Poštnina plačana v gotovini Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vj leta 90 Din, za */. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Pla-6« ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industriio• obrt in denarništvo Številka 52. Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. št. 25-ML trtek In soboto Ljubljana, torek 5. mala 1936 PoH9 posamezni fiCA v en d stevllki Dln * Po etiopski katastrofi Nad napol požgano cesarsko palačo v Adls Abebi plapola italijanska trikolora, etiopski cesar je na krovu angleške torpedovke na poti v Ženevo, etiopska vlada pa beži v neznano mesto ob angleški sudanski meji, da se more vsak liip zateči pod zaščito Anglije. Etiopska katastrofa se je končala z večjim porazom svobodnega naroda, kakor je svet pričakoval in hitreje, kakor so verovali celo oni, ki so prepričani v premoč modernega orožja nad vsakim drugim orožjem. Vsi upi, ki so jih stavili prijatelji miru v kolektivno varnost, organizirano pod okriljem Zveze narodov, so propadli in zo-Pet enkrat se je izkazala pravilnost izreka železnega kancelarja, Ph6riix« na Dunaju. Imenovana banka je sedaj objavila v naših »Službenih novinah« progln=, v katerem javlja svoje imen vanje ter obenem poziva vse upnike, da ji prijavijo svoje terjatve proti »IMi6nixu« do 1. junija 1936. Vse terjatve, ki ne bi bile do tega roka prijavljene, izgube vsako vrednost. To velja zlasti za vsa življenjska zavarovanja. Francoski upniki za povečanje uvoza iz Jugoslavije V zadnjih dneh je prišlo v Beograd več francoskih gospodarstvenikov, da doženejo vzroke, zakaj uvaža Francija tako malo iz Jugoslavije. Med francoskimi gospodarskimi krogi, zlasti onimi, ki so lastniki naših državnih papirjev, se namreč opaža močno gibanje, da poveča Francija svoj uvoz iz Jugoslavije. Čeprav izhaja prizadevanje francoskih gospodarskih krogov iz zelo egoističnih nagibov, vendar to gibanje pozdravljamo in samo želimo, da bi tudi rodilo pozitivne uspehe. Morda bo potem vendar enkrat konec tega nerazveseljivega stanja, da ni mogoče doseči za naš les v Franciji iste ugodnosti, ki jih Francija brez vsega priznava avstrijskemu lesu. Nemci ponujajo blago v Jugoslavijo po dumpinških cenah Gen. direkcija drž. železnic je razpisala drugo licitacijo za nabavo železniškega materiala, med drugim tudi za progo Št. Janž— Sevnica. Razen domače tvornice za vijake so se udeležile licitacije samo tuje tvrdke, in sicer neka belgijska tvrdka in tvrdka Krupp iz Esscna. Najcenejša ponudba domače tvrdke se je gibala med 5 95 do 8 Din, ponudba belgijske tvrdke pa po povprečni ceni 3 88 Din, kar da skupno s carinskimi dajatvami 7‘90 Din za kg. Firma Krupp pa je ponudila blago po 35 mark za 100 kg, vključno carino in vse državne davščine, da bi veljal kg materiala samo 4'90 Din. Ker znašajo ti stroški skupno 4-12 Din pri kg, pomeni, da bi dobila firma Krupp dejansko le 0'78 Din za kg materiala. Toliko znaša v Evropi približno cona za staro že-lezje. Nekatere predmete pa je ponudila tvrdka Krupp še ceneje, da bi ji ostalo le 0'28 Din za kg. Otvoritev zagrebškega veleseima Občni zbor Tuiskoprometne Politične vesti zveze v Mariboru V soboto, dne 2. maja je bil slovesno otvorjen v Zagrebu 25. posebni mednarodni vzorčni sejem ter 13. mednarodna avtomobilska razstava. K slovesni otvoritvi velesejma se je zbral ves gospodarski in kulturni Zagreb po svojih najodličnejših zastopnikih. Nj. Vel. kralja 1’etra II. je zaslopal divizijski general Hristič, vlado in trgovinskega ministra pa novi ban dr. Ružič. Sejem je otvoril predsednik Zagrebškega Zbora Rudolf Erber, ki je predvsem pozdravil vse zbrane odličnike in zastopnike oblasti ter kulturnih in gospodarskih organizacij ter zlasti zastopnika Nj. Vel. kralja. Nato je imel krajši otvoritveni govor, v katerem je med drugim dejal: Po 27 letih obstoja otvarja Zagrebški zbor svoj 25. letni velesejem zadnjič na tem mestu in prihodnji jesenski vzorčni velesejem bo že v novih prostorih ob Savski cesti. Na stotisoče ljudi se je seznanilo v teh prostorih s pri dobitvami moderne tehnike in napredka in tu ee je tudi videl skozi leta stalni napredek naše domače industrije in obrta. Bodi zato izrečena iskrena zahvala vsem, ki so omogočili, da je Zagrebački Zbor skozi 15 let tako uspešno opravljal svojo nalogo. Predsednik Erber se je nato zahvalil še zlasti zagrebški mestni občini, ki je z redkim razumevanjem podpirala delo velesejma. Kakor je v skladu s tradicijami Zagrebškega Zbora, je tudi letošnji spomladanski velesejem poseben, posvečen samo nekaterim panogam, dočim bo jesenska prireditev ZZ splošni vzorčni velesejem. Posebno velika je letošnja avtomobilska razstava, ki po svojem velikem številu razstavljal cev ter po kvaliteti razstavljenega blaga prekaša vse dosedanje. Nameščena je v treh paviljonih ter je znova utrdila sloves Zagreba kol središča trgovine za vsa motorna vozila. V veliki dvorani je prvič prirejena razstava »Udobno stanovanje in domači vrt«. Galerija velike dvorane je letos posvečena propagandi za naša letovišča in zdravilišča. Posebna privlačnost te razstave so brezplačna potovanja v naša letovišča, ki se bodo izžrebala. Vsaka vstopnica na razstavo velja kot številka pri žrebanju. Tosebna razstava je posvečena našemu kmetijstvu In hišnemu gospodinjstvu. Končno je omeniti še Tazstavo ženske mode po narodnih vzorcih. Koncem svojega govora se je predsednik Erber zlasti zahvalil domačemu časopisju, ki je z vso ♦ požrtvovalnostjo podpiralo velesejem. V imenu vlade je pozdravil nato 'delo Zagrebškega zbora ban dr. ltuiič ter v svojem govoru poudaril veliki pomen velesejma za gospodarstvo. Nato je proglasil vele-tsejem za otvorjen. Gostje so si nato ogledali velesejem, ki je letos posebno okusno prirejen in ki kaže lep napredek. Skupno je razstavilo svoje pro-'favode 479 razstavljalcev, od katerih je 129 tujih, 350 pa domačih. 