n
NARODNA
ČITALNICA
V KRANJU
1863 -1913
SPOMINSKA KNJIŽICA, POSVEČENA OB PETDESETLETNICI VSEM DOSEDANJIM ČLANOM IN SODELAVCEM, :: DOBROTNIKOM IN PRIJATELJEM •:

SESTAVIL PROF. MAKSO PIRNAT.
KRANJ 1915.
IZDALA IN ZALOŽILA NARODNA ČITALNICA V KRANJU. — NATISNILA TISKARNA „SAVA.“
JOŽEF JURI STROSSMAYER
DR. JANEZ BLEIWEIS
DR. JANEZ MENCINGER
KAREL SAVNIK
NARODNA
Čitalnica
V KRANJU 1863 -1913
SPOMINSKA KNJIŽICA, POSVEČENA OB PETDESETLETNICI VSEM DOSEDANJIM ČLANOM IN SODELAVCEM, :: DOBROTNIKOM IN PRIJATELJEM. ::
SESTAVIL PROF. MAKSO PIRNAT. KRANJ 1915.
izdala in založila narodna čitalnica
V KRANJU. — NATISNILA TISKARNA „SAVA.“
G
D 33.63^. |M9
SLAVNOSTNI PROLOG.
^[a skalnem bregu mesto, glej, stoji, od slave dni preteklih posvečeno; ob znožju reke val pojoč šumi, s planinami ozadje ograjeno: naš Kranj čestiti, stražnik naše Save, gore ve naše — srčne vam pozdrave!
Od zemskih tal tja v solnčni zlati žar naravnost hrepene gora grebeni; tako Sloven, sam sebi gospodar, v svetlobo hoče v želji on iskreni ponosno vzrasti sam, da v moč in slavo
vso zopet dvigne svojo očetnjavo!
A . v
O, tiho, bratje! . . ."Pi;vi naš korak, ki nam v slovensko Meko spe pobožen — kam gre zavesten ves in ves krotak, in v srcu vsak ponosen in otožen — kam?... Tja, kjer je kraj mesta zemlja sveta, s solzami pokropljena, v cvet odeta!
Med dragimi najdražja groba dva . . .
Ti silni, naš edini, prvih prvi!
Besedi tvoji kdo naj ceno da?
Rojena v duši, krst njen v srčni krvi: čimbolj jo slušamo, tembolj nas vžiga, nesmrtni duh, v njo zakovan, nas dviga.
V bodočnost upamo! Na delo vsi!
Saj priti mora — glas tvoj to veleva, ki kot bobneči slap grmi, budi, prorokujoč iz tvojih strun odmeva . . .
O,	strune sladke, milo se glasite, iz nestrohnjenega srca kipite! . . .
A ti, naš miljenec, je li popel
tvoj duh se že nad Tatro tja visoko?
Bo li naš narod vekomaj imel to zgodovino, ki s tresočo roko si pisal jo? ... Ne! Saj kot listja, trave številne vodi v boj zastava Slave! —
Na noge, bratje! . . . Cuje naj nebo in zemlja, da prisegli smo zvestobo!
Sami z junaško, delavno roko pot krčimo si v jasno, blažjo dobo! Orožje — sloga, a molitev — delo, od zvezd milejših bo nebo žarelo!
ENGELBERT GANGL.
PREDGOVOR.
Naprej, zastava Slave! S. J e n k o.
Zakurili so na Veliko soboto zjutraj pri farni cerkvi ogenj. In so prišli iz bližnjih in oddaljenih sel ljudje, poraznesli žerjavico na domove in po vsi fari je zagorel blagoslovljen ogenj. Ogenj narodne zavesti je zaplapolal v naših čitalnicah; pa so prihajali rojaki vanje od vseh strani, navdušili se v njih za domač narod in domačo besedo, prepričali se o lepoti in sladkosti naše govorice in zanesli narodno zavest v svoje družine, v javno življenje, v najširše kroge. Predamil se je narod, zagospodoval je na naši zemlji naš jezik.
Tako narodno ognjišče je bila za Kranj in njegovo okolico naša Čitalnica. Ona je narodno prerodila mesto in sosednje kraje. Ob svoji petdesetletnici lahko gleda z zadovoljstvom na svoje delovanje, na svoje uspehe.
In kaj sedaj! Ali se je res preživela! Ali je že res izvršila vso nalogo, ki si jo je napisala na prapor. Ne. Niso se nam še zjasnila vremena, kakor je pro-rokoval Prešeren; na Jenkovem grobu je pognal že zelen mah, a narod še ne uživa jasnih dni, kakor je upal nepozabni Simon.
Torej naprej, z navdušenjem na delo pod čitalničnim praporom. Dolga je še pot do uresničenja naših rodoljubnih želja in hrepenenj. Tega se ne
smemo strašiti, v kolo se vstopimo, složen napor mora premagati vse sile in ovire, mora donesti pričakovanega sadu, dovesti do vsestranskega narodnega napredka.
Naša Čitalnica je čuvarica Prešernovega in Jenkovega groba. Skušala je biti tudi čuvarica narodnega programa, ki sta nam ga začrtala ta dva velika rodoljuba in proroka. In tako bodi tudi za-naprejl Duh teh dveh mož naj živi med nami, naj nas drami in podžiga in hrabri, kadar nam pešajo moči.
V tej mali knjižici polaga Čitalnica račun o svojem dosedanjem delovanju. Obenem jo poklanja vsem članom in sotrudnikom kot skromen spomenik svoje hvaležnosti s prošnjo: ostanite nam zvesti pa poskrbite, da se razširi krog društvenih delavcev.
Vsem onim, ki so pomagali zbirati gradivo za to knjižico, srčna hvala!
Kranj, na dan naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, 1913.
1. Ustanovitev; važnejši dogodki; dobrodelne prireditve; izleti; soudeležba pri slavnostnih prilikah; dobrotniki; pravila; prapor; stanovanje; prepustitev prostorov; število članov; odbor.
Dne 25. novembra I. 1862. so v bližnji Škofji Loki s slovesno besedo otvorili svojo čitalnico. Te slavnosti se je udeležilo iz Kranja mogo meščanov, med katerimi se je že začela na tihem buditi narodna zavest. Silno navdušeni so se vrnili domov. Na dan sv. Katarine — torej dva dni po loški slavnosti — je že krožila po Kranju iskreno pisana okrožnica, ki poživlja meščane, naj se predramijo in tudi ustanove svojo Čitalnico. Okrožnico so podpisali: trgovec Konrad Pleiweis, trgovec in mestni župan Konrad Loker, mag. pharm. Karel Savnik, trgovec Matej Pirc in gospa Katarina Florian. Okrožnica se glasi:
Povabilo
vsem domoljubnim mestjanom.
