List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Politično zborovanje v Mariboru. Da na političnih shodih govorijo poslanci, to ni nič novega; da govorijo na njih gospodje, ki imajo srednje ali se tudi višje šole za seboj, tudi to ni novo. Novo in razveseljivo pa je, da so se zadnji čas začeli na shodih vedno bolj pogosto oglašati tudi naši vrli slovenski kmetji. Do pred par leti je bil kmet na govorniškem odru redka prikazen. Odkar pa je krščansko-socijalna organizacija spravila v naše društveno življenje nov duh in nov tok, odkar je ta organizacija poklicala tudi kmeta in kmetskega mladeniča v ospredje javnega življenja, ponuja se nam vedno pogosteje prilika, da kmetje na naših shodih niso mrtvi poslušalci, ampak da posežejo tudi samostalno v razgovor o razpravljanih dnevnih vprašanjih. Tako se je zgodilo tudi na občnem zboru „Slov. društva" dne 28. t. m. v Narodnem domu v Mariboru. Državni poslanec profesor R o b i č je govoril o političnem položaju. Celjski nemško-slovenski gimnazij bi moral biti v Celju, a 1. 1903 je Koerber kupil s tem vprašanjem nemškoljudsko stranko za neko glasovanje, in od istega časa je vlada bila tudi za gimnazijsko poslopje izven Celja. Prodajo so Koer-berju olajšali tudi nekateri slovenski politiki. Hudo prijema na to poslanec otroško pisavo „Slov. Naroda" o slovenskem vseučiliščnem vprašanju. Dvorni svetnik in poslanec dr. Ploj govori o razmerju Avstrije do Ogrske ter biča zadržanje Ogrske, ki ima že zdaj vse pravice, mi pa vse stroške, a še vedno ni zadovoljna. G. dr. P i p u š je mnenja, da imajo Ogri s svojega stališča celo prav in da se vrlo bra- nijo. Kdor zobe pokaže, tistega se dandanes boje. Glede gospodarske ločitve od Ogerske je govornik za ločitev, ker bi bila kmetom koristna, a Slovenci smo kmetski narod. Kako je drugim ločitev v korist ali škodo, naj nam bo deveta briga. Skrbimo za-se! Če se sestavi novo ministrstvo, naj tudi Slovenci zahtevajo svojega ministra. Posestnik Čagran iz Studenic pri Mariboru se najprej zahvali poslancem, da so dosegli vsaj toliko, da se jim je obljubila kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom. Poživlja poslance, naj delajo na to, da bo kmet gospodar svojih pridelkov, da jim bo on narekoval cene. Kajti vsled nizke cene pridelkov skupi komaj toliko, da plačuje davke, ne more pa plačevati delavcev, ki postajajo od dne do dne redkeji in dražji. Naj delajo poslanci na to, da se bodo kmetje organizirali in izobraževali, kajti samo v samoizobrazbi in stanovski organizaciji je še pomoč kmetu. Kritiziral je tudi postopanje vlade, ki je dajala in še daje zadrugam le tedaj podporo, ko so že ustanovljene m se izkažejo krepke. Pozneje pa zadruge ne potrebujejo tako podpore, kakor pa v začetku. Koliko milijonov se izmeče podpore obrtnemu stanu, samo kmetu se noče nič dati. Posebno mlekarske zadruge so jako važne za naše kraje, za to se bi naj te pridno podpiralo. Vzgled nam naj bo Češka in Moravska, kjer je veliko mlekarskih zadrug. V mariborski okolici je opazil govornik, da prodajajo velike grajščine in posestva svoje mleko po novi meri, samo mali posestniki ga še vedno prodajajo po stari meri in trpe s tem škodo, ker dajo mleko veliko ceneje. — Govornik nadalje interpelira poslance, zakaj niso označili svojega stališča pri debati o carinskem tarifu. Od „Slovanskega kluba" je govoril samo poslanec dr. Stojan proti uvažanju umetnega medu, kar je velike važnosti, ker se zadnji čas posebno razvija čebeloreja. Odobrava pa postopanje proti Srbiji. Vendar bi bilo bolj umestno nastopiti proti bogati Nemčiji, kakor pa proti revni Srbiji, ki je povrh še slovanska bratska dežela. Zaradi odprave zemljiškega davka prosi govornik poslance, naj v tem smislu delujejo in naj skupno nastopijo v kmetskih zadevah z drugimi kmetskimi strankami. Slednjič omeni govornik surovo in oholo postopanje nemških in nemčurskih uradnikov na Spodnjem Štajerskem nasproti kmetom. Mi nismo več v času robote, ko je bila gospoda vsemogočna, ampak mi živimo v kon-stitucijonalni državi, kjer ima vsak davkoplačevalec, in to je v prvi vrsti kmet, svoje pravice. Zato ni trjba trepetati pred temi gospodi, ki živijo od Dašega denarja, ampak resno in uljudno naj zahteva vsakdo, kar želi, in če se mu ne da ali se ž njim surovo postopa, naj takoj naznani tak slučaj poslancem, katere on prosi, da bi v takih slučajih zahtevali od vlade, da nauči dotičnika, da slovenski kmet ni rob, ampak prost in spoštovanja vreden državljan. Ko se je poleglo splošno odobravanje, dvigne se mladenič Grandošek iz Spodnje Kungote in govori: Dragi rojaki, vrli sinovi slovenskega naroda ! Slavna gospoda! Bodite mi v imenu severnega dela mariborske okolice iskreno pozdravljeni! V prelepem številu smo se danes zbrali, da se pogovorimo o tem, kar smo storili, kar bodemo in tudi moramo storiti, da rešimo to, kar se rešiti da. Dragi rojaki, ako pogledamo na desni in levi breg deroče Drave, LISTEK. Izdajstvo. Povest. Spisal J. V. Starogorski. (Da^e.) „„Seveda, ako bi vsi tako mislili, bi ostalo vedno vse pri starem. Vsak naj dela, kolikor more. Kakor veste, so letos tudi volitve v okrajni zastop. Torej same volitve. In rečem vam, da mora biti konec tej izdajalski politiki v našem okraju. Manjka samo par glasov." „Kaj praviš? Izidora bodo vrgli?" „Nič ne pravim, ampak trdim. Gotovo še sicer ni, vendar kakor se kaže, bo šlo. Zato pa treba izvoliti zanesljivega moža. Po drugod imajo že več zanesljivih županov, gledimo, da samo Podlesje ne bo delalo škandala." „Koga naj zberemo? Povej nii, ki pregleduješ vse kote! " „Rečem vam, da bj nasvetoval Kalina, ali on je dolžan Izidoru. Ni sicer mnogo, ali dolžan je le. Potem je pa njegov sin vse kaj druzega kakor Slovenec. Če bi bil kaj prida, bi ne hodil za tisto lzidorovo veščo, za tisto vrtoglavo Toni ... da bi jo zlod . . „Glej ga hudirja. Še to je zvohal," se smejejo možakarji. „Prosim, nič hudirju podobnega ne najdete na meni," se smeje Logar. „Ali kar je res, je res." „Sedi in pij ter nam povej, kako veš vse to ?" „ Kako ? Človek gre okrog in vidi vse. Ako me bodete se dolgo poslušali, se še naučite kaj pametnega. Zadnjič sem šel v mesto in sem ju naletel skupaj. Potem sem pa še nekje vprašal in zvedel." „Kakor radovedna baba," reče smeje Janez Zorko. „Ti pa še baba nisi, že veš zakaj ne," reče Logar. „Misliš, da mu jo bo Izidor dal ?" vpraša Možgan. „Če je neumen. Vendar je za ščuke loviti dobra vada. Izidor ni neumen, da bi ne sprevidel, kako lahko mu koristi tako nag-nenje Kalina." „Žalostno, ako mora že človek na tako podel način iskati zaveznikov." „Izdajalcem ni nič podlega," meni Logar. „Ali, da pridemo do konca, predlagam, da naprosimo Gorjaka, da še nadalje prevzame županstvo. Ta ga ne bo volil. Njegova hčerka je biser Slovenke in jo zelo ljubi. On se bo udal njenim; željam, posebno ker je drugače itak slovenskega mišljenja." „Ravno prej si dejal, da ni lepo, ako človek računi na taka sredstva," reče Janez Zorko v šali. „Da bi te hotela babnica natepsti danes za obed," zamomlja Logar. „Tu se gre za srečo celega okraja, za srečo nas vseh. Pa vi, ki se malo ali nič ne brigate za bralno društvo, itak ne veste, kaj je to sreča naroda in „Slovenec sem." „Jaz sem vpisan." „Jaz tudi." „In jaz ..." so se oglašali. „Ne drgaj čeljusti." „Vpisan?!" se poroga Logar. „Jaz sem tudi vpisan marsikje. Na primer: pri vojakih, v krstnih bukvah sem vpisan in še marsikje sem vpisan." „Tudi v peklu," pripomni eden in vsi se nasmejejo. „Tolikokrat ne, kakor ti. Kaj pa vam pomaga, če je vpisan ta ali oni, videti se pa ne da nikoli." „Če bodemo še dolgo tu sedeli, nas pa Logar poboljša," reče Možgan v šali in vstane. „Treba bo iti domov." „Prej se mora sam," reče Janez. „Halo," se nasmeje Logar. „Ni vrag, da bi ti škodovalo. Pa tebe kedaj poboljšati, ko te vendar še kuhalnica Micike ne more. . . Nak?!" pač vidimo pivsod nevednost našega ljudstva, katero naši narodni nasprotniki porabljajo za svoje čedue namene. Nepotrebne nemška šole v mariborski okolici kakor v Poberžu, v Stu-deuicah pri Mariboru, v Ridvanju, v Pekrab, v Svičini in Šentilju nad Mariborom itd. so same mučilnice slovenskih otrok, katere nam pripravljajo najhujše nasprotnike, ki delajo z vsemi močmi proti lastnim svojim bratom- in lastni krvi. T .i k o so torej stegnili naši uarodui nasprotniki svoje grabežljive kremplje po teh šolah, kajti dobro so vedeli, kogar je šola, tega je tudi bodočnost. Nadalje sem opazil naše narodne nasprotnike, da so se začeli v mariborski okolici zelo zanimati tudi za s v o j gospodarski napredek. Ustanovili so si v Radvanju pri Mariboru trsnico in drevesnico, nadalje mlekarsko zadrugo v Ho-čah in v Mariboru, nadalje zadrugo za vino in za sadje, v bližnji prihodnosti bodo celo ustanovili zadrugo za seno, namreč v Pesnici. Zdaj pa se vprašamo, zakaj pa mi Slovenci ne napredujemo kakor naši narodni nasprotniki ? Ako o tem resno premišljamo, vidimo, da je naše Slovensko društvo jako nedelavno ter vsled te nedelavnosti žalibog zelo nazadujemo. Sad naše nedelavnosti smo videli že lansko leto ob času deželnozborskih volitev, ker se je društvo prepozno začelo brigati za nje, in ta mandat smo nazadnje izgubili vsled lastne krivde in počasnosti Slov. društva. Kakor pred volitvami, tako bi tudi ob času obstrukcije moralo sklicati Slov. društvo shode po vseh farah in vaseh, da bi naše ljudstvo vedelo, zakaj smo obstruirali in kateri stranki se mu je treba priklopiti. Ali