'V posameznih panogah je razstav-Ijalcev: stan in vrt 53 (večinoma domačini), turizem in šport (sami domačini), gospodinjstvo 136 ‘(77% domačinov), narodna obleka (sami domačini), kmetijstvo (35% domačinov), perutnina (sami domačini) in modna revija 12 (sami domačini). S svojim letošnjim velesejmom je Zagrebački Zbor znova dokazal, da je na višini svojih nalog in zalo upravi velesejma k uspehu iskreno čestitamo. Ob izrednem zanimanju javnosti je bil v torek 28. aprila v prostorih hotela Orel X. redni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru. Občni zbor je podal zanimivo sliko velikega in obsežnega dela za povzdigo tujskega prometa na Štajerskem, ki se je v zadnjih letili po zaslugi zveze zelo dvignil in pomen ja danes mogočen gospodarski faktor. Poročilo uprave, katerega je podal ravnatelj Tiuj-skoprometne zveze v Mariboru Loos, poudarja zlasti velik in da-lekosežen pomen uredbe o pospeševanju turizma, ki jo je izdala vlada dne 28. februarja t. 1. Ta uredba postavlja nove temelje za za sistematično delo v vseh panogah turizma, ker je priznala tuj-skuprumetniin zvezam vso pristojnost ter jim omogočila podporo stalnih turističnih odborov, ki se osnavltjajo pri mestnih pogla-varstvih, banovinskih turističnih svetov, ki se bodo sestavili na sedežih banovin in končno vrhovnega turističnega sveta pri ministrstvu za trgovino. Ideja eta-tizaeije posameznih turističnih forumov k sreči ni prodrla ter je tujskoprometnim zvezam priznan značaj privatne vrhovne turistične organizacije v lastnem delokrogu. Gibanje tujcev v glavnih turističnih mestih m kopališčih na področju Zveze je bilo lani zelo razveseljivo. Maribor je imel leta 1935 28.005 gostov in 34.491 prenočnin, Celje 12.029 gostov in 23.171 prenočnin, Ptuj 2.031 gostov in 8.002 prenočnin, Rogaška Slatina 6.751 gostov in 107.490 prenočnin, Dobrna 3.316 gostov in 58.154 prenočnin, Slatina Radenci 1.103 goste in 14.626 prenočnin, Laško 1.759 gostov in 13.126 prenočnin, Rimske Toplice 1.130 gostov in 5.383 prenočnin, Ribnica na Pohorju 1.273 gostov in 1.965 prenočnin, Logarska dolina 845 gostov s 6.073 prenočninami in planinske postojanke SP D 40.023 tujcev z 22.936 prenočninami. Zanimiv je viden porast tujcev v naših mestih in delno nazadovanje v postojankah, ki so navezane na zimski turi- zem. Vprašanje naših cest je za razvoj našega tujskega pro- Širite »Trgovski list«! meta življenjskega pomena. Zaradi tega mu je Zveza posvetila po sehno pažnjo. Ker vidimo, kaj so v pogledu mototurizma, ki je tako v kvantitativnem, še bolj pa kva iitativnem pogledu vedno važnejši, izvršile druge države, ne smemo mi pod nobenim pogojem zaostajati, da ne odbijemo ta promet. Pri nas je gorivo za motorna vozila najdražje v Evropi, ceste so pa razmeroma najslabše. V milijardnem vladnem programu za javna delo so naši kraji premalo upoštevani. Skozi teritorij mariborske zveze vodijo najvažnejše prometne arterije v glavna tujskoprometna središča naše države: državna cesta št. Ilj—Mari boi—Rog. Slatina —Zagreb in Maribor—Ljubljana— Primorje. Prepričevalni sili podatkov, ki jih je zbrala zveza, gre zasluga, da je določenih 5 milijonov za modernizacijo ceste Št. lij — Maribor, ki se že izvaja. Banska uprava je tudi že odobrila kredit za priprave na cesti Maribor—Sl. Bistrica. Zgrajenih in popravljenih je bilo lani tudi mnogo banovinskih cest in odsekov, pa tudi letošnji delovni program posveča cestam vso pažnjo. Posebno važna je za Maribor preložitev Koroške ee-ste, ki bo vodila ob bregu Drave tik M a i'iberskega otoka. V pogledu graditve novih hotelov in domov iniciativa ni počivala. Banska 'uprava je zgradila moderen hotel v Dobrni, v Rogaški Slatini so modernizirani starejši hoteli, SPD je na Pohorju in v Savinjskih Alpah povečalo število svojih postojank. Tudi ponosna zgradba hotela Lobnica na Pohorju pomeni lepo obogatitev našega Pohorja. Skupen sestanek mariborske in ljubljanske zveze, ki je bil dne 18. decembra v Ljubljani na iniciativo mariborske zveze, je prinesel pomembne sklepe za bodočo organizacijo naše tujskoprometne službe. Propaganda je bila najvažnejša naloga, kateri je posvetila Zveza vso pažnjo. Izdala je reprezentativni prospekt Maribora v 35.000 izvodih v srbohrvaščini, nemščini, francoščini in češčini. To je prvi prospekt Maribora v francoskem in češkem jeziku. Začela je s sistematičnim zbiranjem točnih podatkov o hotelih, penzionih, planinskih domovih in drugih gostiščih našega območja. Očividno je sodelovala zveza pri Mariborskem tednu, udeležila se je s svojim propagandnim materialom obrtne razstave v Celju in Ptuju. Pomemben dogodek je otvoritev nove propagandne ekspoziture na meji v Št. liju. Propagandna posebnost je paviljon na mariborski aveniji. 1. septembra je bila otvorjena sedma ekspozitura v Dravogradu. V kratkem času se namerava otvoriti še osma poslovalnica v Ptuju. V pretekli sezoni se je posvečala vsa pozornost vremenski službi. Lojalno je izpolnjevala Zveza vse obveznosti glede propagande v korist tujih držav. Organizirala je veliko število avtobusnih izletov v tu- in inozemstvo. Veliko truda je vložila za dosego voznih olajšav za one kraje, ki imajo za to pogoje. Žal se to ni posrečilo glede Logarske doline. Na prošnje zveze smo dobili na Štajerskem važne nove lokalne vlake, za čas glavne sezone pa še tretji lirzovlak med Prago in Primorjem. Od 15. maja se bodo odpravljali mednarodni vlaki v Mariboru, kar bo gotovo velikega turističnega pomena. Vso pažnjo je posvečala tudi zboljšanju avtobusnega prometa in se na njeno prizadevanje ni ukinila proga Celja —Logarska dolina. Posebnega pomena pa je bila intervencija za ukinitev prometnih ovir s sosedno Avstrijo. Tujski promet ne bi smel biti na noben način predmet medsebojnih represalij- Velika ovira poslovanja so pretesni prostori centrale v Mariboru. Z ozirom na velike intervencijske stroške so se morali skrčiti izdatki za propagando na 74.963 Din. Požrtvovalno delo zveze je našlo pri banski upravi vse razumevanje ter ga je podprla z doneskom 45.000 Din za propagando. Od ostalih sta podprli zvezo edino Zbornica TOI in mariborska mestna občina. Komercialno delo je z ozirom na skrajno nizke dotacije iz državnih in banovinskih sredstev zelo otežkočeno. Dohodke ima zveza samo od prodaje vozovnic, od bančnih podov, prirejanja izletov, prodaje hotelskih bonov, legitimacij in sejmskih vstopnic, prodaje voznih redov in vodičev, izdaje vizumov ter prodaje časopisov na kolodvorih. Lani je prodala zveza 41.033 železniških voz-, nih kart za 3,615.709 Din, dočim je še leta 1927 prodala samo 9046 vozovnic za 548.407 Din. Zunanja organizacija Tujskoprometna zveza v Mariboru je imela lani 1 častnega, 6 ustanovnih in 61 rednih članov. Na podlagi pravil za tujskoprometne organizacije je predložila danes občnemu zboru v odobritev nova pravila. Na račun