj opazil lovskega psa. Ker pa je ta čas lov na divjačino že zaprt, i« čuvaj ustrelil proti psu. Komaj je padel strel, se j’el že oglasila piščal, s katero je divji lovec poklical še ostale svoje prijatelje. V nekaj trenutkih so bili divji lovci skupaj ter začeli streljati na čuvaja in njegove delavce. Vsi ti »o se rešili le tako, da so sc vrgli na tla. Ko 80 divji lovci videli, da ni * nikogar več in morda iz bojazni, da so koga ubili, so odšli. Orožniki so kmalu nato nekaj divjih lovcev prijeli.
Očividec katastrofe »Titanica« je bil tudi ka-varnar iz Bjelovara Drago Wiesner. Takrat je bil Vfriesner natakar na ladji »Carpatia«, ki je prva prihitela na pomoč potapljajoči se ladji. Ker je bil med najpožrtvovalnejšimi reševalci, je prejel tudi zlato kolajno od ameriške vlade. Wiesner je povedal, da je kapitan »Carpatie« takoj, ko je prejel klice na pomoč, zapovedal s polno paro pluti proti kraju nesreče. Ob 4 zjutraj so žc bili pri »Tita-nicu«. Prizori so bili strašni. Komaj so začeli reševati, je že zabobnelo. V »Titanicu« je eksplodi- . ralo in panuk se je pogreznil. »Carpatia« je rešila vse ljudi, ki so se rešili iz potapljajoče se ladje na ledeno ploščo. Ko so jih reševali, je od groze umrlo več rešencev in tudi potnikov »Carpatie«,
Župani jugoslovanskih mest so se sestali na sejo v Belgradu. Predsedoval je belgrajski župan Vlada Ilič. Navzoča sta bila tudi ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in zagrebški dr. Peičič. Župani so se bavili med drugim tudi s predlogom, da bi se ustanovila zveza mest Male zveze.
Banska uprava savske banovine je izdelala velik načrt za razna melioracijska in javna dela v banovini. V prvi vrsti upošteva ta načrt Izsuševanje
mnogih močvirij in zavarovanje velikih polj proti poplavam. Za vsa ta dela bi bilo potrebnih 350 milijonov dinarjev. Za regulacijo Save, Drave in Mure bi bilo treba 217 milijonov, za gradnjo in popravilo poti pa 200 milijonov. Za vse to naj bi Danovina najela posojilo. Boleče se samo vprašanje, kje bi se dalo tričetrtmilijardno posojilo dobiti.
Zaradi koščka njive je Gjuro Uit iz Cazina pri Banjaluki abil svojega kuma in soseda Vučana Ptiča. Puč je oral na svoji njivi, pri tem pa je potegnil plug proti sosedovi njivi in zaoral brazdo. Ko jc Ilin videl, da je Puč zaoral v njegovo njivo, je brez besed skočil za njim in ga začel z nožem obdelovati. Puč je imel še toliko moči, da se je do petega udarca branil, nakar jo padel. Šesti vbodljaj ga je zadel v srce. Smrt je nastopila takoj. Morilec pa je nato z okrvavljenim nožem begal po njivi, od tam pa je pobegnil v gozd. Najti ga še niso mogli.
Štiri leta težke ječe je dobil brezposelni delavec in lenuh Pero Žurgom iz Banjaluke, ki je
nadlegoval in strahoval kmete in meščane. Brez-poselnež ie bil nasilen in objesten. Karkoli mu jc padlo v glavo, vse je zahteval od ljudi. Zlasti kmetje so mu naredili vse, kar je od njih zahteval. Ko jc neko dopoldne korakal po Banjaluki, je srečal čevljarja, ki je nesel deset parov novih čevljev v mesto. Z nožem in revolverjem v roki ga je prisilil, da mu je sezul stare čevlje in nataknil nove.