volitve bodemo imeli zopet prej ali slej, za te je sedaj treba začeti delati, ako hočemo zmagati. Da hočejo ta mandat imeti naši ljubeznjivi naspotniki, je znano. Saj je rekel eden naših nasprotnikov enkrat g. poslancu Robiču, da bi še rad doživel čas, ko bo padel ta mandat v mariborskem okraju Nemcem v krilo. Zato pa bodo naši narodoi nasprotniki napeli vse sile, da dobijo ta mandat v roke. Tedaj pa je dolžnost Slovenskega društva, v pravem času sklicati shode po vseh krajih ter podučevati naše ijudstvo, da bo vedelo, zakaj se gre. Nadalje še omenim, da se voli v odbor političnega društva štiri do pet kmetov, da ne bodo v odboru sedeli sami meščanski gospodje, ampak tudi ljudje, ki poznajo naše razmere, naše ljudstvo iz lastne skušnje in ki bodo tudi resno voljni prijeti se dela. Kdor pa v javnosti resno delati ne sme, ne more ali noče, ne sodi v odbor slovenskega političnega društva Le izšolajte — nikar se ne bojte — par okoliških kmetov, ki so dobri gospodarji, le „Toraj Gorjaka," meni Možgan. „Ce se bo le dal omečiti," odvrnejo ostali. Logar pa sprazne svojo kupico. „Bomo videli." III. Volitve za občino Podlesje so se končale in izvoljen je bil Kalin. Gorjak ni hotel na noben način prevzeti županstva, kar ga tudi po postavi niso mogli prisiliti. Tudi Ivanka ga je prosila, da mu bo celo pomagala ura-dovati slovensko. Vendar zastonj. Gorjak je bil mož, kar je rekel, to je storil. Čudno naglo se je spremenilo v Podlesju, odkar je jelo delovati bralno društvo in odkar je bilo gasilno društvo s slovenskim poveljem. Vse je prešinil nek drug duh in ta duh so raznesli največ mladi ljudje. Sinovi in hčere, kojih mlado srce je še kakor vosek, so se navzeli navdušenja in se zavedli, da so slovenskega rodu, zavedli dolžnosti, da se jim je boriti za ta rod in ga čuvati. Stariši so pa na ljubo svojim otrokom drveli za tem, kar so obožavali otroci, vedoč, da je to nekaj vzvišenega, nebeškega. Ljubiti svojo domovino, svoj narod, se potegovati zanj ... le lopov in izdajalec mu nasprotuje. In ti niso bili Podleščani. Same stare slovenske korenine. Bralno društvo je cvetelo in sipalo med ude oni vonj svete navdušenosti, katerega je dal Bog vsakemu človeku, da z njo koristi izšolajte jih za politično delo, ti bodo najboljši, najzanesljivejši boritelji za teptano in zapuščene slovensko ijudstvo v mariborskem okraju v narodnem, posebno pa v gospodarskem oziru. In videli bodete, da bodemo veliko ložje delovali med ljudstvom, ako bodemo imeli več kmečkih korenjakov. Zatorej, dragi rojaki, poživljam vas v imenu matere Slovenije, na delo tedaj ob enajsti uri, da rešimo to, kar se še rešiti da, da nas ne bo obsodii naš bodoči rod, da smo bili nedelavni, ter vsled naše nedelavnosti popolnoma propadli. Kajti le v delu je rešitev našega naroda, le v delu je rešitev našega gospodarskega programa. K temu nam pomagaj Bog in sreča junaška! Navdušenemu govoru je sledilo burno odobravanje in mnogi so vrlemu mladeniču in zvestemu pristašu naše krščansko-socialne organizacije toplo čestitali. G. V r a č k o, ka-pelan iz Jarenine, se je pridružil želji pred-govornika, da bi „Slov. društvo" zares naj bilo srce vsega političnega gibanja v mariborskem okraju. Društveni tajnik dr. V r s t o v š e k poroča o društvenem delovanju ter se spominja v preteklem društvenem letu umrlih udov: dr. Glančnika in vrlih kmetov Vele-bila v Št. Petru, Polančiča. v Jarenini in C i m p e r š e k a v Št. Ilju. Blagajnik dr. R o s i n a poda poročilo o društvenem denarnem stanju. Na to se vrši volitev in je izvoljen predsednikom g. kanonik dr. Ivan Mlakar. Med slučajnostmi govorijo gg. Rebek, Novak, dr. Pipuš o obrtnem vprašanju med Slovenci, g. R e i c h e r pa vpraša, kaj je storilo društvo glede slovenskih izveskov, katere je mestna občina prepovedala. Tajnik mu odgovori, da se bo morala vsaka stranka posebej pritožiti. S tem je bil dnevni red končan in predsednik zaključi zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo kmetov iz okolice in tudi lepo število mariborskih Slovencev. Med zbo-rovalci je bil tudi dr. Josip V o š n j a k , kojega navzočnost so zborovalci iskreno pozdravljali. Rusko-japonska vojska. 91» muIicmi. Iz Tokija se poroča: V tukajšnjih vojaških krogih zaupljivo zro v bodočnost. Po došlih poročilih od armade na suhem so zavzeli Japonci zaželjeno stališče. Neprenehoma dohajajoče moči so Japonce tako okrepile, da je japonska armada mnogo močnejša nego pred bitko pri Mukdenu in da se lahko spusti Njemu in narodu. Pa ni bila to samo hipna navdušenost, ampak ona je ustvarjala djanja in čine. Kalin ni bil tako napačen človek, kakor ga je Ludvik Logar slikal, ali bil je omahlji-vec.Da je bil dolžan Izidoru, načelniku okrajnega zastopa, najzagrizenejšemu nemčurju, je bilo res slabo, ali hujše je bilo z njegovim sinom. Njegov sin Matej je padel v tretji šoli. Oče ga je vzel domov. „Dovolj dolgo je trgal zastonj hlače po šolah, naj sedaj poskusi, kako je na njivi in travniku." Ni bil sicer napačen fant, ali družba, v katero je zašel v mestu, ga je pokvarila. Občeval je navadno z odpadniki in postal sam tak. Prav za prav se ni nagibal ne na to ne na ono stran. Oče se je jezil, a ker je sprevidel, da ne opravi ničesar v tem oziru, ga je pustil. Drugače je bil priden in djali so, da se mu bolj podaje kosa in pljug, kot knjige. Bodi si že tako ali tako, ako bi ne zašel v nesrečno pajčevino. Jel je zahajati na posete k onemu Izidoru, katerega je preklinjala slovenska zemlja kot Judeža. Kakov oče takov sin, pravi pregovor. Pa tudi to je resnično, kakov sin takov oče. Stariši na ljubo svojemu otroku store to, kar bi drugače ne storili. Izidor, ki je vedno trdil, da je kmet, je vendar le prerad preziral kmeta in se družil z gospodo. Sprevidel je tudi, da se začenja svet v boj s sovražnikom. Železnica izborno deluje.' Od Sinmintina delajo Japonci železniško progo, ki je bila tam pretrgana, dalje proti severu in si vpeljati prmet začasno le s kouji. Male praske zadnjih dni se v Tokiju ne upoštevajo dosti in se jih smatra le kot praske pri poizvedovanju. „Novoje Vremja'' poroča iz Uunčulina : Vsa poročila, došla od prednjih straž, potrjujejo, da se nasprotnik pripravlja na velik boj. Maršal Ojama se vidoma na vso moč trudi, s koncem svojega desnega krila dospeti do železnice vzhodno Kirina. Ravno tako ni dvoma, da so si prednji voji obeh armad že v dotiki. Glavni sili obeh nasprotnikov sta približno 150 kilometrov oddaljeni druga od druge. Železnico straži 25.000 mož ruskih kozakov in pešcev proti hunguškim napadom. Straža je razdeljena v oddelke, katerih vsak ima nalogo, stražiti približno 40 milj dolgo železniško progo. morju. Vest, da se je vnela na morju bitka, se pričakuje vsak dan. Roždestvenski namreč ni šel po daljši in varnejši poti, ampak si je izvolil najkrajšo in najnevarnejšo pit. Minuli teden v petek je naenkrat pripluli v luko Vusun v Vzhodno - kitajskem morju šest ruskih križark, ter so se usidrale v tej v luki. Brodovje Roždestvenskega je bilo usidrano pri tokih Sattel, ki leže vzhodno od luke Vuzum. Minulo soboto, dne 27. t. m. je odplulo brodovje od teh otokov naravnost proti korejski morski o^ni in je brzojavka iz Tokija dne 27. t. m. je poročala, da se videli rusko brodovje blizu otoka Tsusime, ki leži v korejski morski ožini. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da si je Roždestvenski izvolil to pot, da prisili admirala Togo k bitki. Čez korejsko morsko ožino namreč pošiljajo Japonci s svojimi par-niki vojne potrebščine na Mandžursko bojišče. Sedaj, ko se je pojavilo rusko brodovje v tem delu morja, so ti japonski parniki v nevarnosti. In zato bo Togo prisiljen, napasti Roždestvenskija, da naredi tem prevoznim parnikom prosto pot. Res je došla v ponedeljek, dne 29. t. m. vest, da sta se spoprijela Roždestvenski in Togo v korejski morski ožini. Ta vest se je še isti dan potrdila. Togo je napadel v Korejski morski ožini Roždestvenskija v soboto, dne 27. m. m. dopoldne okoli 10. ure. Kakor je vselej pri važnih dogodkih navada, dežuje tudi sedaj vesti iz bojišča. Vse vesti, ki so dosedaj došle, so iz japonskega in angleškega vira, torej jim smemo pripisovati, da so precej pristranske, posebno probujati in da bo enkrat konec njegovemu nasilstvu. In tresel se je pred tem dnevom, dnevom plačila in osvete. Vedel je dobro, kaj vodi Mateja k njegovi hiši, da ne hodi radi njega dve uri daleč. Bila je to njegova hčer Toni, zala deklica, ali žal . . . Ni bila samo divja sovražnica vsega, kar je slovenskega, tudi z moškimi se je zabavala rada ... Z ognjem, pravijo, se ni dobro igrati . . . Oni, ki se je zagledal v njene temne in ognjene oči, je bil nesrečen . . . Da je bil Matej tudi eden izmed onih nesrečnežev, se ni čuditi, ker je oče nasvetoval hčeri, naj ga drži, dokler se ne zvrše volitve v okrajni zastop. In tako je Matej pohajal kraj svoje Toni in poslušal njene besede, ne sluteč, da pije strup, ki vtegne biti pogubonosen njemu in okraju. Oj tužna majka naša . . . Volitve v okrajni zastop so se pa bližale z brzimi koraki. Na obeh straneh so se seštevali glasi, agitiralo se je z vso močjo. Slovenci so napeli vse svoje moči, da se iznebe pogubo-nosnega tujega gospodstva v okrajnem zastopu. Izidoru je upadel pogum. Le en glas bo odločeval, in to je bil jedini omahljivi glas Kalina. Nasprotniki kakor Slovenci so računali nanj. Toni, ona zapeljiva kača, je pa kar sipala ogenj ljubeznjivosti na ubogega