članarine je prejela lani 15.339 Din, podpor pa je izplačala za 45.402 Din. Delovni program za 1.1936. je obsežen ter predvideva intenzivno propadando na velesejmih v Leipzigu, Pragi, Dunaju, Solunu, Smirni in Aleksandriji. Izdati namerava reprezentativen prospekt vseh slovenskih zdravilišč ter za Bled, Pohorje, Kranjsko goro, Bohinj in Logarsko dolino kot letovišča. Prospekt bo v srbohrvaškem, nemškem, češkem, francoskem in angleškem jeziku. Za vse območje zveze se bo izdal reprezentativen folder-prospekt v srbohrvaškem, češkem, nemškem in francoskem jeziku. Skupno z zvezo v Ljubljani pripravlja izdajo nemškega vodiča po Sloveniji. Nadaljevala se bo akcija za opremo obmejnih postojank, potovalnih birojev in naših konzulatov s propagandnimi slikami. Zveza bo prevzela iniciativo kolektivne reklame v vodilnih inozemskih listih. V Ptuju se bo otvorila potovalna pisarna in nadaljevala se bo akcija za uvrstitev v letoviške kraje z železniškimi ugodnostmi za Logarsko dolino. Na kolodvoru v Celju se zgradi nov kiosk in izdale se bodo smuške karte Pohorja in Savinjskih Alp v tujih jezikih. Sprejem novih pravil je bil glavna točka dnevnega reda občnega zbora. Ministrstvo trgovine in industrije je i'/xialo nova vaorna pravila, ki jih je usvojila tudi mariborska zveza ter v nekaterih točkah nebistveno prikrojila krajevnim potrebam. Glavna izprememba s starimi pravili je v tem, da so lahko člani po no vem samo juridične in ne več fizične osebe. Pravila so bila soglasno sprejeta in zaradi tega je odpadla tudi druga važna točk-.i dnevnega reda: volitve, ker je bila večina navzočuih mnenja, naj se voli nova uprava šele na izrednem občnem zboru, ki je zaradi izpremembe pravil potreben. Velikanski dobički bor-skega rudnika Dobiček francoske družbe, ki izkorišča borski rudnik, postaja z vsakim letom vedno večji in večji. Delnice družbe, ki znašajo nominalno samo 100 frankov, se plačujejo ua poriški borzi žc po 3175 do 3195 za navadne, prioritetne pa po 3260 do 3300 frankov. Dobiček družbe se je v primeri s predlani povečal od 23,6 na 31,2 milijona frankov. Dividenda se bo zato povečala od 130 ua 150 frankov za delnico, ki se bodo torej obrestovale po 150%. Vsa delniška glavnica družbe, ki znaša 15 milijonov frankov, je torej znatno nižja od čistega dobička. Pri tem je družba lani odpisala 11,9 milijona frankov in investirala za 19,3 milijona frankov. Amortizacije družbe so s tem narasle lani od 95,9 na 107 milijonar frankov. Poročilo pa seveda ne navaja, koliko je bila od tega ogromnega dobička deležna Jugoslavija in pst delavci, ki so izkopali in pridelali ves ta ogromni zaslužek. Pri tako ogromnih dobičkih, ki jih ima francoska družba v Jugoslaviji, ni čuda, če v Parizu ne verjamejo, da bi bila Jugoslavija zaradi sankcij potrebna kakšne, čeprav še tako majhne podpore. Dežela, kjer so mogoči tako ogromni dobički tujega kapitala, pač ni v stiski. Že v 24 urah barva, pletiva in kemično sna It •Meke. klobuke itd. Skrobl la svetlolika trafee. avrat-aike ia manšete. Por«, raki. monga h lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljaatki nasip 4-«. SelenburgOTa «1.8. Telefon St. 22-72. V ponedeljek se je začela v Beogradu konferenca zastopnikov držav balkanskega sporazuma, kateri predseduje turški zunanji minister. Konferenca bo po izjavi turškega zunanjega ministra razpravljala predvsem o dardanelskem vprašanju ter o sedanjem mednarodnem položaju. Ruždi Aras je izjavil, da je prepričan, da bo tudi sedanja konferenca držav Balkanskega sporazuma dokazala popolno solidarnost njenih članic. Avstrijska vlada se je končno le premislila in indirektno vendarle odgovorila na protest Male antante zaradi uvedbe splošne vojaške dolžnosti. Poslala je velesilam o tem vprašanju spomenico, državam Male antante pa le prepis spomenice, da je Mali antanti odgovorila dejansko, čeprav ji ni poslala dejanskega odgovora! Etiopska tragedija se bliža svojemu koncu. Po zlomu severne etiopske vojske je bil zlomljen še odpor južne vojske, da je Etiopija danes brez vojske, ki bi mogla dati kolikor toliko resen odpor. Izkazalo se je, da je moderno opremljena vojska kos vsem težavam, terenskim ko vremenskim. Italijanske prve čete, ki so seveda črni askar-ski oddelki, so že v predmestjih Adis Abebe, v mesto pa je priletelo tudi 150 italijanskih letal, ki so pristala na raznih mestih. Etiopski cesar je s svojo rodbino pobegnil v Džibuti, kjer je bil sprejet z vsemi vojaškimi častmi. Angleška vlada mu je dala na razpolago angleško torpedovko, na kateri bo odšel po nekih vesteh v Jeruzalem, po drugih pa v Ženevo. Etiopska vlada se je umaknila na jug. Malo verjetno je, da bi še skušala organizirati odpor, ker prehajajo po vrsti vsa plemena na italijansko stran. ' Adis Abeba je bila po odhodu cesarja v rokah vojaških ubežnikov in roparjev, ki so oplenili tudi cesarsko palačo. Ubežniki so začeli oblegati tudi francosko poslaništvo, katero je rešil samo prihod italijanske vojske pred oplenje-njem. Adis Abeba gori na več mestih. Tik pred odhodom cesarja Haile Selasija je imela etiopska vlada še zadnjo sejo. Cesar je sicer še skušal pridobiti člane vlade za nadaljnji odpor proti Italiji, a so bila njegova prizadevanja brezuspešna. Večina ministrov in plemenskih poglavarjev je bila za sporazum z italijansko vojsko. Etiopska tragedija je zaključena in zadnja svobodna država v Afriki bo v kratkem zbrisana z zemljevida. Zveza narodov pa je sedaj še v posebno mučni situaciji, ker se pač nikdar ne bo mogla otresti očitka, da je po njeni krivdi stopila Etiopija v vojno, v vojni pa bila nato zapuščena in prepuščena svoji usodi od vseh članic Zveze narodov. Armada generala Grazianija je z naskokom zavzela močno utrjeno in z največjo hrabrostjo branjeno mesto Sasabane. Pri naskoku so sodelovali eritrejski askari, somal-ski Džubati, karabinjerji, miličniki, študentovski in drugi dobrovoljci, evropske čete in bataljoni kraljevega korpusa. Tej silni premoči, ki je bila poleg tega oborožena z najmodernejšim orožjem, Etiopci niso bili dorasli. Po vsej Italiji delajo že največje priprave za proslavo padca Adis Abebe. Pri teh proslavah bodo tudi uprizorili nekakšen narodni plebiscit, da mora postati italijanski kralj cesar Etiopije. Z nedeljskimi ožjimi volitvami v Franciji je zmaga levice (če se more za Francijo ta izraz sploh uporabljati) definitivna. Ljudska