900.000 dinarjev vredno premoženje, od tega
350.000	din v gotovini, jc zapustil kragujevski gimnaziji vpokojeni polkovnik Milutin Pavlovič. Svojo hišo je namenil za čitalnico, v kateri bi se izobraževali dijaki kragujevske gimnazije. Pokojni je imel veliko zbirko znamk, katero cenijo na 400.000 din. S_ tem denarjem naj se kupi hiša v Belgradu, kjer bi imeli dijaki, ki so dovršili gimnazijo, brezplačno stanovanje in hrano za čas svojih študij na univerzi.
Dva pisalna stroja so Tlomilci odnesli iz pisarne sodišča v Daruvarju. Vlomilci so se priplazili na dvorišče, od tod pa vlomili. Sum je padel na mizarja, ki j« čaz dan popravljal neke stvari na dvorišču sodnega poslopja.
Edinstvene priprave za kraljevo
kronanje
Priprave za slovesnosti, ki bodo v Londonu ob kronanju angleškega kralja Jurija VI., se do-malega bližajo koncu. Na tisoče delavcev je zaposlenih v westminsterski opatiji, kjer opravljajo Se nekatera gradbena dela. Za vse podrobnosti teh priprav ni prav lahko zvedeti, in le najbolj radovednim in prefriganim časnikarjem se sem >a tja posreči, da zvedo o njih kaj več. Nek nem-ki časnikar je bil že tako srečen. V poročilu, ki ga je napisal za svoj list, pripoveduje o teh pripravah za kronanje angleškega kralja nekako takole:
7700 izvoliencev
V westminsterski opatiji bo ob slavnosti kronanja kralja Jurija VJ. prostora za nekako 7700 obiskovalcev, ki se pač ne bodo pččutili preveč udobno. Vojvode in njihove žene, lordi, visoke dame, ministri in škofje bodo morali sedeti na teh slavnostih tesno drug ob drugem v klopeh, ki so sicer vse obložene z žametnimi blazinicami, toda nihče ne bo imel pred seboj več prostora kot pol metra, kar bo posebno za dame, ki bodo nosile široko valujočo obleko, precej tesno. Kljub temu pa, da se marsikdo ne bo prav dobro počutil v tej gneči, se nihče noče odreči pravici, da se osebno udeleži teh slovesnosti, ki jih najbrž ne bo nikdar več v življenju doživel. Kdo bi tudi zamudil to redko priliko! Se tisočkrat večje pa bo gotovo število radovednežev, ki bi bili ob napovedani uri radi v opatiji, da bi vendar napasli svojega »firbca«. Le malo je Uko srečnih, da se lahko štejejo med izvoljence, ki bodo lahko opazovali ta veličastni prizor. Morda «e bodo pa ti radovedneži le malo potolažili, če zvedo za vse tiste nevšečnosti, ki jih bodo nekateri tisoči v opatiji navzočnih izvoljencev deležni.
Omenjeni nemški časnikar si je že pridobil mesto, kjer bo ob priliki teh slavnosti sedel Takole je napisal: Že sem si dodobra ogledal prostor, na katerem bom sedel. Ta moj prostor je malo vstran od vrste, kjer bodo sedeli častni gostje, in od tam se prav dobro vidi po vsej notranjosti westminsterske opatije. Z daljnogledom bom lahko prav natančno opazoval visoke obraze. Tu ne bo vse tako na tesnem in se bo mogoče dalo vsaj malo gibati. Ne da bi vzbujal posebno pozornost, bom lahko stopil do telefonske celice in do provizorično zgrajenega poštnega urada, ali pa tudi, da si v bližini utešim žejo in lakoto.
Od jutra do treh popoldne v opatiji
Pestra bo slika častnih, gostov, ki bodo prihiteli na te slavnosti od vseh koncev sveta. Sivolasi ministri, visoko častite dame, indijanski princi v težkih svilenih oblekah, sultani, poslaniki tujih držav, diplomati in državniki, generali v pozla-
čenih uniformah, grofice in dvorne dame, vsi ti bodo zbrani na tem mestu in bodo sedeli za člani kraljevske družine nekako v sredi ogromnih prostorov westminsterske opatije. Ure in ure dolgo bodo morali Vztrajati na teb točno določenih mestih in se ne bodo mogli niti za trenutek odstraniti. Te svoje sedeže bodo morali zasesti že ob 8 zjutraj z zavestjo da morda ne bodo mogli zapustiti opatije niti še ob treh popoldne. Tudi inozemska zastopništva, ki se bodo udeležila sprevoda od palače do cerkve, kamor bodo prispela ob 11 dopoldne, bodo morala ostati na svojih mestih najmanj dobri dve uri.