Mateja. (Dalje sledi.) sumljive so zaradi tega, ker skoraj nič ne govorijo o japonskih izgubah. Gotovo pa je, da tudi Rusi niso prizanašali Japoncem. V naslednjem prinašamo najvažnejše brzo-jave o bitki, ki pa so kakor rečeno iz japonskega ali angleškega nezanesljivega vira in še si vrh tega nasprotujejo. London, 28. maja. Reuterjev urad javlja iz Tsingtava: Po poročilih iz kitajskega vira se je pri otoku Tsusimi v Korejskem prelivu vnela velika pomorska bitka. Dunaj, 29. maja. Ob tri četrt 2 popoldne je na dunajsko borzo došla iz Londona brzojavka, ki pravi, da so v bitki pri Tsusimi imeli Japonei velikanske izgube in da se je večjemudelu ruskega brodovja posrečilo priti v Vladivostok. London, 29. maja. „Daily Mail" je dobil od baje povsem verodostojne strani iz Tokia obvestilo, da je rusko brodovje razbito in več ladij uničenih; ostale ladje so zbežale proti Vladivo-stoku; J l p o n c i jih zasledujejo. Petrograd, 29. maja ob pol 12. dopoldne. Poročila iz raznih strani o pomorski bitki so vzbudila tu nepopisno vznemirjenost. Zanesljivo je samo poročilo, da se je udeležilo bitke tudi vladivo-s t o š k o brodovje. Poročilu Reuterjevega urada, da je bil Roždestvenski poražen in daje izgubil eno oklop-nico, štiri križa r k e in ladjode-1 a v n i c o, tukaj nihče ne verjame. Admiraliteta pravi, da je- to skoro nemogoče. Opozarja se zlasti, da je Reuterjev telegram datiran iz Washingtona kot poročilo iz Nagasakija, dočim je japonska vlada prepovedala, pošiljati brzojavke z Japonskega o bitki. Poročilu rimske „Tribune", da so Rusi poraženi, da so Japonci potopili štiri ruske ladje, več drugih pa poškodovali, se tu sploh ne pripisuje ni-kakega pomena. London, 29. maja. Reuterjev biro javlja, Ida se ni vse brodovje admirala Roždestven-skega udeležilo pomorske bitke. Vse počasneje vozeče ladje je Roždestvenski poslal, da se peljejo okrog Japonske v Vladivostok. Japonci so zgubili eno križarko in deset torpedovk. London, 29. maja ob pulu 11. dopoldne. Vse vesti o pomorski bitki v korejski ožini je sprejeti z največjo rezervo, ker še ni prav ničesar potrjenega. Gotovo je le, da se je bitka začela, a še ni niti ruskega niti japonskega uradnega poročila. Pariz, 29 maja. Agenturi „Information" se poroča iz zasebnega vira: Pomorska bitka se ni bila pri znanem otoku Tsusimi sredi Korejskega preliva, marveč pri otoku istega imena ob japonskem obrežju. Izid bitke ni odločilen za nobeno brodovje, na obeh straneh «t namreč ni ostala nobena ladja popolnoma Unepoškodovana. ^ f London, 29. maja. Iz Tokia se javlja uradno: Brodovje admirala Roždestvenskega P je večinoma uničeno. 12 ruskih vojnih ladij ?f se je ali potopilo ali so bile ujete. Tudi dve K transportni ladji in dve razdiralki torpedovk so se pogreznile. Japonska renta je na dali našnji borzi poskočila za 2J/2 %• •:•>'> London, 29. maja. Zasebne brzojavke trde, da so Rusi izgubili tudi admiralsko ladjo | in tri križarke; mnogo drugih ladij je poško-~ dovanih. Tudi izgube Japoncev so velikanske. j ■ Tokio, 29. maja polu 3. popoldne: V • bitki so se potopile sledeče ruske ladije: Oklopnica „Borodino" in „Imperator Aleksan-der III.", oklopne križarke: „Admiral Nahimov", W „Dimitrij Donskoj" in „Vladimir Monomah", I? obrežna oklopnica „Admiral Uzakov", kriti y križarji „Svjetlava" in „Žemčug", prevozne I ladje „Kamčatka" in „Irtesin". Japonci so si | osvojili sledeče ruske ladje: oklopnico „Orel" »; in „Nikolaj I.", obrežni oklopnici „Admiral jjc Apraksin" in „Admiral Senjavin". — Izguba ;. Rusov znaša: deset ladij potopljenih, štiri je ujete. it London, 29. maja. Togo je dosel proti f< Šanghaiu bežeče ruske ladje in jih potopil po hudem boju. Ladija „Knez Suvarov", na kateri je bil Roždestvenski, je bila kmalu popolnoma premagana. Razstrelili so jo v zrak, da se jim ni bilo treba udati. — Ušle so samo: ena oklopnica in tri križarke. London, 29. maja. O razvoju bitke v korejski cesti se poroča: Ko je priplul Roždestvenski v Korejsko morsko ožino, bila je na morju huda megla kakor je sploh v tem vodovju spomladi. Togo, ki sploh ni zapustil japonskih voda, je še-le na poročilo, da se bliža Roždestvenski Korejski morski ožini, zapustil japonsko bojno luko Moji in plul Rusom nasproti. Medtem je prihitel tudi podadmiral Kamimura s svojimi križarkami iz Tihega oceana in zastavil Rusom povratek. Spredaj je bil Togo, zadi Kamimura. Vsled megle so se Japonci mogli zelo približati ruskemu bro-dovju ter so uspešno napravili torpedne napade. Pariz, 29. maja. O pomorski bitki ni tukaj nikakih zanesljivih poročil. Iz dosedaj došlib je razvidno, da je Togo presenetil en del ruskega brodovja. Ena ruska oklopnica je zadela ob mino, katere so nastavili Japonci. London, 29. maja. Tukaj sploh ni nikakih zanesljivih poročil. Mogoče, da je bila velika bitka, mogoče je pa tudi, da so se samo slabejše in počasnejše ladje ruskega brodovja udeležile boja, ker so se lahko rešile vse hitrejše in močnejše ruske ladje v Vladivostok. (To zveni že drugače! Opom. uredništva). London, 29. maja. Iz Tokia se poroča: Poveljnik tretjega ruskega brodovja admiral Nebogatov je ujet in ž njim 3000 ruskih pomorščakov. O admiralu Roždestvenskiju pa se misli, da je ušel. London, 29. maja. Istemu poročilu Togovemu, da je njegovo brodovje nepoškodovano, se ne sme verjeti. V London so došla brzojavna poročila iz Tokia, ki poročajo, da so Japonci zgubili tri križarke in najmanj dvanajst tor-pedolovcev, ki so se ali potopile, ali pa se za bojevanje ne bodo mogle več uporabiti. Politični ogled. Državni zbor. V soboto, dne 27. t. m. je zboroval na Dunaju ministrski svet. Ni še sklenjeno, kdaj se skliče zbornica, a sodijo da sredi junija. Zbornica reši zakon o kon-grui, začasni proračun in nekaj manjših predlog. Če se doseže sporazumljenje z Ogrsko, prične zbornica razpravljati tudi o trgovinskih pogodbah in ni izključeno, da izvolijo v poletnem zasedanju delegate. Slovansko bogoslužje. Škofje iz goriške, zagrebške in zadrske nadškofije so poklicani v Rim, kjer se posvetujejo, kako urediti vprašanje o bogoslužju v starosloven-skem jeziku. Posvetovanja so tajna in vsled tega je vse laž, kar pišejo protiverski listi o teh zborovanjih. Kaj hočejo češki kmetje? Na kmets-kem zborovanju v Komotavi je govoril dež. posl. Zuleger. Zemljiški posestniki imamo v Avstriji brez Ogrske okoli 4000 milijonov goldinarjev vknjiženega dolga. V teku zadnjih 20 let se je dražbenim potom prodalo 230.000 posestev. Vsako leto je plačati 240 milijonov goldinarjev obresti od dolgov, kar samo že presega trikratni znesek katastralnega čistega dobička iz zemljišč, če se zraven raČunijo menjični dolgovi, ne-vknjiženi in zasebni dolgovi, tedaj dobimo pre-tužno sliko našega kmetskega stanu, če bo šlo tako naprej, se dolgovi pomnože vsako leto za 120 milijonov gld. in mi bomo prisiljeni, da kot berači zapustimo domovino. Najzadnji čas je, da se potisnejo poljedelske in sploh gospodarske težnje v ospredje. Izviti se moramo iz jako visoke politike in moramo vse kmete spraviti pod en klobuk, moramo jih združiti in ne razdvojiti. Mi hočemo državi dati kmetski značaj v postavodajstvu in pa v upravi. Mi hočemo odločevati, kdo se naj voli, kdo naj bo minister !u To so resne in odločne besede. Tudi mi slovenski kmetje se ne smemo prepirati, kakor hoče „Štajerc", ampak združevati se nam je treba. Mi smo slovenski kmetje, to hočemo ostati, zraven pa se boriti za svoj stan ! Poroka nemškega prestolonaslednika. Dne 6. junija bode v Berolinu poroka nemškega prestolonaslednika Viljema s prin-cesinjo Cecilijo iz rodovine velikih vojvod Meklenburg-Šverin. Tem povodom bodo velike slavnosti po celi nemški državi. V Berolinu se začnejo slovesnosti že dne 3. junija. Vsi vladarji odpošljejo svoje zastopnike k poroki. Našega cesarja bode zastopal prestolonaslednik Franc Ferdinand. Naš cesar je poklonil poročnemu paru kot ženitovanjsko darilo krasno kočijo faetón. Ženin Viljem je star 23 let, njegova nevesta Cecilija 19 let. Dopisi. (Dalje in konec.) Sv. .Jurij ob Sčavnici. (R a z n o.) 3. V političnem življenju je pri nas kakor zdaj že povsod. Hud boj imamo z bračkovci ali štajercijanci. V občini Sv. Jurij n. pr. so bile že lanskega septembra občinske volitve, a še zdaj ne veljajo vsled rekurza bračkovcev. Takrat so štajercijanci sijajno propali, zdaj pa hodijo kakor veše, zlasti ker ne morejo najti tehtnega vzroka za razveljavo volitev. Posebno žalosten hodi jamički Slavič (ali: Sla witsch), ki bi strašno rad bil rihtar. Miki biserjanski bo pa itak nemara znorel, če bodo septemberske volitve veljale. Mladi Sinko je že pri volitvah rjovel, kako bo še-le, če iste obveljajo. Karlek Kreftov jim je še najbolj pameten, a tiha voda je, ki zelo dere. Škoda, da se je ta mož tako prelevil! O toti bračkovci! Kak so smešni v kolen-drah! Oče Bračko ali Wratschko rad pride gledat svojih vrlih sinekov; hotel ima pri Kreftovem Karleku, včasi tudi pri Slanovki na Jamni. Nekega dne mu je šel slavni kütinski „gemeindevorsteber" Matjašič (kak je le to, da se ne piše Matiaschiitz!) daleč proti, da se je potem smel ž njim peljati k Sv. Juriju. To je človek, ki se pre nikogar ne „šona", gospodu orehovskemu preroku pa gre tako ponižno proti! Matjašič je grozen stric! Vse bi moralo tako plesati, kakor on s pleči miga. Slišimo praviti, da se je nedavno spravil nad velespoštovanega in za šolo prezaslužnega g. Vuka, načelnika kraj nega šolskega sveta pri Sv. Duhu kakor tudi nad tamošnje učiteljsko osobje. Ker jim drugače ni mogel do živega, jih je pa pri šolskih oblastih tožil. Seveda je dobil po nosu, na priziv pa še enkrat! Ali se to spodobi za „rihtarja" ? ! Bračkijanci zdaj na vso moč delajo zoper imenovanje slovenskega notarja za Gornjo Radgono. Od narodne strani so se pa na občinske urade poslale pole za podpise, naj bi se naši poslanci odločno potegnili za slov. notarja. Matjašič je to polo odklonil, rekši: „Saj nam ga ni treba"! Matjašič ve tako nemški kakor moj „skljiikač" (nož), pa pravi, da mu slovenskega notarja ni treba! Nespataetno! Najbolj pa Matjašiča pika, da se mu je ponesrečil njegov načrt, spraviti k Sv. Duhu nemške Marijine brate. V imenu krajnega šol. sveta — pa ne, da bi mu ta dal pooblastilo — je pobiral za to podpise, obetal je Marijinim bratom novozidano šolo, tudi cerkev, je rekel, da jim bo prepustil (!), a vsi ti načrti so šli po vodi, zdaj pa ga to gifta, ker ni mogel Wratschku napraviti tega veselja, da bi ustanovil pri Sv. Duhu nemško kolonijo! Zdaj pa še njegov oproda, terbegojnski „rihtar" Vučina! To pa je siromašec; mora tako piskati, kakor mu oča Matjašič pihajo! Da bi iz lastnega nagiba kaj ukrenil, za to nima talentov. Kako je le ta človek prišel na predstojniški stol! ? Kat .