fronta združene levice bo imela v novem parlamentu 375 mandatov, desnica pa 238. Novo vlado bo baje sestavil Leon Blum. Stanje posameznih strank v novem francoskem parlamentu bo (v oklepajih število mandatov v prejšnjem parlamentu): komunisti 72 (9), kom. disidenti 10 (0), socialisti Bluma 145 (97), soc. unija Boncoura 25 (43), repub. soc. 9 (40), rad. soc. Herriota in Dala-diera 115 (156), neodvisni radikali 31 (79), repub. levica Flandina 83 (48), krščanski demokrati 23 (20), rep. demokratska unija Marina 90 (76), konservativci 11 (4). Uradna dunajska »Wiener Zei-tung« je objavila sklep vlade, s katerim se dovoljuje ustanovitev habsburškega preskrbovalnega fonda, ki prevzame vse, nekdaj zaplenjeno premoženje Habsburžanov v Avstriji. Sušnik je baje sprejel diktat Starhemberga in njegovih hajm-verovcev ter ne bo razorožil njih čet. Zato je verjetno, da se bo izvršila rekonstrukcija avstrijske vlade in izstopili iz nje vsi člani, 1A niso v dobrih zvezah s hajmvero* ci. Vladno glasilo »Neuigkeitsweli-blatU že piše, da je Avstrija tam, kjer sta kancelar Sušnik in knez Starhemberg. Benarstvo Uradni tečaji za mesec maj Po odločbi fin. ministra z dne 25. aprila veljajo /.a mesec maj ti uradni tečaji: Din 1 napoleondor.............. 305L— 1 zlata turška tira . . • 344 — 1 angleški funt.............250'— 1 ameriški dolar .... 4350 1 kanadski dolar .... 43 20 1 nemška zlata marka . . 15 50 1 7.tat zlot............. 320 1 avstrijski šiling .... 915 1 bet g '................ 730 1 pengo ....tii 3 85 1 braziljski mitreis . . » 2225 1 egiptovski tunt . . . -. 210 — 1 uruguajski pez os . . . 18'50 1 argentinski pezos . . . 12"— 1 turška papirnata lira . . 34-70 100 albanskih frankov . . . 1404*— 100 francoskih frankov . . 288’— 100 švicarskih frankov . . . 1427'50 100 italijanskih lir ... . 315'— 100 nizozemskih goldinarjev . 2970'— 100 romunskih lejev . . . 29'— 100 boigj.rskih levov . , . 40'— 100 danskih kron ...... 958'— 100 švedskih kron ... . 11045*150 100 norveških kron . » . , 620'— 100 peret........................ 600 — 100 drahem.................... 42'— 100 češkoslovaških kron . . 180’— 100 finskih mark ..... 9450 100 letonskih lat............... 1043'— Tem tečajem je že prištet pribitek (oprime); uporabljati se mo-rajo tudi v nastopnih primerih: L ko se sprejema kovano zlato napoleondor: in zlate turške lire — prj državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obraeunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1935736. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Coiup. in 7°/o Državne hipotekarne banke, emitirane v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. Prodaja nemških turističnih mark Finančni minister je odredil na Podlagi doseženega sporazuma z nemško obračunsko blagajno v Berlinu ter v zvezi s protokolom J ugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora, da se pooblašča Narodna banka kr. Jugoslavije, da prodaja nemške marke potnikom v Nemčijo po dnevnem tečaju na domačih borzah za čekovne mar ke. Ko stopi ta uaredba v veljavo, se ne morejo nabavljati in prodajati registrske marke in vse druge vrste nemških mark za turistična plačila v Nemčiji brez po-sebnega dovoljenja Narodne banke. • Vloge pri drž. hip. banki so na rasle v letih 1932 do 1935 od 724,8 1.169,4 milijona Din, pri Poštni hranilnici pa v istem času od 442,6 na 850,7 milijona Din. V tem je tudi eno pojasnil, zakaj so naši denarni zavodi v tako obupno težkem stanju. Dni. hip. banka ima hiš v vrednosti 206,5 milijonov Din. Lani se je njena hišna posest povečala za 22 milijonov Din. / Terjatve Drž. hip. banke do državne blagajne so lani narasle za 123,5 na 654 milijonov Din. Banka Pa dolguje državi skupno z državnim deležem na čistem dobičku 1922 milijonov Din. Državnih papirjev pa ima Drž. hip. banka za 382 milijonov Din, za 142 milijonov več ko koncem 1. 1934. Niška trgovačka banka, ki se ba- vi le s predelovanjem kože, se je sedaj tudi popolnoma izpremenila v tvornico in se imenuje odslej vPabrika koža, d. d. v Nišu«. ve — Uredbo o banovinskih trošarinah in pravilnik o pobiranju banovinskih trošarin po tej uredbi — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Razglas mestnega poglavarstva ljubljanskega o izenačenju pristojbin za ogled živali, izdajo živinskih potnih listov itd. za ves teritorij mestne občine. Dvojna številka »Samouprave« glasila županska zveze v Ljubljani ima v svoji številki za april in maj to vsebino: Trstenjak Dragotin: Poslovanje občin v poslih cerkvenih doklad — Dr. Ogrin: Občina kot kazensko oblastvo — Fr. Gorkič: Uslužbenski davek od plač in nagrad predsednikov občin in članov občinskih uprav — Fr. Žnidaršič: Katere ptice se smejo loviti in kdo jih sme loviti — Iz upravne prakse — Vprašanja in odgovori. POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenc* čvrsta; promet Din 14,367.414'22 V preteklem borznem tednu je vladala na tukajšnjem deviznem tržišču izredno velika kupčijska živahnost. Kajti dosežen je bil samo na petkovem borznem sestanku naravnost rekorden dnevni devizni promet, in sicer nad 9% milijonov dinarjev, kot je razvidno iz naslednjih prometnih podatkov: Din 27. IV. 807.48932 Dutiaj-Berlin 28. IV. H0937T74 Tx>n«km-Dunaj 29. IV. 4(91331'88 Bruselj-Berlin 30 IV. 2^i24.402'27 London-New York 1. V. 9,757.81301 New York-London Ogromen porast zaključkov izkazuje deviza New York, kalere je bilo v prejšnjem tednu nabavljeno za nad 4 in pol milijona dinarjev, in London, ki beleži tokrat za skoro 3 in pol milijona dinarjev večji promet nego v predzadnjem tednu. Poleg omenjenih deviz zaznamujeta močan dvig prometa še Curili in Berlin, dočim je privatnoklirinški promet v Dunaju občutno nazadoval. Narodna banka je posredovala dnevno v angleških funtih, katerih je dala na razpolago za 250 tisoč dinarjev, vrhu tega pa še običajne zaključke Amsterdama, Curiha in Pariza v obsegu dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov. Devize Minuli leden Amsterdam 42 Berlin Bf uselj Curih Din-deviza Dunaj London Madrid New York Hetshigfors Pariz Solun Trst Stockholm 061o 502 2 70 234 1821 778 55 121 263 70 »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 2. maja objavlja: Navodila za izvrševanje državnih izdatkov in dohodkov za leto 1936./37. — Uredbo o spojitvi občin Šmarje pri Jelšah-trg in Šmarje pj-j Jel-šah-okolica