Ker imajo v Ljubljani in po drugih slovenskih mestih že več časa čitavnice in so te dni tudi v Loki to društvo ustanovili, pa jo bodo tudi v Novem mestu, je ne smemo mi Kranjci odlašati.
Namen čitavnic je, da se domači po domače vedemo, to je, da beremo domače, pa tudi druge slovanske časnike, se pojejo domače pesmi, se v domači besedi govori
kaj podučnega in kratkočasnega, pa se tudi kaka druga veselica obhaja, kakor letn: čas nanese.
S tem pa, da za omiko in veljavo domačega jezika skrbimo, ne sovražimo nobenega druzega, zato imajo čitavnice tudi kak pošten nemšk, lašk ali še drug časnik.
Preden pa položimo prošnjo za dovoljenje čifavnic naši sl. c. kr. vladi, moramo vedeti, koliko jih pristopi temu domačemu društvu.
Letno plačilo ne bo veliko.
Zato podpišite se vsi častiti mest-jani in mestjanke! Gotovo bodo se nam pridružili tudi domoljubi iz okolice naše. Marsikatera vesela ura nas čaka!
V Kranji na sv. Katarine dan 1862.
Okrožnica je imela nepričakovan uspeh. Za člane so se prijavili (imena in stan pišem tako, kakor so jih napisali sami):
K. Pleiweis; Konr. Locker; Karel Savnik; M. Pirc; Kat. Florian; Franc Mayr; Lambert Mayr; Janez Holzer; Tone Pečnik; Jan. Šlibar; Janez Mandelc; Peter Mayr; Janez Marenčič; Andrej Trebar; Franc Krisper; Juri Zavrl; Oton Detela; Karel Pec; Bogdan Lappain; France Blažir; Mat. Potočnik; Kr. Gašperini; Jan. N. Gonce; Tone Ješe; France Dolenc; Ferdinand Riedl vitez pl. Reifenfels; Tomaž Gregorač; Jožef Pollak; Janez Schiffrer; Andrej Vavken, cerkljanski
1.	učenik; Andrej Bohinc, cerkljanski pleban; Janez Koprivnikar, kaplan v Šenčurju; Jožef Pirc, knjigovodja v Ljubljani; Vašo Petričič, kupec v Ljubljani; Anton Mežnarc, duh. pomočnik; Mat.Smolej; Franjo Jalen; Fortunat Kurnik, kolarski mojster v Tržiču;
I. Urbančič; Miha Pučnik; Franjo Soüvan ml., trgovec v Ljubljani; J. Kušar, trgovec v Ljubljani; Janez Reš, dekan; Miha Lazar, vodja normalke; Lovro Krob; Ant. Skubic; Franjo Sav. Petrič; Vekoslav Kanc, c. kr. gimn. prof.; Leopold Jugovič, trgovec v Aleksandriji; Peter Avsenek, c. kr. poštni odpravnik z Otoka; Jov. Globočnik, c. kr. učitelj veroznanstva; M. Rooss; Ferd. Schrott; Franc Vohinc, fajmošter v Kovorju; Oroslav Dolenec; Jaka Razpotnik, kaplan; Matevž Ravnikar, fajmošter; Ig. Eržen, šolski vodja v Škofji Loki; Ferdo Urbančič; Janez Kunstei; R. Naglič; Jan. Guzelj; L. Cvek; J. Fabiani; France Prevc; baron Anton Zois; Ant. Kummer; dr. Janez Bleiweis; dr. Lovro Toman; Valentin Prešeren; Prim. Remic, fajmošter v Loki; Ferd. Souvan, trgovec v Ljubljani.
Izmed prvih članov in ustanoviteljev živi danes edino še naš častiti starina cesarski svetnik Karel Savnik.
Prvi takoimenovani osnovalni občni zbor se je vršil dne 29. januarja 1. 1863. v zgornjih prostorih na Stari pošti. Udeležilo se ga je 24 članov. Izvoljeni so bili: trgovec Matej Pirc, predsednik; mag. pharm. Karel Savnik, tajnik; trgovec Konrad Pleiweis, blagajnik; trgovec Konrad Loker in gimnazijski katehet Janez Globočnik, odbornika.
Odbor se je takoj resno in z vso vnemo poprijel dela. Kakor vsi poznejši odbori se je pošteno trudil, da bi društvo vsestransko odgovarjalo svoji nalogi, katero moremo kratko označiti takole: buditi narodno zavest, nuditi društvenikom pošteno, zabavo in z njo neprisiljeno družiti srčno in umsko izobrazbo. Srčno so šli ustanovitelji na delo, pa so začeli prirejati besede s petjem, deklamacijami, govori, gledališkimi predstavami; za zabavo so skrbeli
s plesi in tombolo, s srečkanjem, streljanjem, izleti in podobnimi prireditvami. Polagoma so besede zamenjale veselice in samostojni koncerti in samostojne gledališke predstave; uvedla so se poljudna predavanja. Društvena knjižnica se je spremenila v ljudsko, vsakemu dostopno knjižnico. O vseh teh lepih prireditvah je govor zadaj v posebnih razdelkih. Tukaj hočem pa navesti le najvažnejše dogodke iz društvenega življenja in povdariti nekatere stvari, ki se mi zde za zgodovino Čitalnice važne.
Dne 8. februarja I. 1865. je društvo napravilo prvo javno prireditev — slovesno besedo. Nato so se vrstile besede, veselice, igre, koncerti, leto za letom. O važnejših prireditvah poročamo na drugem mestu. Tu le omenim, da je društvo napravilo vsako , leto Miklavžev večer za otroke in Silvestrovo veselico. Zadnje čase so uvedli tudi Kurentovo veselico.
Da bi si društvo nabavilo potrebno pohištvo, nadalje glasovir in biljar, je sklenilo na izvanrednem občnem zboru dne 13. maja 1865., da izda po zgledu ljubljanske čitalnice 100 delnic po 10 K, od katerih se jih ima vsak mesec 4—8 izsrečkati. Ta akcija je imela uspeh in društvo je prišlo na ta način do potrebnega denarja.
Istega leta je društvo naznanilo velikemu rodoljubu škofu Josipu Strossmayrju, da ga je imenovalo za prvega svojega častnega člana. Škof se je s prijaznim pismom zahvalil za to počaščenje. Pismo se glasi:
Slavni
upravljajući odbore narodne čitaonice!
Slavni upravljajući odbor narodne čitaonice u Kranju izvolio je sjajnom poveljom svojom od 30. svibnja o. g. mene svojim začastnim članom naimenovati, te tako priznanje mojih
trsenja za slovstvo naroda jugoslovjenskoga, od svoje strane ljubazno pokazati. Ja nemogu propustiti, da ljubav tu ljubavju ne vratim, želeći da Svevišnji svako poduzetje braće Slovenske za promicanje naroda prosvjete i narodnega blagostanja blagoslovi, te uroditi čini plodom stostrukim, na radost i veselje svega jugoslov-ljanstva.