V tolažbo tistim, ki bodo ostali doma
Pri pripravah seveda tudi niso pozabili na vse, kar bo omogočalo zračenje prostorov, kjer se bodo slavnosti obhajale. Kljub temu pa še vedno računajo s tem, da za marsikoga to ozračje, kjer se bo naenkrat zbralo toliko ljudi, ne bo več znosno. Zastopniki Rdečega križa, reSe-valni oddelek, 16 zdravnikov ter 30 bolničarjev bo gotovo imelo kljub temu še vedno dosti opravka. Računajo, da se bo zaradi prevelike gneče in neznosnega ozračja onesvestilo najmanj 100 ljudi.
Sam obred kronanja bo trajal dve uri. Nihče ne bo mogel tega obreda opazovati od začetka do konca, ker ne bo ves na enem mestu, temveč na različnih krajih. Takrat, ko kdo ne bo mogel videti ničesar, bo imel ugodno priliko, da se bo malo pokrepčal. To bodo nekaki odmori, ki bodo za tistega, ki jih bo znal izrabiti, tudi prišli prav. Dražestne lady bodo tedaj seveda izvlekle iz torbic najbrže puder ali dišeče kapljice, tudi ogledal najbrž ne bo manjkalo. Izdatnejša okrepčila pa bodo imeli in imele spravljeno kar pod svojimi sedeži, ker drugje ne bo prostora. Vseh 7700 vendar ne bo moglo navaliti na okrepčevalnico v novem prizidku opatije. Morda bi kdo od opazovalcev celo dejal, da je kaj takega v opatiji profa-nacija. Vendar pa organizatorji niso mogli najti boljšega izhoda iz te zadrege. Za udeležence na teh slovesnostih je že velika muka, da bodo morali od zgodnjega jutra do popoldne biti prikovani na svoje sedeže. Zares bodo takrat pravi jetniki. Z zunanjim svetom bodo v zvezi samo časnikarji in radio-napovedovalci, d oči m bodo vsi ostali odrezani od njega.
Da bi mogel potekati sprevod točno po sporedu, je vodstvo Scotland Yarda ukrenilo vse potrebno, da ne bi kdo hote ali nehote delal ne-zaželjenib ovir. Tako se celo ne bo smel nihče peljati od 11. maja opolnoči do 12. maja opoldne z avtomobilom domov, če ne bo imel posebnega dovoljenja. Verjetno je, da bodo ljudje zasedli svoje prostore ob poti, kjer bo šel sprevod, že
11.	maja opolnoči, če bodo res hoteli videti vsaj
Sloni nekega ameriškega cirkusa se igrajo z žogo kot pravi športniki
20
letniki s Hudičevih otokov
Muddu so stopile solze v oči od same sreče, ko je videl, kako so njegovi najdražji v skrbeh zanj.
Kajti davno so že bili tisti časi, ko je kdo zanj tako skrbel.
V ječi so postopali z njim vse prej kot nežno. Tam ni nikdar slišal niti ene same dobre besede. Da bi z njim kdo ravnal po človeško, tega se je že odvadil. Zato pa je bil sedaj še toliko bolj srečen, ko se je naenkrat znašel spet pri svojih dragih.
Povpraševal je po svoji Martiči, zanimal se za vsako podrobnost in se čudil neizmerno srečnega in zadovoljnega.
Vsa ta obilica sreče, ki je je bil sedaj deležen, ta nenadna izprememba, vse to je tako delovalo nanj, da je že skoro pozabil na pravo sliko Hudičevih otokov.
Zazdelo se mu je včasih celo, da je bila vsa ta strahota, ki jo je doživel, le bežni sen.