-narodni volilci galuške in terbegovske občine! Spodmeknite pri prihodnjih občinskih volitvah tema čudnima „gemeindevorsteheroma" stolec, da bo jeknilo v njima, da ne bosta več imela korajže se gor spravljati! To je žalostno, da imajo tako odlične občine slavne jur-jevške fare take predstojnike! Od drugih slavnih bračkovcih ob priliki! 4. Kako pa naše društveno življenje? „Bralno društvo" deluje, kakor je bilo doslej vajeno, z vnemo. V „mladeniški in dekliški zvezi" se mladina medsebojno razvedruje z de-klamacijami in dnevnimi vprašanji, ter se jo poučuje zlasti v gospodarskih in pravno-poli-tičnih zadevah. Za izobrazbo mladine skrbi tudi mnogovrstna knjižnica. Želeti je le, da bi se zlasti mladeniči nekaj bolj vneto vdeleževali zborovanj! — Na velikonočni pondeljek nam je „Bralno društvo" s sodelovanjem „mladeniske in dekliške zveze" priredilo veseli „Emavs", ljudsko veselico, za katero mu je g. Korošak velikodušno prepustil svojo uto. Občinstva je bilo natlačenopolno, ne le domačega, ampak tudi gostov od vseh krajev iz soseske, iz Ljutomera, od Sv. Križa, iz Veržeja, od Kapele, od Sv. Petra, od Negove, od Sv. Benedikta, od Sv. Antona, od Malenedelje itd. Vprizarjala se je igra „Požigalčeva hči", v kateri so igralci s točnostjo, ki v takem razmerju in v tolikem pomladanskem delu zasluži vse priznanje, izražali misel, kako se grehi starišev kaznujejo še na otrokih. Največji užitek smo pa imeli nad krasnim petjem in tamburanjem. Ni treba posameznosti omenjati, saj je jurjevški pevski zbor kakor tudi tamburaški na glasu daleč naokoli. Slava zavedni mladini jurjevški, čast diletantskemu in tamburaškemu vodji g. Košarju, hvala pevovodji g. Kocbeku! Želimo le, da nam „Bralno društvo" v kratkem priredi enako veselje! Prosta zabava v prostorih gospe Trstenjakove je bila nad vse živahna! Sv. Martin pri Vurbergu. Dne 14. maja je predaval pri nas potovalni učitelj g. Jelovšek o živinoreji. Tega predavanja S9 je udeležilo izvanredno mnogo ljudi; bilo je navzočil nad 130 oseb, ki so z velikim zanimanjem poslušali jako poučljiv govor. G. potovalni učitelj je pojasnil veliki pomen živinoreje sploh posebno pa še svinjerejeza Spod. Štajersko. Potem je razpravljal o oplemenenju mlade živine ter posebno zabičil gospodarjem in gospodinjam, da se naj telice pred dovršeno starostjo dveh let, svinje pa pred enim letom ne pripuščajo k oplemenjenju, kajti od premlade živine ne dobimo nikdar krepkega zaroda, zraven pa še krave oziroma svinje same v rasti zelo zaostanejo. Nadalje je povedal, kakšno živinče naj se pusti za pleme. Ravno pri tem živinorejci mnogo grešijo, ker menijo, da je vse eno, kolikero tele ali prase od koli-kerega gnezda koli so dobra za pleme. Tu nam je g. potovalni učitelj pojasnil, da so teleta od 3.—8. teleta, pri svinjah pa iz 3 gnezda za pleme najboljša. Se ve bo pri zadnjih pametna gospodinja še izbrala zopet naj-krepkejša za pleme in slabejša prodala. Pa bo menda kedo rekel: kako pa naj bo kupec zadovoljen s slabejšimi praseti! Odgovor je lahek. Kupec navadno ne kupuje praset, da bi si jih obdržal za pleme, ampak za odebe-lenje, torej za klanje. Teleta za pleme so nadalje najboljša tista, ki so se v mesecu novembru ali decembru povrgla, in praseta od meseca julija do konca avgusta. Kokoši so za pleme najboljše tiste, ki so se meseca avgusta izvalile. Povedal nam je še nekaj malega o pravilnem krmljenju živine, a radi pomanjkanja časa ni bilo mogoče o tem več govoriti, kar bi bili navzoči gotovo najrajši slišali. A g. potovalni učitelj nam je obljubil, da pride v tem letu še enkrat, in bo potem o tej zadevi dalje govoril. Za ta pomenljivi govor pa mu še enkrat na tem mestu izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Hazne stvari. Iz domačih krajev. Iz šole. Trirazredna ljudska šola v Šmartinu ob Paki se razširi v štirirazrednico. — Stalna učiteljica gdč. Filomena K o s i v Polenšaku je dobila dovoljenje za omožitev s tamošnjim stalnim učiteljem gosp. Josipom G o r j u p. Poročil se je dne 22. maja g. Frančišek Zagajšek, brat rajnega preč. gosp. Josipa Zagajšek, bivšega župnika na Muti, z gospdč. Terezijo F i š e r v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Dal ljubi Bog mnogo sreče! Zaročil se je gospod Andrej L e v a k, veleposestnik in ravnatelj posojilnice v Brežicah, z gospodično Ivano V a r 1 e c. Čestitamo! Mariborske novice. Minolo nedeljo, dne 28. t. m. dopoldne se je peljal majer Henrik Gomzi iz Dolgega dola skozi Tegetthoffovo ulico. Nasproti pridrdrajoči automobil prestraši njegove konje, ki previžejo voz, pod katerim je obležal Gomzi težko poškodovan. Prepeljali se ga v bolnišnico. — Dne 26. t. m. okoli 10 ure po noči je zapazil redar v gosposki ulici, da sc iz trgovine delikates g. J. Prebila kadi. Ko so odprli trgovino, puhnil jim je gost dim nasproti. V shrambi zraven trgovine so goreli zaboji in drugo pohištvo, ki se je vnelo od peči, v kateri so pustili neprevidni uslužbenci ogenj. Lastnik trpi hudo škodo, ker je mnogo uničil ogenj, mnogo pa tudi voda, s katero so gasili. — V Franc-Jožefovi ulici se je pripetila minoli četrtek, dne 25. m. m. velika nesreča. Okoli 4. popoldne seje odtrgal na hiši, katero zida učitelj Gajšek, okrasek ter pobil oder, na katerem so stali trije zidarji. Zidarja Antona Ozima je takoj ubilo, druga dva pa je težko poškodovalo. Ozim je oženjen in oče petih otrok. Ko je žena zvedela o grozoviti smrti svojega moža, je padla nezavestna na tla Sedaj leži nevarno bolana. — V Mariboru so začeli zadnje dni prav pridno delovali tatovi. V nedeljo, dne 21. maja so ukradli trgovcu Murkoti v Melingu poštne znamke in nekaj drobiža, v noči na 28. m. mes. so pa udrli v trgovino trgovca z železnino Prsteca v Tržaški ulici. Vzeli so za 48 K drobiža. — V soboto popoldne sc je pripetila v Pobrežju pri Mariboru grozna nesreča. Hlapec vinotržca Emanuela Mayer, 21 letni Anton Zmogovec iz Polskave, se je peljal z vozom, v katerega sta bila vprežena dva kouja, iz Maribora proti Pobrežju. Naenkrat se konja splašita ter zdirjata divja po cesti. Hlapec je pri tem zgubil ravnotežje na vozu, padel tako nesrečno pod voz, da mu je glavo zmečkalo in popolnoma odrezalo od trupla. Konje so še le komaj v Zerkovcah ustavili. Klin s klinom! Znani list Marburgerca poživlja v svoji številki z dne 25. t. m. hišne posestnike mariborske, da naj ne dovolijo, na njihove zidove in plote prilepljati slovenskih lepakov in da jih naj odstranijo. Mi p j. poživljamo vse slovenske občine, da istotako storijo z nemškimi lepaki. Marburgerca piše, da so ti slovenski lepaki „škandal" za „nemško" mesto Maribor. Istotako pravimo tudi mi o nemških lepakih po slovenskih občinah in smo že opetovano naglašali, da je za vsako slovensko občino „škandal", če trpi nemške lepake in sploh nemške napise. Vojaškega zdravnika je hotel podkupiti nadomestni rezervist Štefan Divjak. Dne 20. marca t. 1. je prišel Divjak v mariborsko dravsko vojašnico in je prosil tam zdravnika, naj ga preišče, ker je bolan in ne more služiti. Ko ga je zdravnik preiskal, je videl, da ima v roki tri zlate po 20 K Na vprašanje, kaj hoče s tem, je rekel, da mu da teh 60 K, če ga oprosti vojaščine. Zaradi tega je bil Divjak obsojen na šest tednov ježe in še vrh propadejo ti trije zlati. Nemška surovost. Ker je prinesla „Siidst. Presse" šaljiv dopis o šulferajnski veselici v Slov. Bistrici, napada neki zloben dopisnik na najsramnejši način v „Marburgerci" dozdevnega dopisnika. Piše, da ga bodo ubili kakor steklega psa! Ali si je mogoče misliti surovejše pisave, kakor jo imajo naši spodnje-štajerski nemčurski listi. Zato so pa tudi njihovi pristaši sami ubijalci, tatovi in goljufi! Za vinogradnike je izdalo štajersko namestništvo v Gradcu knjigo: „Vrste ameriških trt, ki so priporočljive za vinograde na Štajerskem." Knjigo je prestavil iz nemščine potovalni učitelj g. Ivan Bele. Izpita iz štajerske zgodovine se je na c. kr. mariborski gimnaziji udeležilo letos 14 učencev četrtega razreda, izmed njih 12 Slovencev. Darila so dobili po naslednji vrsti: 1. Alojzij Res m an IV. B, 2. Alojzij Hof-bauer ' IV. A, 3. Anton P e r š u h IV. B, 4. Jožef K o k o 1 e IV. B, 5. Franc Z e 1 e n k o IV. B, 