Primite u ostalom najsrdačniji moj pozdrav i štovanje, koji se s ponosom imenujem Vaš sučlan
S trossmayer biskup.
U Djakovu, dne 15. kolovoza 1863.
Društvene prostore so otvorili dne 16. avgusta 1. 1863 z velikansko slavnostjo, katere se je udeležil ves Kranj; obilo je bila zastopana bližnja okolica, mnogo gostov je prišlo iz Ljubljane, Radovljice, Škofje Loke, Kamnika, Železnikov, Tržiča in Novega mesta; slavlje so počastili s svojo navzočnostjo zastopniki zelene Štajerske in gorate Koroške, kršne Istre in vinorodne Hrvaške, da celo daljne Moravske.
Velika množica se je dopoldne zbrala na La-borah, da pričaka goste in pevski zbor iz Ljubljane. Konrad Loker, župan mesta Kranja, in Matej Pirc, predsednik Čitalnice, iskreno pozdravita Ljubljančane; za pozdrav se zahvali Vidic, zastavonoša ljubljanskih pevcev, ki zapojo „Naprej, zastava Slave!“ Pevci iz Kranja se odzovejo s pesmijo „Hej rojaki!“, kateri odgovore ljubljanski pevci s pesmijo „Hej Slovani!“ Pevski zastavi se posestrita, pevska zbora se pobratita.
Med petjem se pomika proti mestu množica, katero na Hujah pozdravljajo grmeči topiči. Pri
ll
maši prepevajo pevci iz Novega mesta. Na zastavo ljubljanskih pevcev pripne v okrašenih prostorih Čitalnice županova hčerka, gdč. Marija Loker, dragocen trak, katerega so izdelale pod vodstvom ^ospe Ivane Škarja kranjske gospodične in v katerega so na eni strani uvezle besede „Naprej, zastava Slave!“, na drugi pa „Domorodkinje kranjske, narodnim pevcev ljubljanskim!“
Med obedom na Stari pošti je Matej Pirc navdušeno napil cesarju, pevci pa so prepevali vžigajoče narodne himne. Ob 5. uri popoldne odide vsa družba na mestno pokopališče, kjer se je že preje zbrala nepregledna množica preprostega ljudstva, počastit Prešernovo gomilo. Pevci iz Kranja zapojo pesem „Na grobu Prešernovem“ (besede Fr. Levstika), katero je nalašč za to priliko zložil dr. B. Ipavic. Iskrene besede predsednika Pirca in globokobčuteni pesmi „Sveta noč“ in „Luna“ so vse navzoče tako ganile, da je mahoma zavladala med množico grobna tišina in da so se v neštetih očeh zaiskrile solze svetega ginjenja.
Zvečer se je vsa družba zbrala v društveni dvorani, katero je okusno poslikal slikar Bizjak, gospodične pa so jo okrasile z lipovimi vejicami. Matej Pirc prisrčno pozdravi vse goste, odgovarjata mu dr. Janez Bleiweis, rojak mesta Kranja, in poslanec dr. Lovro Toman. Gdč. Malica Gregoračeva deklamuje za ta večer zloženo pesem „Pozdrav“, kranjski pevci zapojo pesem „God enakopravnosti“ (Poženčan-Vavken), ljubljanski pa Nedvedovo „Domovini“. G. Karel Pec deklamuje pesem „Črnogorska mati“. Nato sledi Fleišmanov „Triglav“ in pesem „Kje dom je moj“, katero poje izborni pevec in nadarjeni skladatelj Andrej Vavken.
Karel Savnik izroči krasno vezani, po slovenskih napevih prirejeni kadrilji dr. Janezu Blei-weisu — eno zanj, drugo za vrlega rodoljuba in kranjskega rojaka Fidelisa Terpinca, ki je bil, žal, odsoten. Nato vsi pevci in vsa društva zapojo še enkrat himno „Hej Slovani!“ (Pevce iz Kranja je vodil Andrej Petelin, one iz Ljubljane pa Leopold Belar.) Potem se začne ples; mladina se veselo vrti, starejši se pa zase v stranski dvorani zabavajo s petjem in napitnicami.
Bil je to dan, kakršnih je malo videl Kranj; dan narodnega navdušenja, ki je rodil najlepših, obilih sadov, in brez dvoma mnogo pripomogel k narodnemu prerojenju mesta Kranja. j)n	Na povabilo Čitalnice priredi Južni Sokol iz
* Ljubljane izlet v Kranj dne 29. junija 1864. Sokole sprejme na Laborah društveni odbor z zastavo in veliko množico ljudstva. Z Labor odkorakajo Sokoli — 80 po številu — s svojo godbo v mesto, udeleže se maše, pri kateri sami preskrbe petje, in si nato ogledajo Kranj. Obeda na Stari pošti se udeleže vsi Sokoli in mnogo meščanov iz Kranja. Dr. E. Costa napije mestu Kranju in predsedniku Čitalnice — Pircu, ki v iskrenih besedah pozdravlja Sokola, Karel Savnik pozdravlja dr. Janeza Bleiweisa, ta f> pa izprazni svojo čašo na čast Sokolu in njih načelniku Costu. Napitnico škofu Strossmayerju sprejmo navzoči z nepopisnim navdušenjem, prav tako napitnico zastopniku zagrebškega pevskega društva i	„Kolo“. Ob 4. uri popoldne gredo Sokoli, spremljani
’	od množice Kranjčanov, na Prešernov grob. V lepem
nagovoru proslavlja dr. Costa velikana Prešerna. Sokoli okrase spomenik z bujnim lipovim vencem, na grob pa polože krasen šopek. G. Pour dovršeno deklamuje pesem, katero je Prešernu na čast zložil
Iven Bilce. Ko odpojo pevci Jenkovo „Molitev“, se odpravi vsa družba na prostor pod Gaštejem, kjer prirede Sokoli javno telovadbo. Zbralo se je ondi na stotine ljudi, ki so z veseljem in navdušenostjo opazovali, pa tudi občudovali gibčno kretanje izurjenih telovadcev. Zvečer ob 8. uri pa se vrši v Čitalnični dvorani slovesna beseda na čast Sokolom. Gostom posebno ugaja lični oder s premakljivimi kulisami, katere je okusno naslikal slikar Jožef Egartner. Ljubljanski pevci zapojo pod vodstvom pevovodja Fabjana „Slavska Domovina“ in „Na ples“, pevci iz Kranja pa pod vodstvom Petra Cebina „Mornarjevo zaupanje“, „Puško na klin“ in „Večerni zbor“ (iz Nachtlager von Granada), Gospodični Konc in Pec zapojeta mični dvospev „Brodar“, g. Valenta pa svojo skladbo „Ljubav do doma“. Sokoli nastopijo s komično godbo in spravijo vse v židano voljo. Igra „Pravda“, v kateri nastopi šest igralcev, vzbudi občo zadovoljnost. Ob 2. uri ponoči se odpeljejo gostje v Ljubljano, vsi presenečeni vsled prisrčnega sprejema, ki sta jim ga priredila mesto Kranj in Čitalnica.