Čudil se je tudi svoji ženi Peggy, kako je mogla izvesti svoj načrt. Morala mu ga je natančno razložiti.
Ko mu je vse povedala, se je samo zadovoljno nasmehnil:
»Po dobri'poti si hodila,« je spregovoril nekam pomirjen. »Res, samo na ta način je bila možna rešitev. No, kdaj bomo prišli v Key West?«
»Zelo hitro, dragi moj. Poveljnik ladje je odličen pomorščak in naš dober prijatelj. On ve prav za vse, kaj si ti pretrpel in on se je tudi z vso svojo vnemo zavzel za to, da te čimprej spravi na varno. Nič manj se ni brigal zate, kakor mi sami. Poveljnik ladje je tudi dober prijatelj mojega očeta.
Tako so vsi trije uživali srečo in se veselili nad tem, da jim je načrt tako lepo uspel. Na-
enkrat pa se je zgodilo nekaj, kar je vse silno vznemirilo.
Cisto blizu nekje se je zaslišal pok puške, za njim drugi, tretji in še več, kakor da se v bližini nekje mudi cel vojaški oddelek. Streljanje je postajalo vse hitrejše.
Vsi trije so v kabini prebledeli od strahu.
Kaj naj bi to zopet pomenilo?
Ali morda zasledujejo begunca?
Polkovnik Dyer, ki se je do sedaj mirno sprehajal po kabini in le težko prikrival veselje, da mu je uspelo zopet vrniti Peggy ljubljenega Sama, je obstal kot okamenel.
Tedaj se je v njegovih očeh zabliskalo kakor plamen starega izkušenega vojaka, ki komaj čaka, da se spusti v boj.
Potegnil je v hipu veliko sabljo in jo po vojaško zavihtel.
»Za vraga,« je vzkliknil. »Jaz bom pokazal tem smrdljivim psomt Naj le samo poskusijo priti bližje!«
»Ne hodi ven, oče,« je vzkliknila vsa v strahu Peggy.
Stari polkovnik pa se ni niti najmanj oziral na to opozorilo in prošnjo. Videl je, da so njegovi dragi v nevarnosti. Brez pomišljanja se je hitro odločil, da to nevarnost odpravi.
Kaj je zanj pomenilo življenje? Kolikokrat je gledal smelo smrti v oči!
Tu pa je šlo za nekaj drugega, velikega... Treba je bilo pomagati onim, ki jih je imel tako zelo rad!
Ali naj res vse propade?
Ali naj sedaj, ko je bil nesrečni jetnik že tik pred tem, da se reši, ali naj ravno sedaj vse znova propade?
Nel Tu se je treba boriti. Treba je poizkusiti vse in zdržati boj tudi z močnejšim sovražnikom.
Tako sijajen načrt ne bi smel propasti. Nesrečna Peggy ne sme nič več preživljati tako žalostnih dni, kakor jih je malo preji
Največji angleški motorni čoln. Z njim se bo sedaj po stoletjih prvič podal angleški kralj po Temzi v Grecnwich.
del sprevoda. Cele tedne že sedaj iščejo nekateri primernih prostorov, odkoder bi lahko videli veličasten sprevod. Vsi, ki bi si želeli takih prostorov, gotovo ne bodo dobili, ti stotisofci e« v zadnjem času bojujejo samo za primeren prostor.
Od kralja navzdol se vsi uče svoje vloge
Brez skrbi pa ni tudi tistih nekaj tisočev, ki bodo imeli priliko in čast videti vse svečanosti od blizu. Tudi ti imajo težko nalogo v tem, da se morajo učiti navodil, ki jih bo toliko treba znati in se točno po njih ravnati. Sem spadajo najrazličnejši nagovori na visoke dostojanstvenike. Vsak, tudi visoki plemič, bo moral obvladati 6vojo vlogo kar se da točno. Vsi od kralja navzdol se vestno uče iz knjige navodil svoje vloge. Canterburyski nadškof je določil molitve za ves obred, kraljeva dvojica pa je že odšla-v windsorski grad, kjer bo lahko v miru študirala vse, kar bo treba tudi kralju in kraljici znati ob kronanju. Hkratu z njima študirajo tudi številni visoki in nizki dostojanstveniki, ker nihče noče zaostati v tekmi, kdo bo bolj spoštoval stare angleške tradicije s tem, da se bo ločro držal vseh predpisov in navodil, ki veljajo še prav .posebno za dan, ko kronajo kralja.