6. Dfogotin O š t i r IV. B, 7. Albin Paulič IV. A, 8. Franc Veble IV. B, 9. Jožef Zaje IV. B, 10. Janez Vranjek IV. B. 11. Franc I vanj šek IV. B, 12. Dragotin Les košek IV. B, 13. Peter Plohi IV. B, 14. Franc Koprivšek IV. B Iz Kalilnice se poroča: Pri sodniji v Mariboru je bil obsojen 24. m. m. 47 letni tesar Sebastian R u m p f na dva meseca ostrega zapora, ker se je v cerkvi nespodobno obnašal. Sv. Ilj v Slov. gor. Piše se nam: Pa še naj kdo reče, da ne znajo! O pa še kako znajo naši posilinemci — namreč dobro pogostiti svoje podrepnike! Pred kolodvorom stoji reklamna deska, ki obljubuje vse, dobro in lepo, tudi, če se ne motim, izvrstna topla in mrzla jedila. No, bila je tista velikanska turnarska slavnost, h kateri je prišlo tri pare turnarjev. Seveda jih je tudi bilo treba imenitno pogostiti, in sicer bolj kakor navadne goste (ki jih sploh ni!) Najbolj imenitni so pač pečeni ali praženi piščanci. Toraj jih gotovo ne sme manjkati! In dali so jih na mizo! O kako je teknilo lačnim nemškim želodcem! Pa čujte, kaj pravijo hudobni jeziki: bili so to posebne vrste piščanci — bili so navadni domači zajci!!! Da pa to ni res, ve najbolj Žani, ki je piščance kupil pri nekem posestniku. Saduju in take vrste ljudem se še neki zdaj cedijo sline po dobri kuretini! Slov. Bistrica. Minoli teden, dne 23. m. m. je prišel v mesto majhen pes, ki je ugriznil 2 letnega sinčeka gostilničarjaŽupančiča, potem več psov v mestu kakor tudi več psov in svinj v Devini. Ko so psa ubili, so našli, da je stekel. Vsled tega so ogrizenega otroka poslali na Dunaj, pse in svinje so pa pobili. V Slov. Bistrici in v okolici je zapovedan pasji kontumac. V Slov. Bistrici so postatali tamošnji nemčurji tako predrzni in sirovi, da se vsakemu poštenemu človeku gnusi. Temu pa je večjidel kriva narodna brezbrižnost v tamošnjih slovenskih krogih. Nobenega shoda, nobene veselice ali kakega drugega pojava družabnega življenja ni slišati iz Slov. Bistrice. No g. Peter, ali se Vi in Vaši ljudje nič ne gibljete? Pokažite tem zagrizenim nemčurskim prismojencem, kateri si svojo nemčursko navdušenost z žganjem poživljajo, da še ne spite ! Narodni krogi naj premišljajo, da se sloveaski živelj^malo bolj oživi! Šnops na šulferajnski veselici. V Slov. Bistrici so naredili tamošnji Nemci z nemčurji v proslavo 251etnice šulferajna veselico. Napojili so navzoče z žganjem, da so bolje kričali „hajl" ! Šnops v službi šulferajna, to si moramo zapomniti za bodočnost! Državnozborske dopolnilne volitve za mestno skupino: Maribor, Slovenska Bistrica, Slovenj gradeč, Muta, Marenberg, Vuze-nica, Ptuj, Št. Lenart, Ormož, Ljutomer in Središče se vršijo dne 5. julija t. 1. Nemci so so tokrat razdeljeni na dva tabora. Nemško-nacijonalna stranka kandidira mariborskega podžupana P f r i m e r j^,, vsenemci pa nekega starega študenta VVastianaiz Gradca. Tudi Slovenci in socijaldemokrati postavijo svojega kandidata. Poljčanske novice. V kratkem času smo zgubili dva vrla krščanska moža: dne 16. maja je umrl blagi Matevž B o h a k v 73. letu svoje starosti, oče č. g. Franca Bohak; dne 26. t. m. nas je pa nenadoma zapustil njegov sosed Šimon Fermolšek v 67. letu svoje starosti. Bil je še ta dan zjutraj ob 5. uri pri šmarnicah, dopoldne je pridno delal na njivi in v dobri volji z žvižganjem oponašal ptičice v gozdu ter se je opoldne popolnoma zdrav vsedel k obedu; kar mu sredi jedi zastane žlica in bil je rajni. Naj v miru počivata blaga krščanska moža! — Kako se naši posilinemci, ki niti pravilno nemški ne znajo, Boga bojijo, pokazal je tukajšnji krčmar in mlinar Alojz Kugler, ki je v nedeljo, dne 21. t. m. imel v svojem mlinu delavca tesarja, ki je razbijal in tolkel v njem, da se je daleč okoli slišalo in se je verno ljudstvo silno hudovalo. In vendar je tako delo ob nedeljah tudi po posvetni postavi prepovedano. — Neumni imajo srečo, mislijo si naši posilinemci ter že pridno pošiljajo Lojzeka agitirat za občinsko volitev; toda povemo njim, da so že davno minuli oni časi, ko so nemškutarski babači, krčmarji in mlinarji godli, mi slovenski kmetje pa plesali po njih volji. Dobro vemo, kako slabo se je gospodarilo v občini takrat, ko je neomejeno vladala naša „žlahta"; znano nam je, da so baš ti ljudje krivi, da ne teče od tod Rogaška železnica, ki bi dala obilo zaslužka delavcem, pa tudi kmetom za mleko in druge pridelke. O radi bi imeli naši krčmarji, mesarji in mlinarji prvo besedo v naši občini, da bi kar hitro odpravili onih 15 % užitninske doklade, ki jo po pravici plačujejo tisti, ki nam tako drago prodajajo moko, vino in meso; največji bedak bi bil oni kmet, ki bi pri volitvi svoj glas dal tem ljudem ter pomagal na taki način daviti samega sebe. Zato le agitiraj Lojzek! Kakšnega kalina znaš ujeti, zavednih slovenskih posestnikov pa ne boš. Marsikateri ti sicer obljubi, da bo potegnil s teboj in s tvojo „žlahto", ker se te druguče znebiti ne more; na dan volitve bomo pa volili verne, krščanske, poštene slovenske odbornike! Ptujske novice. Tukaj so prijeli minoli teden nekega nemškega pisarja Seebacherja, ki je goljufal po mestu. Torej niso samo Slovenci zlobni ljudje, kakor jih rišejo nemški listi, ampak so tudi med Nemci lumpi. Ornig — prijatelj ljudstva, V Or-uikovi pekariji štrajkajo njegovi pomočniki, ker pravijo, da jim Ornig preslabo plača in da morajo preveč delati. Ti ljudje se gotovo niso poslužili takega skrajnega sredstva kakor je štrajk, da bi dosegli ugodnejše razmere, če ni so poprej prosili za to človekoljubnega Ornika. In ta prijatelj ljudstva jim tega ni dal! Med slovenskimi kmeti se še nahajajo taki zaslepljenci, ki verjamejo „Štajercu", ko ta hvali Orniga! Kedaj vas bo srečala pamat! Stajerčevi pristaši — obsojeni zaradi hudodelstva goljufije. Dopoldne, dne 28. t. m. sta dobila pri okrožnem sodišču v Mariboru zaradi goljufije „Štajercijanca" Mavrin in Makovec iz Lukavc, prvi tri mesece, drugi dva meseca težke ječe, popoldne so pa dobili „Štajerčevi" pristaši Jožef, Alojz in Terezija Stajnko zaradi krive iz-povedbe pred sodnijo, prvi štiri mesece težke ječe, drugi dva meseca in tretja šest tednov ječe. Pri tej obravnavi je bil za pričo Mavrin, kateri pa ni smel priseči vsled tega, ker je bil dopoldne zaradi goljufije obsojen. Jožef Stajnko je pravil okoli, da mu je dr. Gross-mann oblj ubil 20 K, če bo naredil na nemški veselici v Ljutomeru „kraval". Ker mu pa dr. Grossmann ni hotel plačati obljubljene svote, rekel je, da ga bo nabil. Ko je to slišal Mavrin, pisal je o tem dr. Grossmannu pismo, ki je pa oba tožil. Pri sodniji je rekel Jožef Stajnko, da mu g. dr. Grossmann ni nikoli nič obljubil in da je vse laž, izpovedal pa je, da mu je Mavrin rekel, če bo to pravil o dr. Grossmannu, da dobi od Nemcev eno obleko in potem še naj gre k Honig-mannu, tam bo še nekaj dobil. Mavrin pa bo dr. Grossmanua v „Štajerca" dal, in ga bo iz Ljutomera spravil. Vse pa je bilo zlagano, nihče mu ni nič obljuboval, ampak si je on v svoji pijanosti, in trezen je redkokedaj, kakor je rekla ena priča, vse to zmislil. Značilna je izpoved Jož. Mavrina, da je gospod dr. Grossmann njemu in njegovemu sinu vse stroške daroval, ki so nastali vsled tožbe in krive izpovedbe Jožefa Stajnko, ker je uvidel, da sta Mavrina nedolžna. Čeravno sta gosp. dr. Grossmannu z bičem žugala, vendar je on povrnil hudo z dobrim in jima stroške odpustil. Gornji grad. Pri volitvi starašinstva je bil dne 27. m. m. voljen županom gosp. Josip M i k u ž , gostilničar in mesar; prvim svetovalcem g. Franc Kocbek, nadučitelj; drugim svetovalcem gospod Anton K o 1 e n c, posestnik. Potres. Iz H a 1 o z se nam poroča: Danes, dne 29. maja je bil ob pol 1. uri popoldan potresni sunek v smeri od severa proti jugu. Slišalo se je strašno podzemeljsko bobnenje. Trajal je par sekund. — Od Sv. B o 1 f e n k a pri Središču se nam poroča: Dne 29. maja ob 12. uri 10 minut opoldne, prilično po solnčni uri, je bil pri nas en močen potresni sunek. Prišel je od severo-vzhodne strani, Opazili smo mnogi, ki smo bili takrat v poslopjih — O potresih se se nam poroča iz Ormoža, Velike nedelje, Podčetrtka, Ljutomera, Rogatca in Varaždina. Prošnja na dobra srca! Pisatelj Po-dravski je pač skoraj vsakomur znan. Saj je on pre vel na slovenski jezik vse zna-menitejše povesti poljskega pisatelja Sienkie-vica, kakor: „Z ognjem in mečem", „Potop", „Križarje", „Mali vitez", „Quo vadiš" itd. Nadalje celo vrsto povesti in črtic iz poljskega, ruskega, češkega in srbskega jezika. Vešč je v govoru in pisavi vseh slovanskih jezikov. Ta Podravski je priprost kmet, ki se je sam s svojo močjo povzdignil na tako visoko stopinjo izomike in izobrazbe. S skromnim zaslužkom od tega dela je preživel sebe in svojo rodbino. Ker pa je tak zaslužek pičel, delal je Podravski noč in dan brez miru in pokoja. Vsled napornega dela je zbolel na umu in so ga morali prepeljati v Feldhof. Pred tedni se je vrnil ozdravljen domu, toda živi sedaj v veliki revščini. Zato prosimo vsakega, ki količkaj zmore, da ga podpira. Njegov naslov je Peter M i k 1 a v c c, Ribnica ob koroški železnici. Podgorje pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 21. t. m. je predaval pri nas gosp. potovalni učitelj G o r i č a n o kmetijstvu. Poslušalo ga je precej kmetov, a tudi nekaj kmetic. Razlagal nam je kmetske stvari tako izborno, da so kmetje j ako radi poslušali ter pri dokončanem govoru se izraževali, da še tako lepega govora o kmetijstvu niso slišali. Spoznali