Dne 3. decembra 1. 1864. so se zbrali v Čitalnici Tomaž Pavšlar, Matej Pirc, Konrad Pleiweis in Janez Schiffrer, da se posvetujejo, kako bi rešili mestno hišo (rotovž), ki bi imela zaradi dolga v znesku 2288 K priti na boben. Založili so dotično vsoto in tako preprečili prodajo rotovža.
V letih 1867—1870 je v Kranju poslovalo zaradi reambulacije več zemljemercev, zlasti Poljakov in Cehov; večinoma so se vpisali v Čitalnico in tudi sodelovali pri njenih prireditvah.
Dne 18. oktobra 1. 1869. je v najlepši moški dobi umrl Simon Jenko, eden največjih slovenskih lirikov. Čitalnica mu je oskrbela nad vse slovesen
pogreb. Pri hiši žalosti so peli pevci iz Ljubljane, pevci iz Kranja pa so ga nosili in se tudi ob grobu z ganljivima žalostinkama „Blagor mu“ in „Jamica“ poslovili od nepozabnega pokojnika. Duhovščina je brezplačno opravila cerkvene obrede; kar pa je bilo pogrebnih stroškov, jih je poravnala Čitalnica. Ci-talničarji Karel Savnik, Matej Vodušek in Tomo Zupan so pregledali pesnikovo literarno ostalino in jo poslali Slovenski Matici v Ljubljano. Iz Čitalnice je izšla misel, da postavijo Jenku dostojen nagrobni > spomenik. Osnoval se je v ta namen poseben odbor (dr. Valentin Prevc, predsednik; Karel Savnik, tajnik, in Ferdinand Sajovic, blagajnik) ki je izdal oklic na slovenske rodoljube in začel nabirati prispevke za spomenik. Delo so izročili mlademu nadarje-! nemu mojstru Ivanu Vurniku v Radovljici, ki je izvrstno rešil svojo nalogo in ni za svoje delo zahteval nikakega plačila. Spomenik so slovesno odkrili dne 28. septembra I. 1873. Zjutranji vlak je pripeljal »tristo gostov iz Ljubljane in drugih krajev. Pred odkritjem je Jenkov prijatelj in pobratim, dr. Janez Mencinger, razložil v prelepem govoru, kako odlično mesto zavzemlje Simon Jenko v slovenski književnosti. V navdušenih besedah je proslavljal Jenka znani ljudski govornik dr. Valentin Zarnik. Popoldne se je vršila živahna ljudska slavnost, pri kateri so govor-* niki dr. Janez Mencinger, Matej Pirc, dr. Jožef Vošnjak in dr. Valentin Zarnik navduševali mnogobrojno množico. Jenkov spomenik je ponosen štirioglat steber iz granita. Krase ga bogate rezbarije; zgoraj se nahaja nastavek z zlato liro. Na sprednji strani ima doprsen Jenkov kip v reliefu, izklesan iz belega mra-morja, spodaj pa nosi napis z značilno kitico iz njegove prelepe pesmi „Gori“:
Simon Jenko
Rojen 27. oktobra 1835. na Podreči
Umrl 18. oktobra 1869. v Kranji.
Ko jaz v gomili črni bom počival,
I zelen mah poraste nad menoj;
Veselih časov srečo bo užival.
Imel bo jasne dneve narod moj.
Citalniška družba je ludi 1. 1875. poskrbela za Jenkovo bolno mater in ji poslala primeren denarni znesek. Zenica je bila lega daru tako vesela, da je rekla: „Sedaj imam pa dosti denarja do smrti“. V novejšem času je Čitalnika kot osnovno glavnico določila 200 K, da se ob priliki velikemu liriku postavi večji javni spomenik. Jenkov grob je v oskrbi Čitalnice; o Vseh svetih ga vsako leto okrasi z venci, prižge na njem luči in pred leti so o Vseh svetih na njem peli čifalniški pevci kakor na Prešernovem.
Dne 15. septembra 1878. so pohiteli čitalniški pevci in mnogi meščani v Podbrezje, da se poklonijo k 80 letnemu rojstnemu dnevu sivolasemu pesniku — buditelju Jovanu Veselu Koseskemu, kije ondi bival na počitnicah. Pevci so zapeli tri pesmi, med njimi tudi slavnoznano „Kdo je mar“. V imenu meščanov iz Kranja je pesnika navdušeno nagovoril župan Karel Savnik, v imenu pevcev pa prof. Franc Skaberne.
Ko je novembra meseca 1.1878. slavil d r. J a n e z Blei weis svojo 70 letnico, ga je Čitalnica imenovala za častnega člana. Tako čast je izkazala 1. 1882.
svojemu zaslužnemu dolgoletnemu predsedniku dr. Janezu Mencingerju, ko se je preselil v Krško, in 1.1883. v oktobru mestnemu županu Karlu Savniku, ki je dolgo vrsto let opravljal s posebno vestnostjo tajniške posle in bil istega leta tudi odlikovan od cesarja za vsestransko svoje zaslužno delovanje.
Razvitje nove društvene zastave je Čitalnica prav slovesno obhajala dne 50. avgusta 1.1884. Slavnosti se je udeležilo nad 300 Ljubljančanov, razen tega mnogo gostov iz Škofje Loke, Kamnika, Šiške in St. Vida. Tudi mnogo c. kr. častnikov je počastilo prireditev s svojo navzočnostjo. Ob 4. uri popoldne je vojaška godba na trgu javno koncertirala, ob 6. uri pa se je začela veselica na prijaznem vrtu gospoda Petra Mayrja. V ozadju vrta so postavili za pevce okusno napravljen oder, kjer so vihrale zastave čitalnic iz Ljubljane, Šiške, Škofje Loke, Kamnika in zastava pevskega društva „Lira“ iz Kamnika. Predsednik čitalnice, Vinko Majdič, srčno pozdravi domače in tuje goste. Pevci kranjske in ljubljanske čitalnice zapojo dovršeno več pesmi, med' njimi znamenito Vilharjevo kantato (tenor-solo Avgust Stefančič iz Kamnika). Slavnostni govor govori pravnik Janko Vilfan; ko se zastava razvije, pripne nanjo v imenu kranjskih narodnih dam gdč. Marija Gogala prelep trak. Nato se vrši gledališka predstava, v kateri z velikim uspehom nastopijo domači diletantje: gospa Franke, gospodična Preširen in gospodje Pavšlar, Vilfan, Drukar in Pirc. Slavnost so počastila mnoga narodna društva z brzojavnimi in pismenimi častit-kami.