Prenos po radiu
Že nekaj mesecev sem delajo v westminsterski opatiji tudi radiotehniki. Povsod postavljajo mikrofone, ki bodo napovedovali vsemu svetu potek slavnosti. Skratka bodo lahko ljudje z vseh koncev sveta pos-Iušali svečanosti, le da jih ne bodo videli na lastne oči. Po vseh cerkvah na AngleSkem in po mnogih anglikanskih cerkvah drugod bodo nameščeni zvočniki, tako da bo na Angleškem te dni popolnoma enotno bogoslužje po vseh cerkvah. Po deset tisoč svetiščih bodo verniki lahko poslušali govor canterburyjskega nadškofa, po vseh angleških cerkvah bodo tedaj donele westmins^erske orgle, vsi bodo seveda imeli priliko poslušati govor kralja Jurija VI. in njegovo prisego zvestobe Bogu in narodu.
(Za oltarji bodo postavljeni zvočniki in duhovniki bodo j>ovsod opravljali bogoslužje po sporedu v \veetminsterski opatiji. Vsakdo, čeprav še tako daleč, na drugem koncu sveta, bo lahko točno ze-eledoval po radiu ves potek obredov in slavnosti, le da jih ne bo mogel tudi videti.)
V Tvestminstereki opatiji so zgradili radijsko centralo, v kateri bo opravljalo svoj naporen, pa hkratu časten posel, šest najboljših inženjerjev, ki bodo morali neprestano kontrolirati mikrofone in skrbeti za brezhiben prenos du glavne oddajne postaje. Poleg tega bo v opatiji tudi poštna centrala, odkoder bodo časnikarji oddajali v svet poročila.
Reševalska in policifska služba
Pri vseh izhodih bodo pripravljene nosilnice, na katerih bodo odnašali one, ki jim bo slabo, ali ki bodo zaradi velike gneče omedleli. Veliko je priprav za dovajanje kisika, nekaj zasilnih kirur-
gičnib oddelkov, pred opatijo pa bodo čakali reševalni avtomobili. Policije tudi seveda ne bo manjkalo. Visoki uradniki Scotland Yarda bodo skrbeli za varnost kralja in njegovih visokih gostov. Pripravljena sta dva policijska avtomobila in trije avtobusi, v katerih bodo v strogi pripravljenosti čakali najizbranejši policijski stražniki.
Do 12. maja morajo biti vse priprave končane. Glavna skušnja za te obrede je bila v prisotnosti kralja samega prejšnjo nedeljo. V kakih 14 dneh bodo imeli skušnjo tudi z drugimi udeleženci. Tedaj bodo tajni policisti prvič v westminsterski opatiji. Tu se bodo že sedaj pri skušnji postavili na taka mesta, odkoder bodo mogli imeti čimvečji pregled. Na vsezadnje pa je le Scotland Yard tisti, ki nosi odgovornost za to, da bo ta velika svečanost .potekla v najlepšem redu in da je ne bo nihče motil v njeni veličastnosti. Scotland Yard in njenih stotisoč policistov...