Uredbo o spremembi imena in sedeža občine Trboje v občino Smlednik — Uredbo o odložitvi izvršb za kmetske dolgo- Tekoči teden (v tisočih dinarjev) 233 1082 priv. kliring 202 1(500 90 avstr. priv. ki. 15(5) priv. kliring 4210 inlri. priv. ki. 244 priv. kliring 4703 18 223 115 boni 23 48 5 Skupni devizni promet v mesecu aprilu 1936 znaša Din 26 mi lij. <25.653'48 in je torej za 2*7 mili j. dinarjev manjši nego v aprilu 1935 in za približno tri milijone dinarjev manjši kot v letošnjem marcu. Notice privatnih kliringov so bile te: avstrijski šiling 27. IV. 1936 Din 9'I7—9*27 28. IV. 1936 Din 9’15-9'25 29. IV. 1930 Din 9'15—fi'25 30. IV. 1936 Din 9'15—9’25 1. V. 1930 Din 9'15—9'25 nemška marka selj -j- 1'77, London -J- 0-68, New York -j- 12.49, Pariz -j- 1'— to Praga + 036. Edini Curih je noti ral " konstantno nespremenjeno na bazi tečajev predzadnjega tedna. Efektno tržišče Tendenca v državnih papirjih nespremenjeno stalna. Prometa ni bilo. Dne 29. aprila je bila na eksekutivni prodaji zaključena vojna škoda po tečaju Din 345-— za komad, in srečke Rdečega križa po tečaju Din 15'— za komad. Te cene pa so bile dosežene zalo, ker število komadov še daleč ni doseglo borznega zaključka. Notice državnih efektov so bile dne 1. t. m. naslednje: Din 7% inv. poe. 27. IV. 80*50 81'50 1. V. HO- 82'— 8% Blair 27. IV. BI'25 82'25 1. V. 81-50 82T>0 7% Blair 27. IV. 61'50 62'50 1. v. 71'— 72'— 7% Seligm. 27. IV. 81 '50 1. v. 81'— 83'— 4% agr. obv. 27. IV. 47'50 48'— 1. v. 47'50 48-50 r,% begi. obv. 27. IV. 65'— 67'— 1. v. 63'— 06-- 2'5% voj. škoda 27. IV. 350-— 358'— 1. v. 357'— 359'— Žitno tržišče Tendenca mlačna. V koruzi in pšenici je bil le malenkosten promet. Cena času primerno suhi bački in banaški koruzi je popustila za Din 1—, pšenici za Din 8-—, moki. vseli vrst pa za Din 10-— pri 100 kg; na petkovem borznem sestanku (t. maja 1936) so bile dosežene te notice: Žito: — lesni trgovci skušali zasigurati oddajo v notranjosti države, ker se je baš sedaj kolikor toliko poživela stavbna sezona. A ravno Slovenija ima preveč stavbnega lesa, ki se je sicer izvažal v velikih količinah v Italijo. Radi prenatrpanosti teh zaktg pa so cene tega lesa na domačem trgu, t. j. v Sloveniji zelo nizke. Pač bi se dalo veliko tega blaga (stavbnega lesal) zlasti sedaj lahko plasirati v Beogradu, Zagrebu, Splitu itd., če bi bile železniške tarife le količkaj zregulirane. Pri našem iz-vezu na Sušak, oziroma Postojno se je računalo za I m* stavbnega lesa povprečno 31)—50 dinarjev in je producent prišel tako še nekako skromno na svoj račun. Tovorni na samo d« Zagreba pa znaša povprečno 50—70 dinarjev za 1 m1, kaj šele do Splita, oziroma Beograda. V le kraje mi ne moremo prodajati le zbog pretirano visoke vozarine, ker naše cene bi v ostalem ustrezale tamkajšnjim trgom. Vse dosedanje propozicijc za omiljenjc krize so bile zaman! Nerazumljivo je, čemu se zdaj noče tozadevno pomagati, ko pa je svoj-cas železnica našla konvenijenco za izvoz na Sušak, odnosno Rakek. Upravičene zahteve Slovenije po lakojšnji reviziji železniških taril bi se v očigled obupnega položaja vsekakor morale takoj upoštevati. Pomaga se lahko, samo če hoče! Nižja taksa povečala uvoz motornih vozil Kako previsoke takse ovirajo ves promet, se je posebno jasno videlo pri taksah na motorna vozila. Od uvedbe pretirano visokih taks na motorna vozila v 1. 1931 je njih uvoz kar rapidno padel in nato stalno nazadoval, dokler niso bile lani te takse znižane. Gibanje našega uvoza motornih vozil to drastično dokazuje. Motornih vozil smo uvozili leta oseb. avt. tov. avt. motocikl. 1930 1931 1932 1933 1934 1935 Lani 2078 1366 376 182 340 918 smo 537 574 173 100 152 203 izdali za 885 1001 331 52 26 152 uvožene sc Koruza: primerno Din Din 27. IV. 1936 28. IV. 1946 29. IV. 1936 36. IV. 1936 1. V. 1936 Din 13-87—14’07 Din 13'85—14'05 Din 13-82—14'02 Din 13'79—13’99 Din 1375—13'95 Angleški funt j« beležil tudi v minulem tednu na bazi Din 249'21) do Din 250-80. Devize S primo Narodne banke Povpr. Pon. Amsterdam Din Din 27. IV. 2985*30 2970'90 Berlin 1. V. 2974T>8 2989'17 27. IV. !754 20 17«8'08 Bruselj 1. v. 1756-08 176095 27 IV. 738-47 743-53 Curih 1. v. 740'24 74531 27. IV. 1424*22 1431*29 1. v. 142422 1431 '29 London 27. IV. 215-37 21743 1. v. 21«'05 21831 New York 27. IV. 4336-79 4373*14 1. v. 4349-28 4385*60 Pariz 27. IV. 287*75 28918 1. v. 288-75 290'l« Praga 27. IV. 180'55 181*66 1. v. 180 91 18201 Od ponedeljka 27. aprila 11)36 do 1. t. m. so bile na tukajšnji borzi te razlike deviznih tečajev (vse izraženo v poenih); Amsterdam j- 1 lovski izdelki: Moka: pfenična Gg, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 230’— 235'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 230’— 235-— pšenična 2, bačka P°-staja, ekskL promet-' ni davek, plačljivo proti duplikatu . ■ 210’— 215'— ))šenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • 190'— 195’— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto ra neto. ekskl. prom. davek. Iranko vagon bačka postaja . . . 105'— 107’50 Lesno tržišče Tendenca sela mlačna. Zbog prekinjenega prometa z Italijo so si naši — zlasti manjši Umetnost prodajanja Zanimivo predavanje prof. Rakuše pred mariborskimi trgovci V sredo dne 28. aprila je pre-i daval pod predsedstvom g. Sax-a v lovski dvorani hotela rOrek prof. Rud. Rakuša o temi “Umetnost prodajanja«. K predavanju je prišlo mariborsko trgovstvo v precejšnjem številu. Referat jp bil nekaka psihološka študija, kjer je predavatelj strokovnjaško obravnavat vsa mogoča svojstva kupca, kot tudi zahteve, ki se stavijo do dobrega prodajalca v odnošaju do kupujočega občinstva, da doseže čim več uspeha, vendar — kar je glavno — v obojestransko zadovoljnost. Predavanju je bik* videli, da je prof. Rakuša to težko vprašanje temeljito preštudiral ter ga obdelal tudi iz praktične strani, vendar je bilo podano tako po-Ijiidno in prepričevalno, da je žel predavatelj soglasno in živahuo odobravanje poslušalcev, ki so z živim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Ob koncu se je razvila o temi debata, odnosno razgovor, v katerega so posegli gg. Sax, Majer, Mejovšek, Anderle, Maeun, Rosina, Weixl, Jakob Preae, Biide-feldt, tajnik Skaza in drugi. Izvajanja skoraj vseli govornikov so izzvenela v upravičeni želji, da se to predavanje čim prej ponovi pred trgovskim naraščajem, kateremu