Nad vse svečano se je izvršila tridesetletnica Čitalnice dne 13. avgusta I. 1893. Tako lepega dne ni doživel Kranj od 16. avgusta pred tridesetimi leti sem, ko so bili prihiteli slovenski rodoljubi od blizu
in daleč, da Čitalnico v Kranju takorekoč slovesno ustoličijo in otvorijo njene prostore. Tridesetletnica Čitalnice je bila za Kranj splošen narodni praznik; udeležnikom so se ob tej priliki vzbujali sladki spomini na mogočne slovenske tabore, ko so se shajali tisoči ljudstva našega in ko so vsi stanovi slovenskega naroda zahtevali odločno onih pravic, ki jim gredo po božjih in državnih postavah. Kranj si je nadel svečano obleko, da dostojno pozdravi in sprejme vse goste, ki so prihiteli od blizu in daleč, da skupno s Čitalnico praznujejo veseli praznik njenega tridesetletnega obstoja. Pravnik Božidar Vodušek pa je za to priliko sestavil lično knjižico, v kateri je zbral vse najvažnejše podatke iz tridesetletne zgodovine kranjske Čitalnice.
Opoldne so na kolodvoru slovesno sprejeli ljube goste. Samo iz Ljubljane se jih je pripeljalo več stotin, med njimi 70 Sokolov; gneča v posebno prirejenem vlaku je bila tolika, da ni mogel niti sprejeti Skofjeloča-nov, kateri so se pripeljali z drugim vlakom. Glavni sprejem se je vršil ob slavoloku pri Stari pošti, kjer je društveni predsednik Viktor Globočnik vse došlece kar najiskreneje pozdravil. Gdč. Sajovic je pripela dragocen trak na zastavo ljubljanskega Sokola, za kar se je starosta Ivan Hribar ginjen zahvalil. Gospodične okitijo vse zastave, godba se postavi na čelo in zasvira in skozi mesto se razvije mogočen slavnosten sprevod, v katerem so se posamezna društva takole porazvrstila: Ljubljanski Sokol, akad. društva Sava, Slovenija in Triglav; bralni društvi Bled in Gorje; Čitalnice iz Idrije, Kamnika, Ljubljane, Podrage in Ptuja; pevsko društvo Ljubljana; Slovensko planinsko društvo; pevsko društvo Triglav iz Radovljice; bralno društvo Šenčur; Čitalnici iz Škofje Loke in Trsta; Slovensko bralno društvo Tržič; Čitalnici iz Šiške
In Vrhnike; gasilna društva Bled, Radovljica in Kranj; Bralno društvo Kranj in naposled Čitalnica iz Kranja. Res prelep izprevodf Mogočno so plapolale zastave, samozavestno so utripala srca udeležnikom izprevoda; napisa, ki sta se blestela na slavoloku ob Stari pošti in ki sta se glasila: „Slovenski Kranj Slovencem“ in „Prešeren budi, Prešeren nas vodi“, sta, kakor je bilo videti, mogočno učinkovala, saj sta govorila iz srca v srce. Iz oken pa so se usipali na goste dehteči šopki.
Pred mestno hišo se ustavi izprevod. Z zgovorno besedo pozdravlja mile goste Karel Savnik, župan mesta Kranja. Njegova hčerka Micika Savnik pa pritrdi na zastavo kranjske Čitalnice srebrn venec, ki so ga poklonile društvu za tridesetletnico narodne kranjske dame.
Slavnostnega banketa pri Petru Mayrju se udeleži nad 200 oseb. Predsednik notar Viktor Globočnik napije došlim društvom, kranjskemu županu, narodnemu ženstvu, rodoljubom iz Koroške in Štajerske in raznim odličnim gostom. Med temi so bili: državni poslanec Jožef Kušar; ces. svetnik Ivan Murnik; poslanci dr. Karel Bleiweis, Ivan Hribar, Ivan Lenarčič in dr. Ivan Tavčar; prof. Spiro Brusinac iz Hrvatske; Maksim Fišer iz Moskve; arhitekt Anton Balšanek iz Prage. Razen tega napivajo v izbranih, navdušenih besedah: dr. Karel Bleiweis narodnemu meščanstvu; Ciril Pirc ljubljanski Čitalnici in njenemu predsedniku dr. K. Bleiweisu; župan K. Savnik Ivanu Hribarju in Sokolom; Maksim Josipovič Fišer Čitalnici v Kranju; Anton Balšanek slovanski bodočnosti; dr. Arko kranjski Čitalnici.
Popoldanska javna telovadba se je izvrstno obnesla in pridobila novih prijateljev sokolski ideji. Po telovadbi krene vsa družba na pokopališče, da
počasti Prešernov in Jenkov spomin. Pevsko društvo „Ljubljana“ zapoje na Prešernovem grobu „Nad zvezdami“, na Jenkovem pa „Molitev“. Notar Ivan Plantan se pa v navdušenem nagovoru spominja obeh duševnih velikanov.
Pri koncertu na Mayrjevem vrtu je prelepo popeval domač mešani zbor pod vodstvom Karla Savnika ml. Slavnostni govor je imel dr. Ivan Tavčar in s svojo prepričevalno, iz prekipevajočega srca izvirajočo besedo je vse navzoče tako navdušil, kakor jih more navdušiti le govornik njegovih vrlin.
Iz vseh krajev slovenskega ozemlja pa je dospelo bodisi od zasebnikov, bodisi od društev ne-broj pismenih in brzojavnih častitk, ki v navdušenih besedah nazdravljajo kranjski Čitalnici k njenemu veselemu slavlju.
Praznik tridesetletnice kranjske Čitalnice ni le proslavil društva, temveč tudi mesto Kranj samo.