so, da je največji sovražnik kmetijstva nevednost, malomarnost in brezbrižnost. Bog daj, da bi imel ta govor veliko koristi, ter da bi nas ta kmetom priljubljeni potovalni gosp. učitelj vsaj v kratkem obiskal. Nadeja se naj, da bo prihodnjič imel najmanj trikrat toliko poslušalcev Podgorjan. V Puščavi je umrla 25. m. m. po dolgi bolezni gospa Marija Eichholcer, žena tamošnjega gostilničarja! Kako se ravna na tujem s slovenskim delavcem? Na Gornjem Štajerkem se je pripetila minoli teden v nekem predoru velika nesreča. Vneli so se plini ter ubili in zadušili 16 delavcev. Nesreča je nastala vsled malomarnosti predpostavljenih ljudij, ki so rekali: Saj za „veliše" (Lahe) in „bindiše", (Slovence) je tako tudi dobro! Toraj je pri njih delavec, ki ni Nemec, manj vredna stvar, za katerega ni škoda, če žalostno in grozno umrje v rovu. Seveda je slučajno tukaj tudi ubitih nekaj nemških delavcev. Taka je tista hvalisana prijaznost velikega nemškega naroda, ki jo „Štajerc" vedno hvali. Celjske novice. V sredo, dne 24. t. m. zvečer so pripeljali v zapor tukajšnjega okrožnega sodišča tatove iz brežiškega okraja in sicer je vseh skupaj 20 oseb, 16 možkih in 4 ženske. Njihov vodja je baje neki J. Kruševar. — Na dvorišču nemške hranilnice v Celju so našli dne 26. m. m. z zlomljenim hrbtom lepo 19 letno deklico Gizo Meier, hčerko vdove železniškega uradnika. Deklica je šla z doma, češ, da gre na trg. Deklica, ki je bila nevesta, ni hotela ničesar povedati, kako se je nesreča zgodila, temuč le odgovarjala na vsa vprašanja, naj jo puste spati. Najbrže je skočila skozi kako okno na dvorišče. Pol ure pozneje je umrla. — Dne 11. m. m. so prijeli tukaj J. 11 i č a, ki je poneveril v Ljubljani 100 K vredno kolo. Iz Vidma se nam poroča: Videmski „roparji" so dali zadnji čas mnogo opravka orožnikom, sodniji — posebno pa lačnim časnikarskim dopisunom. Zdaj je preteklo že tri tedne; dozdevne „tolovaje" so vlačili po Krškem, Brežicah in po Celji, kjer še zdaj zdihujejo; a nihče si ne upa trditi, da so krivi zločinstva, ki se njim očita. Zadnje dni je bil na Vidmu odposlanec celjskega okrožnega sodišča; dal je kopati po pogorišču; imel je seboj iz Celja slaboumno deklino, katera je nesrečnike ovadila, a tudi sodnijski uradnik ne more dokazati nikomur kakšnega hudodelstva. Nekatere žene so prišle k temu preiskovalnemu sodniku prosit ga, naj izpusti njihove može. Reklo se jim je: „Kmalu pridejo domu." Upamo, da se bo kmalu končala vsa preiskava. V Vitanju bo prihodnji sodnijski u r a d.n i dan dne 6. t. m. v občinski pisarni na Vitanju in sicer za občine: Vitanje, Brezje, Sp. Dolič, Paka, Skomre—Hudina in Ljubnica. Začetek ob 9. uri dopoldne. S Pilštanja. Preteklo nedeljo, dne 28. maja popoldne pokopali smo na tukajšnjem pokopališču mladega, 33 letnega moža iz okolice Gostince Antona Jug, po domače Stukl. Ranjki je bil priden kmet, miroljuben, tih človek, lep vzgled celi župniji in se je vsakemu s svojo prijaznostjo prikupil. Kako ga je vse rado imelo, pokazal je njegov veličasten pogreb, katerega se je vdeležila cela župnija. Potrpežljivo je prenašal dolgo bolezen, katera mu je v petek, dne 26. maja zvečer pretrgala nit življenja. Kot cerkveni ključar cerkvice Sv. Trojice v Dobležičah storil je veliko za njeno olepšanje. Bodi mu Bog za vse to obilni plačnik! Premiranje bikov v kozjanskem okraju vršilo se bo 29. junija v Kozjem, a pregledovanje in premiranje goveje živine bo dne 2. septembra tudi v Kozjem, na kar se živinorejci kozjanskega okraja že zdaj opozarjajo. V Konjicah je plapolala raz sodnij- sko poslopje od 25. m. m. 3. ure popoldne do 26. m. m. do 9. dop. bela zastava, v znamenje, da nihče kaše ne piha. Od 1. 1892 ni bilo bele zastave. Iz Laškega. Poročil se je tukajšnji narodni brivec g. Blaž Zupane z gdč. Ton-čiko K o š e n i n a. Bilo srečno ! Iz Oslušovec. Veselica delavcev pri uravnavi Pesnice se je na vrtu gostilničarja J. Kovačeca v nedeljo, dne 28. m. m. imenitno obnesla. Udeležili so se skoro vsi zavedni kmetje ne samo iz Pesniške doline, ampak tudi iz Dravskega polja, ter dokazali, da tudi njih veseli, če se Pesnica uravnava. Ako njim ravno ne koristi, vendar bodo enkrat ubogi pesniški kmetje rešeni te nesrečne povodnji. Tako bi naj povsod slovensko ljudstvo želelo in pomagalo drug drugemu. Iz Brežic se nam piše: Znani sotrudnik „Štajerca" obsojen! Danes, 30. maja, seje vršila pri tukajšnjem sodišču obravnava proti Albinu Nunčič, neumornemu viaemskemu dopisniku „Štajerca". Sirotlej je grdo obrekoval tamošnjega župana g. Franca Bana. Pet dni bo Nunčič kašo pihal in dvakrat ležal siromak na trdih tleh. Zdaj se hoče tudi resno spreobrniti. Pesmi Josipa Freuensfelda - Ra-dinskega. čez nekaj dni se začno tiskati pesmi bivšega ljutomerskega učitelja J. Freuens-felda-Radinskega, ki jih podpisani založim približno toliko izvodov, kolikor bo naročnikov. Pesmi izidejo začetkom julija v obsegu 150 strani, na finem papirju in s pesnikovo sliko. Vse one p. n. prijatelje slovenske poezije, ki jih moje nabiralne pole ne dosežejo, a žele imeti zgoraj omenjeno zbirko, prosim, da mi blagovolijo do 10. junija t. 1. naznati, oziroma vposlati 1 K 40 v, 10 v za poštnino pod naslovom: Fran Cvetko, učitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. Trgovina z vinom v Italiji se je poslabšala. Italija že čuti posledice odpravljene klavzule. V Siciliji nimajo skoro nikakega posla z izvažanjem vina; slično je v drugih krajih. Uvoz italjanskih prešičev na Dunaj. Glasom vesti z Dunaja se uvaža na dunajski trg vedno več prešičev i« Italije. Italija je zadnji čas razvila živahno izvozno trgovino prešičev, za katere se mnogo povprašuje radi mesa, ker nimajo slanine. Minolib dni je bila prodana na Dunaju večja partija, in sicer po 116 K za živo blago. Najnovejše iz vojske. Sedaj ni več dvomiti, da so Rusi bili na morju res popolnoma premagani. Uradno poročilo iz Tokija pravi, da se je tudi ruska admiralska ladija „Knez Suvarov" potopila in da je na njej utonil tudi poveljnik ruskega brodovja admiral Roždestvenski. Roždestvenski je bil star še le 57 let. Prvo rusko poročilo o pomorski bitki je prinesla ladija Almas, ki je zbežala v Vladivostok. Poveljnik te Iadije pripoveduje, da je bil Roždestvenski koj v začetku bitke ranjen ter so ga prenesli na drugo ladijo, a njegova ladija se je potopila. Mogoče je torej vendar le, da še Roždestvenski živi. Neko zasebno japonsko poročilo pa govori, da je Roždestvenski ujet kakor tudi admirala Nebogatov in Folkersam. Koliko izgub imajo Japonci, se še vedno ne more izvedeti. Japonci trdovratno molčijo o svojih izgubah. Čudno je, da so Japonci ugrabili tudi več ruskih ladij. To se skoro drugače ne da razlagati, nego da so se vojaki uprli svojim poveljnikom. Ko je ruski car izvedel o veliki izgubi, je zatrepetal, kakor šiba na vodi ter komaj izgovoril besede: „Vse je izgubljeno!" Potem se je zaprl v svojo sobo, kjer dela, ter nikogar ni pustil k sebi razven carice in zdravnika. Carja je napadla vročica in moral se je vleči. Škoda, ki jo iznaša izguba ruskih ladij pri Tsusima, se ceni na 250 miljonov K. Cerkvene stvari. Razstava cerkvene oprave. Družba vednega češčenja je priredila razstavo cerkvene oprave, ki bo na binkoštni pondeljek, dne 12. junija 1.1. v stolnem župnišču ob ll.uripred-poldne slovesno otvorjena in bo naslednje tri dni v prostovoljni ogled odprta. Družbino predstojništvo. Mili darovi za drubo vednega češčenja: Stoperce 24 K, Ptuj 20 K, Artiče 25 K, Sromlje 10 K, Zdole 60 K, Dramlje 15 K 40 v, Sv. Lenart v Slov. gor. 18 K 60 v, Buče 12 K 30 v, Konjice 13 K, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 36 K. Društvena poročila. Podravska podružnica slov. planinskega društva priredi na binkoštno nedeljo z mariborsko čitalnico izlet k Sv. Duhu na Ojstrem vrhu. Vabimo svoje ude in druge prijatelje, da se v obilnem številu udeleže izleta. Od Šv. Duha je v mariborski okolici najlepši razgled, dasi leži mnogo niže od sosednjih pogorij. Ta točka se v obče premalo ceni v turi-stovskem zmislu. Izletu je tudi namen, opozoriti naše turiste v mariborskem okrožju na krasoto kozjaškega pogorja. Pridite torej, dragi prijatelji božje narave, da se o tem sami prepričate, da podaste roko obmejnim našim bratom ter jih navdušite, da ostanejo zvesti in trdni „gra-ničarji" ob slovensko-nemški meji! Tisti dan je sicer pri Sv. Duhu cerkven shod, a to naj nikogar ne moti; naj slovensko ljudstvo vidi in sliši, da se tudi slovenski razumniki zanimajo za lepe domače kraje. Za izletnike bo posebna maša, pri kateri bodo peli naši pevci. Kdor ne mara mnogo hoditi, naj se pelje z zjutrajšnjim poštnim vlakom, s katerim se popelje večina izletnikov, do postaje v Št. Lovrencu, odkoder je na vrh samo poldrugo uro. Zaradi krepčil in jedil ni treba veliko skrbeti, ker je tamkaj več krčem. Kakšna meglica naj nikogar ne prestraši. Opomba. Na programu imamo še dva izleta, in sicer enega v Šumik, ko bode pot do tja popravljena, drugega pa iz Ruš črez Sv. Areli v Fram. Kdaj se to zgodi, se zmenimo pri Sv. Duhu. Odbor Podravske podružnice. Mladeniči jareninski, šentiljski in jakobski! V nedeljo, dne 4. junija napravimo izlet na Goro pri Sv. Petru. Odidemo po pozni sv. maši tako, da pridemo na Goro ob eni uri popoldne. Potem smo pri večer-nicah, ker tako tudi imamo ta izlet kot romanje. Po večernicah gremo k Št. Petru, kjer je velika veselica tamošnjega braln. in gosp. društva. Mladeniči jareninske dekanije, v