S stanovanjskim vozom se je pripeljal na slavnost
Ni mogoče že sedaj preračunati, koliko ljudi se bo ob dneh napovedanih slavnosti mudilo v Londonu. (Niti ni najmanjšega dvoma, da ne bo mogoče kar tako lahko dobiti stanovanja niti za kratko dobo.) Po hotelih so že sedaj skoraj vsi prostori rezervirani. Posrečena je misel, ki je nanjo prišel nek Amerikanec, ki se hoče slavnosti vsekakor udeležiti. Pred kratkim so pripeljali v London velik stanovanjski voz, ki si ga je dal narediti ta Amerikanec nalašč za to, da bo v njem lahko stanoval ob londonskih svečanostih, ker je računal s lem, da ne bo mogel nikjer najti stanovanja. Pa končno bi si ta mož tudi lahko že prej rezerviral v Londonu stanovanje, saj je milijonar. Toda, on misli, da se bo .počutil najbolj udobno ravno v tem stanovanjskem vozu, ki je približno deset metrov dolg in ima eno nadstropje. V njem je kar najraz-košneje in najudobneje urejena soba, v kateri je prostora za deset oseb. Voz ima tudi posebno spalnico za štiri ljudi, kuhinjo, kopalnico in prostor za strežnika.
Radio
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite * najboljšem in najcenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —.
Programi Radio Ljubljana
Torek, to. aprila: 11 Šolska ura: Otroci, kje naj-demo sovražnika naSega zdravja! Higijensko preda-vunje (dr. Friinta Min) — 12 Šramli igrajo (ploSče)
12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spore.!, obvestila —
1.1.15 Koncert pevskega zbora akademikov «Nnša pesem« — 14 Vreme, borza — 18 Radijski orkester — 18.40 Porečje Sore (g. prof. Fr. Planina) — 13 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Dr. L,uJo Taler iz Zagreba — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Kadijski orkester — 21 PloSče — 21.15 II. ura francoske klavirske glasbe, predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Hajdrihove pesmi poje Akademski pevski kvintet.
Sreda, 21. aprila: 12.00 Operetni venčki (plošče)
12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila —,
13.15 Vse mogočo, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14.00 Vreme; borza — 16.00 Mladinska ura: O jadralnem lotalstvu (g. Jonko Golnar) - 18.20 Mladinska ura: Kako si pripravim zbirko metuljev (g. MiroslaV^Zfirl
— 18.40 Zavarovanje delavoev za starost (g. R Smersnf
— 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila
Nac ura: Slovenska literarna kritika (BožidarJl}o?itH publ., Ljubljana) — 19.50 Uvod v prouos — 20.00' Prenos opore iz ljublj. gledališča, v odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) in Cas, vreme, poročila, spored,
Dragi programi
Torek, to. apr.: Belgrad: 19.50 Pianino; 20.30 Koncert Anite Mezetove — Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 15*10 Komorna glaaba: 20.00 Zbor; 20.40 Revija Blagar-jev 1934-1936 ; 21.55 Violončelo; 22.20 Wagnerjeva ura
— Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba; 20.4T Pester koncert; 22.10 Napolitanske pesmi — Rim-Bari• a Oo Opera »Liola« - Praga: 19.50 Operetna glasba; 21.00 Gledališki prenos — Variava: 20.15 Sinfonični koni-prt _ Koln: 20.45 Klasične koračnice in valčki — ttarnmun iter: 20.15 Sinfonični koncert — Strassboura' 21 Ti. Onp-ra — Sotle*. 21.00 Sodobna švicarska glasba — Huka reita: 20.14 Sinfonični koncert.	UWKa
Slikar (pri izložbi): »Ali sem na tej sliki dovolj prikazal grozote vojne?«
Kritik: »Zagotavljam vam, da še v 6vojem življenju nisem videl kaj strašnejšega.«
Dva avtomobilista sta se srečala na ozkem mostu, toda nihče se drugemu ni hotel umakniti. Nazadnje eden zakriči: »Nikdar se nisem uklonil ldijotu!« — Drugi pa je ravnodušno odgovoril: »Jaz sem se pa že!« io se mu je umaknil.
Vse te misli so naenkrat obšle starega pol* kovnika.
Visoko je dvignil meč, odhitel ven ter zaloputnili vrata za seboj.
Peggy je vztrepetala od strahu in se počasi spustila na kolena ob postelji, v kateri je ležal njen mož.