Spomin na prvega našega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je zadnja leta svojega življenja prebil v Kranju in tukaj tudi legel k večnemu počitku, je bil Čitalnici vedno svet in drag. 2e 11. februarja leta 1863., torej nekaj dni po svoji ustanovitvi, je poskrbela, da se je za pesnika opravila slovesna zadušnica. Dne 13. decembra istega leta je priredila Prešernu v spomin slovesno besedo, katere se je udeležil tudi Južni Sokol iz Ljubljane. Podobne Prešernove besede so se v poznejšemu času, navadno v mesecu decembru, še večkrat ponavljale. Kadai; so prispeli v Kranj tuji gostje, jih ie Čitalnica vsikdar vodila na Prešernovo gomilo, da se ondi poklonijo njegovemu geniju. O Vseh svetih je Čitalnica redno polagala na njegov grob vence in trakove, razsvetljevala ga bogato z lučicami, njeni pevci pa so Prešernu v proslavo prepevali pretresljive žalostinke. In
ko je prišla stoletnica Prešernovega rojstva, je sklenila Čitalnica, da vzida primerno spominsko ploščo v hišo, v kateri je v Kranju stanoval in umrl. Svoj sklep je tudi častno izvršila dne 16. septembra 1. 1900. Vsa Gorenjska se je zbrala ta dan v Kranju, da se udeleži odkritja plošče. Premile goste je iskreno pozdravil predsednik Čitalnice, Franc Peterlin. Dopoldne so udeleženci posetili Prešernovo gomilo, prisostvovali sv. maši, katero je bral za pesnikov dušni mir njegov posebni častitelj in obenem sorodnik Tomo Zupan, nato pa so se sešli pred hišo št. 181. Mestni župan Karel Savnik je v izbranih besedah pojasnil pomen tega dne, nakar je pala zavesa in na črni marmornati plošči se je v bujnih solnčnih žarkih zalesketal napis:
V tej hiši je bival in umri prvak slovenskih pesnikov,
dr. France Prešeren.
V proslavo stoletnice rojstva postavila
Narodna čitalnica v Kranju.
16. IX. 1900.
Petje je oskrbel čitalniški pevski zbor pod vodstvom prof. Antona Štritofa. Po odkritju so se gostje udeležili skupnega obeda, pri katerem so govorili navdušene napitnice: Franc Peterlin, Ciril Pirc, Ant. Štritof, Ivan Hribar, Karel Savnik, dr. Jos. Kušar, dr. Karel Triller, Janko Krsnik in Franc Kuralt. Slavnost se je zaključila z veliko narodno veselico v Zvezdi; veselica je prinesla 600 K čistega dobička za Prešernov spomenik v Ljubljani. — Odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani 1. 1905. se je Čitalnica udeležila korporativno.
Razen Prešerna in Jenka je društvo posebno častilo spomin prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika in njemu na čast mnogokrat obhajalo slovesne besede.
Dne 29. januarja 1. 1915., ko je baš preteklo 50 let od prvega občnega zbora (29. 1. 1863.), se je v okusno okrašeni in svečano razsvetljeni dvorani vršila slavnostna seja. Med drugimi so se je udeležili: mestni župan Ferdinand Polak z mnogimi občinskimi odborniki; deželni poslanec Ciril Pirc; vele-industrijalec Vinko Majdič; nadučitelj Franc Luznar kot predsednik Učiteljskega društva za kranjski okraj; trgovec Janko Sajovic kot starosta Sokola; knjigovodja Josip Cvar kot zastopnik Sokolske župe za Gorenjsko; zobotehnik Franc Holzhacker kot podpredsednik godbe Prostovoljnega rešilnega in gasilnega društva; profesor Anton Zupan kot predsednik Podružnice slov. plan. društva za kranjski okraj; učiteljica Janja Miklavčič kot predsednica Društva slovenskih učiteljic; Karel Depoli kot zastopnik Proštov, rešil, in gasil, društva; trgovec Franc Crobath ml. kot načelnik salonskega orkestra „Sloga“; trgovec Anton Šinkovec ml. kot načelnik Moške podružnice Družbe sv. Cir. in Met.; mnogo dam, društvenih članov in gostov. Godba Proštov, gasil, in rešev. društva (kapelnik Arnold Wlassak) zasvira našo himno Naprej; nato pa društveni predsednik Makso Fock v navdušenem govoru nariše zgodovino Čitalnice. V iskrenih besedah častitajo Čitalnici Ciril Pirc, Janko Sajovic, Franc Luznar, Anton Šinkovec ml., Jožef Cvar, Karel Depoli in Franc Crobath ml. Nato zaigra godba, predsednik prebere došle brzojavne in pismene častitke; društveni moški zbor (kapelnik Viktor Smigovc) zapoje himno „Hej, Slovani“, nakar se zaključi slavnostna seja.
Na izvanrednem občnem zboru dne 26. junija I. 1915. so bili za častne člane imenovani gospodje: veleindustrijalec Vinko Majdič, deželni poslanec Ciril Pirc, mestni župan Ferdinand Polak, učitelj Vilko Rus, c. kr. višji okrajni zdravnik dr. Edvard Savnik in župan mesta Ljubljane dr. Ivan Tavčar.
V dobrodelni in rodoljubni namen so se vršile: a) besede: za obleko revnim šolarjem (22. 12. 1867; 5.1.1869; 20.11.1870; 22.12.1872; 21.12.1873); za revne Dolenjce (8. 4. 1866; Bink. nedeljo 1872); za pogorelce v Stražišču (25. 11. 1866); za Man-delčev spomenik (7.9. 1873.); za revne gimnazijce (15. 6. 1876; 30. 12. 1877); b) koncerti: za Narodni dom v Ljubljani (20.8. 1882); za gimnazijski podporni fond (17. 4. 1887); za poškodovance po potresu v Ljubljani in okolici (1. 6. 1895); za Dijaško kuhinjo (36.4. 1896; 31.3. 1900): za Olepševalno društvo v Kranju (24.4. 1897); za društveni pevski sklad (13.5. 1905; 16.2. 1907); za Gregorčičev spomenik (14. 4. 1907); za Učiteljski konvikt v Ljubljani (19. 9. 1909); c) gledališke predstave: za Dijaško kuhinjo (Revček Andrejček dne 2. 2. 1905; Deseti brat dne 15. 12. 1903; Legionarji dne 25. 3., 26. 5. in 27. 3. 1904).
Društvo je napravilo več prijetnih skupnih iz-[ letov. Naj naštejem samo najvažnejše: Velesovo (z godbo in s pevci; 13.9. 1863); Sv. Jošt (s Sokoli vred; 5.5. 1872); Tržič (1890); Zmrzlikarjev gozd med Cirčami in Hrastjem (15.6, 1890); Cerklje (ogromna udeležba; 1.6. 1891); Radovljica (slovesno sprejeti; 22.5. 1892); Grajžarjev gozd pri Šenčurju (vrlo uspel; 2. 7. 1893); Podnart—Nemiljšica—Rimske Toplice (skupno s Škofjeloško čitalnico in s Slov. plan. društvom iz Ljubljane; 17.6. 1895); Podbrezje (5. 6. 1898; 16. 7. 1899 skupno z vsemi narodnimi
društvi iz Kranja; 24. 6. 1906: pevski zbor in dve tretjini članov); Tržič (10 letnica in blagoslovljenje zastave Bralnega društva v Tržiču; 23. 7. 1899); Kamnik (pevski zbor; 11.8.1901); St. Jakob v Rožu na Koroškem (polaganje temelja za narodno šolo; 14. 7. 1907); Gorica (pevski zbor in mnogo članov; 7. 6. 1908); Škofja Loka (1908); Šmarna gora (1908); Bohinj (pevski in dramatični odsek, 1909); Vintgar (pev. zbor; 28. 6. 1910); Medvode (pevci; 1911).