velikem številu pojdimo dne 4. junija k Materi Božji na Goro! Mladeniči pridite! Podučno zborovanje na Franko-lovem. Kmetijsko društvo na Frankolovem priredi poučno zborovanje na binkoštno nedeljo popoldne po večernicah v šolskih prostorih. Predaval bode deželni potovalni učitelj g. F. Goričan o živinoreji. Kmetje, vdeiežite se prav v obilnem številu. Bralnemu in pevskemu društvu pri Sv. Martinu v Rožni dolini podaril je čast. g. Ivan Markošek, korni vikar v Mariboru, tri krasno vezane letnike leposlovnega lista „Dom in Sveta". Za ta velikodušen dar izreka zgoraj imenovano društvo svojemu nekdajnemu udu najiskrenejšo zahvalo. Za 'odbor I. Kovač, nadučitelj. Gospodarske stvari. II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev. Z ozirom na razglas podpisanega glavnega odbora z dne 10. maja t. 1. javljamo, da je poučno potovanje na Štajersko, oziroma Koroško zagotovljeno ter da se bo vršilo po niže označenem vzporedu od 13., oziroma 14. do 17. junija t, 1. Prijave za udeležbo sprejema podpisani odbor še do 8. junija t. 1. Vožnja v tretjem razredu bo stala 25 K, v drugem razredu pa 50 K. — Vsak udeleženec naj pošlje najkesneje do 8. junija t. 1. podpisanemu odboru 25, oziroma 50 K, da se mu bo mogel pravočasno priskrbeti sešitek voznih listkov. Vse potne stroške nosi vsak udeleženec sam. Voditelj izleta, g. mlekarski nadzornik Legvart, preskrbi vse potrebno glede vozov, prehranitve in prenočišč. Udeležniki se zbero v torek, dne 13. junija zvečer med 9. in 10. uro v hotelu Lloyd v Ljubljani, oziroma pridejo pravočasno na južni kolodvor, da se odpeljejo s poštnim vlakom ob 12 uri 15 min. po noči iz torka 13. na sredo 14. junija. Udeleženci na tej progi, ki ne pridejo v Ljubljano, naj vstopijo v ta vlak. V sredo, 14. junija po dohodu vlaka v Wildon ob šestih zjutraj bo zajutrek ter takoj potem odhod z vozom v Waldegg na posestvo viteza Plessinga, kjer bo ogledovanje velikanske reje prašičev (400 prašičev), izdelovanje sadnega šampanjca ter sirarne. Iz Waldegga se udeleženci vrnejo preko graščine Herbersdorf — kjer si ogledajo velikanske sadovnjake — nazaj v Wildon, kjer bo kosilo. Po kosilu odhod v Gradec. Tam si še isto popoludne ogledajo vzorno perutninarstvo deželnega zavoda v Feldhofu ter deželne kmetijske šole v Grottenhofu. Ogled mesta Gradca in prenočevanje. V četrtek, 15. junija odhod iz Gradca zjutraj ob šestih v Welsberg, kjer bo ogledovanje vzornega gospodarstva in reje pincgavske govedi pl. Dehneja. Ob pol 12 uri odpotovanje v Bruck, kjer bo kosilo, in Dopoldne ob treh odhod v Admont. Tamkaj izletniki obiščejo samostanske kleti. V Admontu bo večerja in prenočevanje. V petek, ltj. junija zjutraj ob petih odhod na štajersko deželno šolo za živinorejo in planinarstvo v Grabnerhofu ter ogledovanje vzornega plani-narstva v Buchau. To ogledovanje se bo vršilo pod vodstvom tamošnjega vodje, znamenitnega živinorejca dr. Scbupplija. Kosilo v Admontu, potem odhod v Kaisersberg, kjer si izletniki ogledajo vzorno sirarno in živino nekaterih posestnikov. Po večerji odpotovanje v Judenburg, kjer bo prenočevanje. V soboto, 17. junija zjutraj z vozom odhod na planine živinorejske zadruge v Judenburgu, potem v Talheim in v Št. Lampreht, kjer bo kosilo. V Št. Lamprehtu ogledovanje vzorne živinoreje tamošnjega benediktinskega samostana in posestnika Zedlacherja. Iz Št. Lamprchta odpotovanje zvečer ob sedmih čez Trbiž v Ljubljano. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Ljubljana, 25. maja 1905. Društvena naznanila. Slov. gospodarsko in izobraževalno draStvo „Skala" pri Sv. Petru niže Maribora priredi dne 4. junija na vrtu g. Muršeca veselico s sledečim vzpo-redom: 1. Mladi vojaki (tamburaški zbor) Parma— Zemljič. 2. Gospodov dan H. Volarič. (poje pevski zbor društva „Maribor"). 3. Govor. 4. Napried (tamb. zbor, susaška koračnica Brož. 5 Ob tamburici J. Čirič (poje pevski zbor društva „Maribor"). 6. Srečolov (zanimivo 1) 7. Slovo od domovine A. Leban (poje pevski zbor društva „Maribor"). 8. Milica (tamb. zbor) Brož. 9. Večna luč, deklamacija z živo podobo. 10 Prosta zabava. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 20 vinarjev (10 kr.) Ker je čisti dohodek namenjen za društveno knjižnico, se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. — Drnštveniki se pridno pripravljajo za veselico, ki bo taka, da je še Št. Peter ni videl. Odbor prosi za darila za srečolov ; vsem darovalcem, ki so že darovali, se najprisrčnejše zahvaljujemo. Sadjarsko in vinarsko društvo za šožtanjski okraj ima dne 11. junija t. 1. ob 3. uri popoldan v gostilni gosp. Ivana Kranjc v Št. Ilju pri Velenju občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Pregled društvenih nasadov; 2. Poročilo o dosedanjim delovanju in blagostanju ; 3. Volitev novega načelstva in odbora; 4. Razni nasveti. Ako ob navedenem času ne bo zadostno število udov navzočih, vrši se občni zbor pri vsakem številu isti dan ob 4. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi prijazno odbor. Sv. Jurij v Slov. gor. V nedeljo, dne 4. junija po večernicah priredi bralno društvo „Edinost" čebelarski shod, kjer bo o čebeloreji govoril znani čebelar g. Jurančič. Gospodarji, zlasti čebelarji in vsi, ki se zanimate za ljubko čebelico, pridite 1 Shod bo zanimiv in koristen. Vabimo čebelarje tudi iz sosednih župnij. Torej na svidenje! Podporno društvo organiatov še enkrat naznanja. da bo imelo svoj redni občni zbor dne 8 junija t. 1. v Celju. Vzpored: Ob 10 uri slovesna sv. maša v župni cerkvi. Takoj po maši zborovanje v poletni hiši gospe Plej na Bregu. Pri zborovanju: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Sprejem novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Dražbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 31. marca 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: moška podružnica v Mariboru 601 K M8 h; ženska podružnica v Mariboru 152 K 40 h ; posojilnice : v Brežicah 40 K; v Trbovljah 30 K; v Framu 10 K; v Konjicah 50 K; hranilnica in posojilnica pri Št. Ilju v Slov. gor. 21 K 10 h; bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah zbirko na društveni zabavi 13 K 14 h; Mohorjani: v Šmarju pri Jelšah 5 K; v Ribnici na Štajerskem 5 K 60 h; razni: Milan Vršič pri Sv. Miklavžu pri Ormožu skupilo licitirane portorike na Vo-grinovi gostiji 7 K 72 h; Ivan Traun iz Luč mesto venca na krsto pok. Leop. Jeranu 8 K; Ivan Murkovič v Mali vasi pri Možganjcih zbirko 7 K 20 h; Jurij Šibanec iz Konjiške vasi zbirko 4 K; Zelenkovi svatje v Se'cah nri Sv. Rupertu 7 K; občani h Koprivnice na Štajerskem v spomin pok. Andreja Goloba 8 K 84 h ; Ivan Kolenc v Gornjem gradu 5 K; O. Lenart Vavpotič v Ptuju zbirko vesele družbe 6 K 90 h; za mladinske spise 4 K; za družbin koledar 45 K 50 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Listnica uredništva: Vitanje, Mozirje, Trnovska vas: Za danes prepozno! Slovenci! Spominjajte se Zgodovinskega društva!" Loterijske številke. Trst 24. maja: 59, 22, 71, 85, 87. Line 24. maja: 52, 72, 50, 36, 12. Tržise cene v Mariboru od 14. do 20. maja 1905. Živila 100 kg od dLO K h K h Pšenica..... 18 60 19 40 rž....... 16 10 16 90 16 80 17 60 16 40 17 20 17 — 17 80 19 60 20 40 17 60 18 40 4 90 5 40 3 80 4 20 1 kg — 22 — 28 — 40 — 52 leča...... — 32 — 64 — — — 8 — H6 — 72 surovo maslo 2 — 2 80 2 2 40 1 48 1 52 zelje, kislo .... — «8 — 32 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. — 20 — 22 smetana, sladka — 40 _ 56 „ kisla . . . — 60 - 72 100 glav _ _ _ 1 kom. — 5 — — $ Vsaka besed» ji; stane 2 ^ •J Najmanj* f{| objava 45 v. i MALA OZNANILA ■-^feg^ar-ag: aigasa--.' «g Vsaka besed* (!; stane 2 v, | Večkr. objava k Vsaka beseda staae 2 vin. P" dogovore. | Ti ips^ruti se asmo proti predplačila sprejemno; pri vprašanjih oa u;iravmjity>. se mora znamka za odgovor pridejati. Preda Stampilje iz kavčuka, modele za pred tis k» rije izdeluje po ceni Karol Kamer, ziatar iu graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 426 51-49 Vino na prodaj: 200 hI belega vina iz Haloz letnika ¡904 prav dobre kakovosti. Vzorci na zahtevo. Gregorič-dediči, Maj-berg, pošta Št. Vid pri Ptuju. 332 6-5 Gostilno dobro idočo, z lepo hišo za letni izlet, tabak trafika, grajzlarija in popolna koncesija, dober sadonosnik in vrta, blizo mesta in kolodvora se ceno proda. Sodi tudi za penzij miste. Naslov pove upravništvo. 331 5-5 Lepa zidana hiša v dobrem stanu se proda po nizki ceni v Studencih pri Mariboru, štiri stanovanja, velika klet, drvarnice, '/t orala rodovitne njive, mesečna najemnina 46 K. Več pove Fraoc Čeri?., posestnik v Studoncih pri Mariboru. 356 5-4 Novozidana hiša v Studencih hiš. št. 185 pri Mariboru, pet sob, 4. kuhinje, lep vrt, studenec, in v hiši grajzlerija, se takoj za 3' 00 gld. proda. Izplača se labko samo 1000 gld., drugo ostane od posojilnice. 376 3—3 Ribiči pozor ! Proda se cela priprava za ribarstvo, namreč, ladja in dve mreži. 1 mreža (Spiegelnetz) 22 m dolga in druga mreža 45 m dolga, in še vse slcoro popolnoma novo. Naslov pove upravništvo Slov. Gospodarja. 365 3—3 t Dober zaslužek ! Na račun se da ; gostilna, kjer se vino in žganje toči in bi najbolj ugajalo za kakšnega krojača ali čevljarja. Najmanj 200 K je treba kavcije položiti. Več se izve pod naslovom : Dober zaslužek št. 150, poste restante Šoštanj. Štajersko. 397 2—2 Vinogradniki pozor! Približuje se čas, ko bo treba zopet trsje požlahtnjevati v mladiko. Ce kdo potrebuje delavca, ki dobro razume lepiti na kupeliranje in stransko priklapanje, naj mi pred časom naznani Naslov v upravništvu. 