je bilo prav za prav name njeno ter da se izda predavanje tudi v posebni brošuri, ki bo imela i za sedanje kot tudi za bodoče trgovske generacije trajno vred-uost. 01) zaključku zanimivega večera je prevladovalo med navzočni-mi vsesplošno prepričanje, da bi bilo sličnih poučno-zanimivili predavanj za trgovstvo želeti še več, želeti pa tudi nekoliko več zanimanja vsega mariborskega trgovstva za strokovna vprašanja. osebne avtomobile 30,3, za uvožene tovorne avtomobile 9,2 in za motocikle 1,1 milijona din. Največ avtomobilov smo uvozili iz Združenih držav Sev. Amerike, namreč 403 vozove v skupni vrednosti 15,2 milijona din. Na drugem mestu je Nemčija g 311 vozovi v vrednosti 9,1 milijona din, nato slede Anglija z 72 vozovi za 1,7 milijona din, Italija s 76 vozovi v vrednosti 1,5 milijona, Francija z 41 vozovi za 0,9 milijona in Avstrija s 23 vozovi v vrednosti 0,75 milijona din. Tudi tovornih vozov smo uvozili največ iz Združenih držav Sev. Amerike, in sicer za 4 milijone din, nato iz Češkoslovaške za 1,25 in Avstrije za 0,63 milijona din. Glede uvoza motociklov je na prvem mestu Nemčija, nato Združene države Sev. Amerike in na tretjem mestu Anglija. Zunanja trgovina Stanje naših aktivnih kliringov Naš klirinški saldo z Nemčijo se je po izkazu Narodne banke z dne 30. aprila znižal za 18,6 na 429,7 milijona dinarjev ali od 24 na 22 milijonov mark. V italijanskem kliringu so se naše terjatve znižale za 1,6 milijona na 151,8 milijona Dip. Proti Bolgarski so se naše terjatve povečale za 33.088 Din na 0^8 milijona Din. V kliringu s Turčijo so naše terjatve narasle za 0,2 na 2,5 milijona Din. Terjatve proti Grčiji znašajo 4224 milijona Din, poleg tega pa vezane terjatve naših izvoznikov v Grčiji še okoli 50 milijonov drahem. * Bolgarsko ministrstvo za promet je izdalo novo uredbo glede prometa v bolgarskih pristaniščih in plačevanja pristaniških taks. Nova uredba stopi dne 17. maja v veljavo. Romunija namerava po informacijah »Estrope« uvesti monopol na prodajo nafte in njenih derivatov. Monopol bi Romunija uvedla iz fiskalnih razlogov. Angleški parlament je z 242 proti 118 glasovom sprejel vladni predlog o uvedbi carine na čaj. Madžarska jeklarska industrija namerava vstopiti v mednarodni kartel jekla. Poljsko prometno ministrstvo bo sklenilo investicijsko posojilo v višini 70 milijonov zlotov. Francozi nam ponujajo posojilo za gradnjo železnic > Jugoslovanski kurir« poroča, da nam ponuja neka francoska družba posojilo za gradnjo železnic, za kar more po finančnem zakonu najeti prometni minister posojilo v višini do pol milijarde Din. Glavni pogoji tega posojila, ki bi se moralo odplačati v 12 letih so, da nabavi Jugoslavija tri četrtine potrebnega materiala v Franciji, da progo gradi neka francoska družba, ki je že gradila železnice v Jugoslaviji in da dobi družba tudi druge običajne ugodnosti. Ves donos posojila bi torej ostal Francozom. Hvala lepa za takšno posojilo! Zakai se ie uvoz Sporočili smo že, da se je naš uvoz v prvem letošnjem tromesečju povečal po vrednosti za 37‘21 odstotka, po količini pa celo za 4G'10 odstotka. Tako velikega povečanja uvoza še ni bilo v vseh zadnjih desetih letih iri zato je jasno, da so morali čisto posebni razlogi tako silno povečati uvoz. Posledica tega silno povečanega uvoza je tudi, da je bila naša trgovinska bilanca v prvem letošnjem tromesečju pasivna za več ko 200 milijonov, kakor že dolgo ni bila. Sedaj je jasno, da se je uvoz dvignil samo zaradi napovedane kontrole uvoza, ki naj bi zmanjšala uvoz zlasti iz dežel, s katerimi smo trgovsko pasivni. Kakor hitro se je razvedelo, da se namerava v naši državi takšna uredba, so domači in tuji izvozniki pohiteli, da čim bolj dopolnijo svoje zaloge. Tako se poroča iz Beograda, da so zastopniki tujih tekstilnih tvor-nic povečali v zadnjih 2 mesecih svoja skladišča v Jugoslaviji za 50 odstotkov. Isto so storili tudi nekateri drugi uvozniki. Tako se je zopet enkrat izkazala vsa brezglavost naše gospodarske politike, kakor se vodi iz ofi-cialnih mest. Izdali smo uredbo o kontroli uvoza, da dosežemo kompenzacije za naš izvoz. Še predno pa je bila uredba izdana, so že tujci vedeli zanjo in njej prilagodili svoje postopanje. Tako je uredba dosegla baš nasproten učinek in zaradi nje se je uvoz povečal, ne pa zmanjšal, naš izvoz pa od tega nič ni imel. Najlepše pa je, da je imela uredba ta nezaželen učinek, če- Les in lesni izdelki: 411 — Dunaj: Dunajska tvrdka želi izvažati v Haifo železniške prage, brzojavne droge, bel gradben les in izdelane vojaške barake; 412 — Bruselj: furnir in les; 413 — Atene: protje za izdelavo košar (2 vagona); 414 — Messina: gradbeni les za izvoz v Eritrejo; 415 — Berlin: Neka družba se ponuja kot posrednica za dobavljanje raznega gradbenega lesa za Etiopijo; 416 — Amsterdam: leseni izdelki, in sicer: žlice, krožniki, obešalniki za brisače, škatle za nože, okrasne škatle; 417 — Berlin: ponuja se zastopnik za surove frize iz hrastovine in bukovine, suho rezano lirasto-vino, bukov in jesenov les, okroglo bukovino in borovec za mizarske potrebe. Deželni pridelki: 418 — Budapešta: Neka budirn-peštanska tvrdka bi hotela izva- prav niti še ni v veljavi. Uredba je bila sicer izdana že 7. aprila, toda uredba stopi v veljavo šele 10 dni potem, ko izda posebni odbor seznam predmetov, za katere se dobe potrebna plačilna sredstva le proti predhodnemu dovoljenju Narodne banke. Odbor, ki naj ta seznam izda, je bil tudi že imenovan, seveda brez praktičnih gospodarskih ljudi, toda seznama še ni izdelal in menda tudi še ni imel nobene seje. Uredba je torej še brez veljave in bo še bogzna kako dolgo, ker nihče ne ve, kdaj bo imenovani posebni odbor izdal la seznam. Zanimivo pa je tudi to, da je guverner Narodne banke izjavil, da je namen uredbe samo ta, da omeji uvoz blaga iz držav, s katerimi imamo pasivno trgovinsko bilanco. Uredba pa omejuje uvoz blaga, ki je francoskega in nemškega izvira, in vendar smo proti Nemčiji visoko aktivni. Naši gospodarski krogi so takoj, ko se je zvedelo za nameravano uredbo o kontroli uvoza, izrekli svoje pomisleke in se tudi ponudili, da sodelujejo, da bi kontrola uvoza dosegla svoj učinek, in sicer brez škode za naše trgovinske odnošaje z drugimi državami. Pa kakor vedno, tako se tudi sedaj ni upošteval glas gospodarskih ljudi in tako imamo uredbo o kontroli uvoza, ki sicer še ne velja, ki pa je kljub temu povzročila, da se je njen namen izjalovil in da se je naš uvoz prav znatno povečal, ne da bi imeli od tega le količkaj lobička. Težko je ostati pri nas optimist! /ati v Južno Ameriko naš krompir in naše kamilice; 419 — NewYork; deželni pridelki, živila in njihove predelave; 420 — Praga: bolhač v prahu; 421 — Tunis: ponuja se zastopnik za mandljeve peške in koruzo za setev; 422 — Hamburg: vosek. Proizvodi sadjarstva: 423 — Beograd (za izvoz v Belgijo): kandirano sadje in sploh slaščice; 424 — Valletta: črno vino od 12 do 16 stopinj. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 425 — Hamburg: ščetine; 426 — Bruselj: predelane svinjske kože. Rudarski proizvodi: 427 — Beograd (za izvoz v Belgijo); marmor; 428 — NewYork; portland cement; 429 — Manilla: nežgana opeka iz cementa (Spalato tiles). Razno; 430 — Oslo; ponuja se zastopnik za ogljene elektrode in za druge predmete; 431 — NewYork: ročni kovinski izdelki, in sicer iz kovanega železa, bakra in medi, ročni izdelki iz gline, porcelana, stekla, narodne vezenine, vezene obleke, copate, šali, igrače in rezbarije iz lesa; 432 — Cleveland (Ohio): Iščejo se ceneni predmeti (od 5 do 50 din) za hišno porabo, kakor: kr-taoke, pipe, žlice, leseni krožniki, okrašeni leseni slaniki, rezbarije, sploh ribniška suha roba; 433 — NewYork: Neka tvrdka išče zastopstvo za en ali več predmetov, ki bi bili privlačni za ta-mošnje prebivalstvo; 434 — Tel-Aviv: kovinske škatle (la tale, povwder boxes); 435 — Carigrad: Neki Jugoslovan bi želel zastopati naše tvrdke v Turčiji, in sicer za naslednje predmete: celofan papir, cigaretni papir, električne žarnice, elektrotehnični material, kaolin in salo-vec za izdelovanje papirja, krznarske in rokovičarske nože, klobuke vseh vrst, zlasti slamnike, tanin in druge kemične sestavine za strojenje kože; 436 —'San Sebastian: stare jeklene osi železniških vagonov. 406 — Korča: ponuja se zastopnik za vse proizvode. 407 — Atene: ponuja se zastopnik za gumbe, agrafe ko tudi za vse druge industrijske proizvode. 408 — NewYork: umetna gnojila. 409 — Shkoder (Albanija): kokosovo olje. 410 — Dunaj: neka dunajska tvrdka bi želela izvažati na Japonsko konopljo, hmelj, tobak, cement, opij, tanin, kromovo rudo in bavksit. Opozorilu našim izvoznikom: Naš konzulat v Antofagasti prosi v svrho propagande naših proizvodov na tamošnjem trgu, da mu pošljejo naše tvrdke svoje kataloge, cenike in vzorce ter svoje ponudbe. Naslov; Consulado del keino de Jugoeslavia, Antofagasta (Chile), Prat 759, Casilla 371. Opomba št. 1.: Neka tvrdka iz Aleksandrije išče zastopnika v Jugoslaviji za vlakna palm (crin des palmiers) za polnjenje žimnic. Opomba št. 2.: Francoska družba za transport in hladilna skladišča bi želela stopiti v zvezo z našimi izvozniki, ki bi se posluževali njenih hladilnih skladišč v Parizu, Strasbourgu, Toulonu in Dijonu. Sodobna gospodinja je naslov VI. gospodinjsko-gospo-darske razstave Zveze gospodinj na spomladanskem velesejmu v paviljonu K. Razstava bo pokazala v vsej prireditvi gospodinjo kot žarišče in središče ne samo rodbinskega, ampak tudi javnega življenja. Vsak dan se bo v programu prikazal del gospodinjskega življenja. Videli bomo ženo kot delavko v poklicu, kako se kreta v tujskem prometu, v športu; gospodinjo, ki z dobro postrežbo privablja tujce, mlado dekle, ki do-rašča domačemu krovu in usmerja prve korake v svet. Naša mladina in naši najmlajši bodo deležni posebne pozornosti. K vsem točkam programa bo podal nadrežiser profesor Šest kratka predavanja in morda bo tudi lcaj pikrih, grenkih zrn resnice vmes za gospodinje in še marsikoga drugega. Vsekakor pa podrobnega načrta ne moremo še objaviti, da si ga predčasno ne prisvoji kdo tretji. Občni zbori »Elektroindustrija«, d. d. v Ljubljani ima 5. redni občni zbor dne 18. maja ob 11.30 v družbeni pisarni v Ljubljani. Delnice je založiti do 12. maja. Lesne industrijske d. d. F. Hcin-ribar v Škofji Loki 6. redni občni zbor bo dne 18. maja ob 17. v družbeni pisarni v Škofji Loki. Letna skupščina Gospodarskega sveta na Sušaku Dne 27. aprila je bila na Sušaku redna letna skupščina Gospodarskega sveta, ki so ga ustanovile tamošnje gospodarske organizacije in gospodarska podjetja, ki pač v pomorskem mestu vse drugače u videvajo potrebo složnega delovanja gospodarskih organizacij, kakor pa se to uvi-deva pri nas. Na občnem zboru je bil izvoljen večinoma stari odbor, kateremu še nadalje načeluje prejšnji predsednik Dragutin Pavlovič. Proračun sveta je bil povišan za več ko polovico na 35.000 Din. Največ prispevajo za Gospodarski svet Javna skladišča, ki dajejo po 1500 Din mesečno. jj^nkurzi-poravna^ Odobril sc jo preračun prispevkov, ki ga je predložil konkurzni upravitelj glede konkurza Izvozne zadruge jugoslovenskih vin v Mariboru. Upniki in zadružniki morejo vpogledati preračun pri sodišču, konkurznem upravitelju in pri likvidatorju zadruge. Odpravljen je konkurz o premoženju trgovca Jonasa Janeza, ker se je sklenila prisilna poravnava. Nadalje je odpravljen konkurz Darinke Žmavce, ker ni kritja za stroške postopanja. Potrjuje se prisilna poravnava, sklenjena med trgovcem in posestnikom Alojzom Poholejem v Peklu pri Poljčanah in njegovimi upniki. Dolžnik plača 50% kvoto v enakih 15 mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 90 dni po sprejemu poravnave. DOM in po sveti Poljski zunanji minister Beclt pride sredi maja v Beograd. Dosedanji podban savske banovine dr. Stevan Hadži je upokojen, za novega podbana pa imenovan Stanoje Mihaldžič, dosedanji upravitelj policije v Zagrebu. Za upravitelja policije je imenovan inšpektor banske uprave v Zagrebu Josip Vragovič. Novi ban savske banovine je izjavil, da bo njegovo delo posvečeno predvsem stremljenju, da se povsod uvede stroga zakonitost in da se omogoči sodelovanje Hrvatov v državnem življenju. Posebno bo gledal na to, da se zatro tudi zadnji ostanki nelegalnega postopanja, ki so še danes vzrok številnim in upravičenim pritožbam. ' V finančnem odboru skupščine je bila po ekspozeju poštnega ministra Kaludžerčiča velika debata o organizaciji naše radijske službe, ki je danes absolutno nezadostna. Zelo pomemben referat o našem radiu je imel pri tej priliki gen. ta j. Zbornice Ivan Mohorič ter je poštni minister nato svoj predlog umaknil. O vsem vprašanju bomo še poročali. Boža Maksimovič, ki je pri peto-majskih volitvah nastopil z lastno listo, je otvoril v Beogradu politično pisarno. Ministrski svet je sklenil, da se Jugoslavija udeleži svetovne razstave v Parizu leta 1937. Za predsednika beograjske obrtne zbornice je bil zopet izvoljen Milan Stojadinovič. Pri občinskih volitvah v Šenčurju se je udeležilo od 1081 vpisanih volilcev 770, od katerih je glasovalo za listo župana Umnika (JRZ) 694, za nasprotno listo pa 76 volilcev. Prva lista je zato dobila vseh 24 odborniških mest. Pri občinskih volitvah v Sv. Juriju ob Ščavnici je dobila lista JRZ 518 glasov in 22 odbornikov, lista opozicije pa 235 glasov in 2 odbornika. Vseh volilnih upravičencev je bilo 1161 in je volilo 74»/» volilcev. — Na Homcu se je od vpisanih 528 volilcev udeležilo nedeljskih volitev 420 volilcev. Lista JRZ je dobila 262 glasov, lista opozicije pa 158 glasov. Gradnja carinskih skladišč na Sušaku hitro napreduje ter bodo v dogovorjenem roku skladišča do-gotovljena. Zanimanje za skladišča je že sedaj zelo veliko. V skladiščih bo mogoče namestiti 8000 ton blaga. Tvornica motvoza v Grosupljem d. d. bo povišala delniško glavnico od 250.000 na 2,500.000 Din ter bo v ta namen izdala 22.500 delnic po 100 Din nominalne vrednosti. Delniška glavnica Zenice je povečana od 15 na 45 milijonov Din. V ta namen je bilo izdanih 300.000 novih delnic, od katerih je dosedaj podpisanih že nad 295.000. Nove delnice so v domačih rokah. Tvrdka Krupp, ki bo izvila razširjenje železarne, je že razp&ala gradbena dela za nove tvorniške objekte v višini 10 milijonov Din. . Veliko topilnico železa, podobno oni v Varešu, zgradi v bližini Banjaluke trgovski koncern »Jelšin grad«. Gledališče v Kragujevcu je zaključilo preteklo proračunsko leto s suficitom. Menda je to edino tako srečno gledališče v Jugoslaviji. Ker ni prišlo do sporazuma glede enotnih cen med sarajevskimi brivci, so začeli brivci kar povprek zniževati cene in nekateri brijejo že po dinarju. Prvi maj je minil skoraj v vseh evropskih državah v miru. Le v Španiji je prišlo do številnih nemirov, da so Španci tudi prvi maj-nik proslavili v krvi. Šefoma latiškega in estonskega generalnega štaba, ki sta prišla z večjim spremstvom v Moskvo, je priredila sovjetska vojska nad vse slovesen sprejem. Moskovsko časopisje posveča obisku veliko pažnjo in piše na naslov Nemčije, da je vojaško sodelovanje med sovjetsko vojsko in baltiškimi državami zelo ozko in da bi naletela Nemčija na sovjetsko vojsko, če bi skušala prodirati proti baltiškim državam. Sovjetska vlada je glede rodbinskega življenja čisto izpremenila svoje stališče. Ločitev zakona bo otežkočena, splavi prepovedani, uvede se davek na samce in z vsemi sredstvi se bo podpirala rodovitnost rodbin. Rusija mora imeti leta 1971 300 milijonov ljudi, je izjavil komisar za narodno zdravje Grigorij Kaminski. Vse organizacije komunistične stranke so dobile nalog, da z vso silo delajo v smislu nove sovjetske populacijske politike. Med sovjetsko unijo in Bolgarsko je bila podpisana poštna konvencija, ki stopi v veljavo že koncem tega meseca. Belgijska vlada je sklenila, da zadrži pod zastavo vse vojake, ki so odslužili kadrski rok, in sicer zaradi zapletene mednarodne situacije. Francoska policija je odkrila v Franciji neko tajno nemško organizacijo, ki je nabirala med ruskimi emigranti dobro vol j ce za boj proti sovjetski Rusiji. Pruska vlada je priznala rusko pravoslavno cerkev v Nemčiji s škofom Tihonom na čelu. Španska policija je odkrila zaroto proti življenju predsedniškega kandidata Azane. Ker je Azana skoraj edini kandidat za predsedniške volitve, bi bile z njegovo usmrtitvijo preprečene predsedniške volitve. To je bil tudi namen pripravljanega atentata. Japonsko mornariško ministrstvo je zahtevalo od vlade izreden kredit za zgraditev orjaške bojne ladje, ki bo imela 54.000 ton. Državni primanjkljaj v Združenih državah Severne Amerike bo znašal v letošnjem letu 2.675 milijonov dolarjev. Argentina ima po zadnjem štetju 12,372.965 prebivalcev, glavno mesto Buenos Aires pa 2,268.137. Jugoslovanski parnik »Mrav«, v katerega je zadel zaradi velike megle v Kanalskem prelivu estonski parnik »Mari«, se je potopil. Vsa posadka parnika se je rešila. Pri Št. Janžu na Dravskem polju so delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Drave, vozili s kamenjem težko naloženi čoln na desni breg. Ko so pa bili že blizu brega, so zašli v hud vrtinec, da se je čoln prevrnil. Vseh šest delavcev, kolikor jih je bilo v čolnu, je padlo v Dravo, ki je na tem mestu globoka 15 metrov. Trije delavci so se rešili, trije pa so utonili. Njih trupel še niso našli. Radio Ljubljana Sreda, dne 6. maja. 12.00: Znani plesni orkestri (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Vojaške godbe (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Otroška ura: Citronček — druga zvočna slika iz metuljčkovega življenja (napisal V. Bitenc) — 18.40: Ali ste že filmali? (Janez Korenčan) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Koncert Sattner-jevih skladb — izvaja zbor »Sloga«. Dirigent: H. Svetel — 21.30: Rad. orkester — 22.00: čas, vrem. napoved, poročila — 22.15: Radijski orkester. Četrtek, dne 7. maja. 12.00: Ruske pesmi (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Narodni napevi iz naše domovine (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borz. tečaji — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rud. Kolarič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30; Nac. ura — 20.00: Prenos iz Beograda: Mozart »Čarobna piščal« (opera). PRODAJO SE; Tovarniška poslopja prejšnje tovarne tanina v Polzeli pri Celjn, 400 m od železniške postaje v skupni površini 7'5 ha, od tega zazidano 5000 m* s stanovanjsko hišo in pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Vsled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. Pripravno za vsako večjo industrijo. Posestvo leži ob reki Savinji, Prodajni pogoji ugodili. Informacije dajo Javna skladišča, družba z o. z. v Ljubljani, Tvrševa 33 Tvrdka E. SKOPEK ie preselila svojo trgovino z urami, zlatnino in optiko z Mestnega trga štev. 8 na nasprotno stran Mestni trg it. 20 Priporoča svojo veliko zaldgo birmanskih daril po IZREDNO ZNIŽANIH CENAH Povpraševanje po našem blagu v tuilnl Isdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.