Zunaj se je zaslišal klic starega polkovnika:
>Semkaj, smrdljivi psi!«
Še nekaj krogel je sfrčalo po zraku, nato pa je streljanje prenehalo. Nastala je tišina, ki jo je motilo le škripanje jamborov, ki so se krivili ob napetih jadrih.
Tudi polkovnik je umolknil.
»Bogve, kaj se je zgodilo očetu,« je zašepetala v skrbeh Peggy. »Ali ne misliš, da bi bilo dobro, če pogledam, kaj se je zgodilo? Morda oče potrebuje pomoči...«
Mudd ji je rahlo položil roko na ramo in dejal:
»Ni potrebno, draga moja. Vse je v redu. Gotovo je vse v redu. Bodi brez skrbi.«
Poskušal je govoriti prepričevalno, toda to se mu ni posrečilo.
Tudi njega je v dno duše zaskrbelo. Tišina na krovu ni pomenila ničesar dobrega.
Slutil je, da 6e je moralo zgoditi nekaj strašnega.
Gledal je proti vratom, ne da bi trenil z očesom.
Toda polkovnik se le ni vrnil.
Ležal je na krovu s prestreljeno glavo. Zadela ga je krogla, čim je stopil iz kabine.
Umrl je junaško, prav tako kakor je tudi živel
Iz čolna, ki je pristal ob jadrnici, je izstopilo nekaj vojakov. Vodil jih je narednik Rankin.
Stopil je na krov prvi Rankin, in šel preko trupla ubitega polkovnika Dyera, vmes pa je venomer polglasno klel.
Bilo mu je žal, da je ubil polkovnika Dyera. V resnici mu je bilo žal zanj, pa ne morda zaradi tega, ker je bil to star, nedolžen človek, pač pa le zato, ker to ni bil Mudd.
Bogoskrunske kletvine so kar letele iz njegovih ust druga za drugo. Krenil je po stopnicah, ki so vodile v notranjost jadrnice.
Stopnice so bile mračne, na dnu pa je opazil trak svetlobe, ki je prihajal skozi špranje vrat pri kabini.
Z napetim samokresom v rokah je narednik Rankin odšel proti kabini. Ko je prišel do nje, je surovo brcnil z nogo v vrata.
Zaradi hitrega in močnega sunka so vrata popustila.
Brez besede, bleda kot smrt, sta zastrmela Mudd in njegova žena vsa zaprepaščena v narednika Rankina, za katerim 6e je v. hipu pojavilo v sobi še nekaj vojakov.
XV. poglavje.
Crni stražar Buck je kar ostrmel, ko 6ta predenj pridrvela dva bela stražarja, ga razorožila in odvedla s seboj.
Bila sta to edina dva bela stražarja na otoku. Črnci so ju mrzili. V sami kaznilnici nista bila že davno. Opravljala sta poseben posel.
Kadar 6e je obetalo kakšno priznanje, kadar je bilo treba voditi kakšno preiskavo in koga zaradi kat ie malenkosti kaznovati, tedaj sta ta dva bela čuvarja prišla do besede.
. Za tak opravek sta bila že po svoji naravi najpripravnejša.
Prvi, Zwerg, je že po svoji zunanjosti kazal znake največje surovosti. Bil je robat, bolj majhne postave, debelušast, mesnatih lic, močnega vratu in krepkih pesti.
Njegov tovariš Bello, mršav, suhih lic, rumenkaste j>oIti, zakrivljenega no6a, pa je bil na videz kakor grabežljiva roparica.
Ta dva čuvaja sta odvedla Bucka na dvorišče ob jetnišnici. Sredi dvorišča so bila vrata, ki so vodila nekam v globino.
Ko je črnec Buck prišel do teh vrat, je za-čuden ob6taI.
»Slo venski dom« *»>»«»*» vsak delavnik oh 12 Mnseftna naroftnina 12 Din ca Inozemstvo 28 Din Orednigfrvo Kopitarjeva a lica 5/111 Telefon 2WU tal 299b> Uprava« Kopitarjeva k
Talalon 2994. Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: EL Ce& Izdajatelj; Ivao Rakove«. Urednik; Jote Koiitek.