381 3-2 Novozidana hiša z 2 sobama, 2 kuhinji, zraven več stavbišč, voda blizu hiše, se po ceni proda v Poberžu, Fraustaudner-strasse 118 p. Maribor. 382 3-2 Proda se posestvo z lepo novo zidano hišo, blizo farne cerkve, ob okrajni cesti proti dobernskim top! cam. Prav primerno za stavbo mlina, ker tu mimo velika voda teče, da lahko ob največji suši dva tečaja goni, posebno pa še ko ni nobenega mlina v bližini. Več pove posestnica Frančiška Svetelšek v Novicerkvi. 401 2—1 Klavir, lep in dobro ohranjen, proda se za nizko ceno zaradi pomanjkanja prostora. Odda se tudi več kompozicij za klavir. Jan. Šavprl, org. na Zihpolji pri Celovcu. (Mana Rain). 359 3—3 Hiša v Ptuju, Schlossgass. št. 4 se takoj proda. Hiša je zidana, ima 1 sobo, 1 sobico, kuhinjo, vežo, podstrešno sobo s kuhinjo, klet in drvarnico, zraven mal vinograd 1114 □ m, ki je sposoben za zidanje vile vsled zdrave lege, krasen razgled čez mesto in Ptujsko polje, leži na najvišji točki mesta in jo proti severu ščiti hrib z gradom, Oddalja od Glavnega trga 150 metrov. Zraven spadata tudi dva polja, velika 3751 □ m. Cena £000 K. Natančneji pogoji pri posestniku Jožefu Ledinšek, Schiossgasse. Isti posest, proda tudi zidano hišo v Hajdinu, 20 minut iz mesta, ob g avni cesti. Cena 1700 gld. 368 3—3 j Trgovina z manufakturnim, špecerij-skinkin železnim blagom v cvetočem stanju < se takoj proda. Ponudbe na upravništvo < „Slov. Gospodarja" pod št. 390. 4—2 ' Posestvo z najmanj 200 gld. dohodkov j na leto se da v najem istemu, kateri po- ; sodi od 200 do 400 gld. na dve leti, za j posojilo se da zanesljiva varnost. Več pove j Jan. Zmajšek v Prevorji pošta Pilštanj. ! 392 2—2 i Nov» enonadstropna hiša za najemnike, v hiši je gostilna, na zelo lepem prostoru se proda takoj. Naplača majhna. Naslov pri upravništvu. 404 3-1 mmmommMm Prosti shlk. Za službo cerkvenika se priporoča velečastitim cerkvenim predstojništvom na kako dekanijsko ali mestno župnijo oženjen mož, 35 let star brez družine, z dolgoletnim spričevalom. Žena je perica in šivilja. Zna dobro tudi cerkveno platneno obleko delati. Oba zmožna slovenskega in nemškega jezika. Naslov pri upravništvu. 374 3—3 Spretna gospodinja išče službo v kako župnišče. Naslov pove upravništvo. 396 4—2 Služba organista, cerkvenika in občinskega tajnika se odda v Dobju. Dohodkov okoli 7' 0 K in prosto stanovanje. Zupni urad Dobje, pošta Planina. Štaj. 403 4—1 Kovaškega učenca sprejme Franc ' Viher, kovač v Framu. 402 3-1 : Pekovskega učenca krepke po-| stave iz poštene hiše sprejme takoj Flo-rijau Plevčak, pekovski mojster. Šoštanj. t. 400 2—1 Kuverte s firuao priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. RAZPIS. Pri okrajnem zastopu Šmarje pri Jelšah je provizorično oddati služba okrajne babice z letno plačo (renumeracijo) 160 K. — Prošnje spremljene z diplomo, spričevalom uradnosti in eventuelnim dokazom sedajnega delovanja je vložiti pri podpisanemu okrajnemu odboru do 15. junija 1905. Nastop službe takoj. Okrajni odbor Šmarje, dne 17. maja 1905. 387 2—2 Načelnik: dr. Jo«. Georg. ir&a&^sai©© XX - priporoča tinkarna sv. Cirila v Mariboru. VABILO na •s^ ohciii zlior Okrajne posojilnice v Ljutomeru. Ker občni zbor, ki je bil določen na 28. dan majnika t. 1. zarad nezadostnega števila zadružnikov ni bil sklepčen, bode se vrši drugi občni zbor v četrtek, dne 8. rožnika ob 8 uri dopoldne v Fran-Jožefovi soli v Ljutomeru z istim dnevnim redom in sicer: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva o računu za leto 1904 in odobrenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Razni predlogi. Pri tem zboru bode se v smislu § 35 al. 2 društvenih pravil veljavno sklepalo tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. V Ljutomeru, dne 29. maja 1905. 105 i—i Načelstvo. Demetrij Glumac, kotlarski mojster Kaserngasse 13. maribor Kaserngasse 13 priporoča svojo veliko zalogo ikoilov, najboljših čistobakrenih 301 10—5 brizgalnic itd. Prevzame tudi popravila, katera izvrši točno in po ceni. Filialka v Celju: Spačka ulica štev. 28 Trgovina z železnino „Merkur" P. Majdič, Celje priporoča: Traverze, železniške šinje cement, cevi iz kamenščine in strešno ^fi&ae^o lepenko. o^oSSsg^ih Bazne poljedelske stroje posebno pa peronospora ■ brizgalnice. ! Gumi za cepljenje! Kose, srpi in najboljši vbrusni kamni. Mreže iz trnjeve žice za ograje. Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove. Cenik poljedelskih strojev je Izšel. Sil 7 Stefan Kaufman, trgovec v Radgoni ... priporoča najboljše kose, srpe in drugo pristno štajersko železje. 386 5-2 ^ • O Točna in solidna postrežba. ® 0 ^ 000000 Otvoritev ljudske kavarne v Tegetthoffovi ulici št. 6. Maribor nasproti frančiškanski cerkvi. Priporočam cenj. občinstvu najboljšo kavo, čaj in vse okrepčave kakor: velika časa kave 10 kr., mala 6 kr., čaj 10 kr. Za mnogobrojen obisk prosi z odličnim spoštovanjem Josipina Saria, Tegetthoffova ulica št. 6, zraven gostilne 380 5—2 „pri grozdu". oooooo Konjak iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9'60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5-60. 85 48-16 BENEDIKT HEBTL, posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica. F. P, Vidic & Komp Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljudno množino .Koroški model" zarezane strešne opeke, (Str äng" falzzieg-el). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. O Te trste Rlrrinlkl h« patentni a i»I v vsrl» ttnlturnlli dr/.avali. O Lastniki patentov: F. P. Vidic »l- lioiet|t. Iti Joslg» Mar^ola. Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. J33£" Sprejmejo se zastopniki. 33»> 20—5 Takojšnja in najzaneslitrejša postrežba. L \ VABILO na redili obcnl zbor posojilnice v Pišecah, ki se vrši dne 4. jnnija t. 1. ob 8 uri predpoldne v posojilniških prostorih. Ako bi se pa ob tej uri ne sešlo zadostno število zadružnikov, vrši se ob 9 uri občno zborovanje brez ozira na število članov. Dnevni red: I. Poročilo o letnem računu za 1. 1904. II. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. III. Razni predlogi. 398 1-2 Jurij Veršec, Martin Sodič. Drugo vabilo k ^ u i olieiicBiiia zboru ormoške posojilnice, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo, Friedauer Vorschuss-Verein, reg. G. m. unb. H., kateri se odredi na pondeljek 12. junija 1905 ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnistva. 2. Polaganje računov in bilance za 1. 1904. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in bilanci. 4. Predlog predstojnistva in nadzorstva o porabi čistega dobička. 5. Slučajnosti. Pri tem drugem zborovanju je občni zbor sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Ormož, dne 29. maja 1905. Anton Soštarič. Dr. Ivan Geršak Bakreni vitrijol, guini-trake zn cepljenje, žveplo za prašen je, rafijo za vezanje prodaja v najboljši kakovosti in po nizki ceni » Franc Vivoda, prej Simon Novak ^ nasproti Frančiškanski cerkvi. 1-1 VII. natis (za-se yezaaie> se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. platno vezano H l*SO, s pošto vred H !•«©. Ta kqjiž'ca se posebno toplo priporoža viem cenj. gg. pevcem in pevkam. Cena: Josip Volčič, miznr ? Maribor Smiderjeva ulica štev. 3, Maribor se priporoča častitemu občinstvu v izdelovanje vseli v to stroko spadajočih del, kakor pohištvo v vsakem sloju od najfinejšega do naj pri prostej sega izdeljka, kuhinjsko opravo, opravo za prodajalne in pisarne, vsakovrstno delo za stavbo in vsa v to stroko ^ 391 10—2 spadajoča popravila. i tfXXXXXXXXXXX*XXXXXXXXXXX2\ <§> \ Bojszij Piuter trgovec v Slov. Bistrici priporoča lepo novo zalogo manufakturuega blaga. Botri, dečki in deklice, ki se bodo vdeležili sv. birme imajo ugodno priliko nabaviti si prav lepo obleko po nizki ceni. Opozorim letos na posebno izvrstne kose, kamene, srpe itd. 372 5—3 ▼ V prvi slovenski trgovini z manufakturnim blagom ▼ J „pri Amerikancu" 886 2-2 Alojzij-a Gniušek, Maribor Grajski trg štev. 2, Burgplatz 2 t M I ♦ ♦ M ♦ se dobi blago ceneje, kot v vsaki drugi prodajalni, suknjo za možke in ženske obleke, v vel ki in lepi izberi. Sukno (štof) za celo možko obleko (suknja, hlače in telovnik) 3'10 metrov dolg, stane gld. 2 50, 3 20, 4 50, 6'— in naprej do najfinejše vrste; gladki trni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake vrste suknenega blaga. Lepa volna za žensko obleko v najnovejših modnih barvah. Izvrstno lepi svileni (židani) robci za na glavo od gld. —'65, —'80, —"90, 1'—, 1 20, 1 40 in naprej. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna (cvilih) za postelje; posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2'— naprej. Izgo-tovljene rjuhe od gld. —"90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstna upravo kot: pisane in bele srajce, ovratnike (kravate), gate, ženske H jopice, podjančnice, in predpasnike, in mnogo drugega. V moji prodajalni ^ kupujejo vsi Slovenci priporočajo tudi vlč duhovniki pri meni kupovati. i t I a Ivan Regvat trgovec na Pilštanju (poprej Matevž Supančič) priporoča najtoplejše svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga, izključno le dobro blago po najnižjih cenah. Kupuje in dobro plača vsakovrstne kmečke pridelke. 399 :xxxxxxx:: Izdaiitelj in saložmk „Kitol tisk društvo". fidgnvf.rni nredntk: F»rdo L*skov»r. Tisk tinkarn» sv. Cirila. Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo.