Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Vse knjižnice območja
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:doc-9L8Z9QYZ
Zapri
Zapri
Strokovne smernice za ugotavljanje zdravstvenih posledic obremenitev delavcev
1. PDF datoteka (310 kB)
1. TXT datoteka (20 kB)
JPEG datoteka (134 kB)
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Dodič-Fikfak, Metoda (avtor)
Kurent, Martin (avtor)
Margan, Andrea (avtor)
Vir
knjige
Jezik
slovenski
Leto
2021
Format
1 spletni vir (1 datoteka PDF (9 str.))
Vsebina
bolniški stalež
Bradford-Hillovi kriteriji
Delavci
elektronske knjige
hospitalizacija
incidenca
invalidnost
Kazalniki
kazalniki zdravja
poklicne skupine
rak (medicina)
Slovenija
umrljivost
Zdravje
Založnik
Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opombe
Osnove za vrednotenje vzročne povezave med izpostavljenostjo in posledicami, v primeru naše študije med posamezno poklicno skupino in njenimi izpostavljenostmi ter boleznijo ali smrtjo, so bili Bradford-Hillovi kriteriji oziroma postulati vzročnosti, ki so v raziskovalnem svetu splošno uporabljeni pri ocenjevanju vzročnih povezav med povzročiteljem in posledico. Kleinbaum in sodelavci v knjigi Applied Analysis and other Multivariable Methods naštevajo sedem Bradford-Hillovih kriterijev, ne omenjajo pa eksperimenta in analogije, ki sta bila dodana pozneje in smo ju upoštevali pri presoji vzročnosti tudi mi. V projektu PREMIK smo analizirali zdravstveno stanje 12 poklicnih skupin, ki so vključene v poklicno zavarovanje, ter na podlagi zdravstvenega stanja ocenili zdravstveno ogroženost in tveganje za zmanjšano delazmožnost delavcev posamezne poklicne skupine. Med najpomembnejšimi kazalniki zdravja in obolevnosti populacije so umrljivost, incidenca raka, stopnja hospitalizacij, pogostost in resnost bolniškega staleža ter pogostost delovne invalidnosti. Ti kazalniki imajo prednost, ker se zbirajo v nacionalnih zbirkah. Zbirke podatkov o umrljivosti, hospitalizacijah in bolniškem staležu upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, podatke o incidenci raka Register raka na Onkološkem inštitutu, podatke o delovni invalidnosti pa Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Pravice
URN
URN:NBN:SI:doc-9L8Z9QYZ
COBISSID
65270531
Objavljeno
06.07.2021
Metapodatki
Citiranje
APA:
Dodič-Fikfak, Metoda, Kurent, Martin, Margan, Andrea (2021). Strokovne smernice za ugotavljanje zdravstvenih posledic obremenitev delavcev.
URN:NBN:SI:doc-9L8Z9QYZ
from http://www.dlib.si
MLA:
Dodič-Fikfak, Metoda, Kurent, Martin, Margan, Andrea.
Strokovne smernice za ugotavljanje zdravstvenih posledic obremenitev delavcev
.
Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa
, 2021.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9L8Z9QYZ>