Čitalnica se je z zastavo in navadno korporativno udeležila večjih narodnih slavnosti, častnih sprejemov, serenad, n. pr. serenada deželnemu poslancu Leopoldu Jugoviču ob izvolitvi (16. 12. 1871); sprejem Sokola iz Ljubljane ob priliki njegovega izleta k sv. Joštu (12. 6. 1881); serenada predsedniku dr. Janezu Mencingerju ob njegovi preselitvi v Krško (meseca novembra 1882); odkritje spomenika pesniku Francetu Levstiku v Velikih Laščah (8. 8. 1889, po deputaciji); velika slavnost pevskega društva „Ljubljana“ v Ljubljani (27. 6. 1897); narodna slavnost v Celju (8. 8. 1897); slavnostni sprevod ob priliki otvoritve novega gimnazijskega poslopja (18. 9.1897); svečani prenos posmrtnih ostankov učenjaka Jerneja Kopitarja v Ljubljano (12. 10. 1897); sprejem naših visoko-šolcev, ki so prišli s slovenskega vsedijaškega shoda v Ljubljani v Kranj na Prešernov in Jenkov grob (21. 8. 1898); serenada na čast presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. povodom 50 letnice vladanja (1. 12. 1898); serenada na čast Karlu Savniku ob 25 letnici županovanja (11. 8. 1899); razvitje zastave Gorenjskega Sokola (8. 7.1900.); sprejem slovanskih časnikarjev, potujočih na Bled (19.5.1903); 251et-nica pevskega društva „Lira“ v Kamniku (8. 9. 1903); serenada na čast novemu glavarju Alfonzu Pircu
(17. 9. 1902); razvifjc praporov Narodne čitalnice in Telovadnega društva Sokol v Postojni (14. 6. 1905); sprejem čeških Sokolov, ki so šli na vseslovanski sokolski zlet v Ljubljani (22. 7. 1904); sprejem čeških visokošolcev (1909); 25 letnica „Slavca“ v Ljubljani (29. 6. 1909); sprejem slovenskih Sokolov, ki so se vračali iz Turina (18. 5. 1911); 50 letnica čitalnice v Ljubljani (1912). Ako pa vsled oddaljenosti ali drugih zaprek ob takih svečanih prilikah udeležba ni bila mogoča, je Čitalnica vselej pošiljala pismene ali brzojavne pozdrave.
Svojim članom je društvo prirejalo ob porokah podoknice; poslavljalo se ob preselitvi od njih z odhodnicami, ki so imele značaj iskrenih družinskih praznikov; umrlim članom v spomin je razobešalo črno zastavo in se korporativno udeleževalo pogreba; društveni pevski zbor pa je ob hišah žalosti in ob odprtih grobovih popeval pretresljive ža-lostinke.
Čitalnica šteje mnogo dobrotnikov, ki so ji od časa do časa z znatnimi podporami in darili priskočili na pomoč. Veliki djakovski škof Josip Juri Strossmayer ji je poslal v dar 100 K, ko so ga I. 1865. vpisali med njene člane; istega leta je poklonil društvu za pirhe Fidelis Terpinc državno obligacijo, glasečo se na 200 K; I. 1865. je podaril Leop. Jugovič, trgovec v Aleksandriji* 60 K; velikodušna dobrotnica in podpornica društva je bila blaga gospa Ivana Pleiweiss. Vinko Majdič je dal kot društveni predsednik I. 1885 večinoma na svoje stroške popolnoma prenoviti društvene prostore; Karel Savnik redno prispeva vsako leto večji znesek, dasi je kot častni član prost vsakega plačevanja. V svojih oporokah so se spomnili Čitalnice z večjimi darili: dekan Janez Reš in trgovci Janko Majdič, Ivan Majdič,
Karel Puppo in Franc Omersa. Hvaležen spomin vsem dobrotnikom!
Prvotna svoja pravila je posnela Čitalnica po onih ljubljanske čitalnice; vlada jih je potrdila dne 16. dec. 1862. Nekoliko spremenjena pravila je vlada potrdila dne 12. februarja 1867; število odbornikov se je povišalo od 5 na 9; Pravila so iznova prenaredili 1. 1884. in zlasti 1907, ko so v področju Čitalnice ustanovili dva samostojna odseka: namreč pevski in dramatični odsek. Malenkosti so zopet izpremenili na občnem zboru dne 21. 12. 1912. Poslovnik, ki natančno določuje postopanje pri občnem zboru in pri sejah, kakor tudi podrobno predpisuje posameznim odborovim funkcijonarjem njihove posle, so sprejeli in odobrili na občnem zboru dne 17. decembra 1910.
Za društveni prapor je najprvo služila ona zastava, katero so dne 16. avgusta 1. 1863. poklonile čitalniškemu pevskemu zboru narodne gospe in gospodične iz Kranja. Zastavo je izročil pevcem s primernim nagovorom društveni tajnik Karel Savnik, Novo zastavo si je omislila Čitalnica 1. 1883. o priliki cesarjevega prihoda v Kranj. Milostni vladar je tedaj sprejel odposlanstvo Čitalnice, ki se mu je prišla klanjat z novo zastavo. Slavnostno pa se je razvila ta zastava šele prihodnje leto, dne 30. avgusta 1884. Stala je 540 K. Vezle so jo gospodične: Jela Globočnik, Ljudmila Pirc, Olga Pirc in Amalija Pre-; šeren. Zastava predstavlja slovensko trobojnico, narejeno iz dragocene svile; na eni strani ima uvezeno zlato liro, okrog katere se vije napis: Čitalnica v Kranju, na drugi strani pa grb mesta Kranja; koncem droga je pričvrščena posrebrena sulica, ki nosi na eni strani napis: „Naprej, zastava Slave!“, na drugi pa letnico 1883; ob robu sulice se vije
lipov venec. Ob društveni tridesetletnici je zastava dobila dragocen srebrn venec, ki so ga podarile narodne dame iz Kranja; venec ima spodaj vrezan napis: 16. 8. 1863. Citalničarke Narodni čitalnici v Kranju ob tridesetletnici. 13. 8. 1893.
Sestavljen je [venec iz srebrnih lovorovih peres, na katerih notranji strani je čitati imena tehle darovalk: Katarina Florian 1863—1893, Marija Cof, Marija Crobath, Marija Drukar, Ana Globočnik, Klo-tilda Golf, Marija Globočnik, Filomena Hauška, Jo-sipina Hanhart, Betika Kreuzberger, Ana Jugovič, Anica Majdič, Marija Killer, Josipina Krisper, Mici Mayr, Matilda Majdič, Ana Mayr, Mici Omersa, Ana Štempihar, Leopoldina Savnik, Josipina Puppo, Ivana Sajovic, Nuška Sajovic, Karla Sajovic, Marija Prevc, j Josipina Pučnik, Mimica Pirc, Marija Polak, Olga Pirc, Jelica Pavšlar, Katarina Pirc, Alojzija Peressini 1863— 1893, Pavla Omersa. Zastavo krasi dragocen trak iz rdeče svile z napisom: „Slovenke iz Kranja.“
Zastavonoši so bili: Janez Mandelc, Jošt Čuk, dr. Josip Kušar, Ivan Rakove, Ivan Pirc, Karel Depoli, Anton Majdič, Maks Fock, Maks Dachs.
Začasne prostore je imela Čitalnica najpreje na Stari pošti in potem v Geigerjevi hiši (sedanja Ogrinčeva hiša na Glavnem trgu), kjer je bil nekdaj sedež kranjskih vojvodov, kakor menijo nekateri zgodovinarji. Zato pravi dopisnik „Novic“, ko poroča o Čitalnični besedi meseca maja 1863.: „Znamenito in pomena vredno je, da smo se v ravno tistem poslopju in morebiti tudi v ravno tisti sobi sešli, kjer so nekdaj kranjski vojvodi prebivali.“ Koncem julija 1863. se je Čitalnica za stalno preselila v hišo Petra Mayrja št. 3 in dobila lepe prostore ondi, kjer se sedaj nahaja c. kr. višji davčni urad. V letih 1867. do 1870. je Čitalnica prepustila del svojih prostorov
da sc je v njih nastanilo zemljemersko nadzorništvo. Dne 1. oktobra 1874. se je morala Čitalnica umakniti iz Mayrjeve hiše in se nastaniti v Prevčevi hiši „Pri jahaču“ (št. 21). Tam je ostala skoro tri leta do sv. Jurja 1877., ko je prišla zopet nazaj v Mayrjevo hišo in sicer v one prostore, v katerih se nahaja še danes. Čitalnica ima posebno sobo za branje ter ljudsko knjižnico in dvorano. Prostore krase cesarjev, Vodnikov, Bleivveisov, Slomškov in Aškerčev kip ter tele podobe: Franc Jožef I., Trubar, Layer, Prešeren, Slomšek, Bleiweis, Gaj in Praga.
Posel društvenega sluge so opravljali: Avguštin Potušek, Ivana Potušek (nad 40 let) in Ivana Noč.
V društvenih prostorih so imeli svoje prireditve (zborovanja, plese, veselice, itd.): Kranjski člani ljubljanskega Južnega Sokola“, častniki slovaškega polka „Nagy“; narodni trgovci; uradniki Rudolfove železnice; „Gorenjski Sokol; Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom; Požarna bramba v Kranju; dijaki, zlasti abiturijentje cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju; ferialni društvi „Sava“ in „Vesna“; Podružnica slov. planinskega društva za kranjski okraj; Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda (glavna skupščina, dne 7.8. 1895.); člani slovenske opere in slov. drame iz Ljubljane; Slovensko bralno društvo v Kranju; salonski orkester Sloga; Učiteljsko društvo za kranjski okraj; Zaveza avstr, jugoslov. učit. društev j Podružnica trgovskega društva Merkur; Železničarji; Veteransko društvo. Razen tega so v Čitalnici večkrat nastopali posamezniki (pevci, deklamatorji, komični predstavljala itd.).
Čitalnica je član tehle društev: Akademija v Ljubljani; Muzejsko društvo za Kranjsko; Podružnica slov. plan. društva v Kranju; Slovenska Matica; Glas-
bena Matica; Socialna Matica; Zveza slov. izobraževalnih društev; Mohorjeva družba; Hrvatska Matica; L. 1893. je pristopila z zneskom 200 K med pokrovitelje Družbe sv. Cirila in Metoda; 1. 1909. je z zneskom 200 K uložila en kamen v obrambni sklad iste družbe; k zadrugi Narodni dom v Kranju, ki namerava sezidati skupen dom za napredna društva, je pristopila z 10 delnicami po 20 K.
Čitalnica je štela v posameznih letih članov; 113 (1863), 112 (66 domačih, 46 zunanjih; 1865), 101 ;	(50 dom. 51 zun.; 1866), 102 (1870), 82 (1872), 86
(1873), 41 (1876), 72 (1877) 78 (1878), 78 (1879), 71 (in 10 pevcev; 1883), 69 (1887), 69 (1888), 63 (1890), 71 (1892), 85 (1897), 83 (1898), 91 (1899), 90 (in 13 I sodeluj.; 1900), 83 (26 sodel. skup. 109; 1901), 78 (sodel. 30; skup. 108; 1902), 80 (in 32 sodel.; skupaj 112; 1903), 81 (in 38 sodel.; skup. 122; 1904), 83 (in 40 sod.; skup. 123; 1905), 92 (in 64 sodel. skupaj 156; 1906), 82 (in 51 sodel.; skup. 133; 1907), 91 (in 50 sod.; skup. 141; 1908), 89 (in 45 sod.; skupaj 134; 1909), 114 (in 50 sod.; skup. 164; 1910), 115 (in 49sod.; skup. 164; 1911), 108(1912), 114 (1913).
Predsedniki: Matej Pirc (1863—1869), dr. Valentin Prevc (1870), Leopold Jugovič (1871), dr. Ja-> než Mencinger (1872—1875), Franc Omersa (1876), dr. Janez Mencinger (1877—1882), Ivan Škerlj (1883); Vinko Majdič (1884—1885), dr, Edvard Savnik (1886 do 1888), Viktor Globočnik (1888—1894), Ferdinand Sajovic (1895), Vinko Majdič (1896—1899), Franc f Peterlin (1900—1902), Vinko Majdič (1903—1905), Makso Pirnat (1906), Vinko Majdič (1907), Vilko Rus (1908), Makso Pirnat (1908), dr. Jožef Kušar (1909),. dr. Simon Dolar (1910), Adalbert Pučnik (1911—1912), Makso Fock (1913)..
Podpredsedniki: dr. Karel Bleiweis, Leopold Jugovič, dr. Franc Kocuvan, Ferdinand Sajovic, Matej Pirc, Vinko Majdič, Ferdinand Sajovic, Ciril Pirc, Vinko Majdič, Makso Pirnat, Ivan Valenčič, Franc Ivanc, Adalbert Pučnik, Jožef Tajnik, Vilko Rus, Jožef Cvar.
Tajniki: Karel Savnik, Matej Vodušek, Ferdinand Sajovic, dr. Ivan Tavčar, Martin Karlin, Janko Globočnik, Jožef Kušar, Avgust Drukar, Ciril Pirc, Ivan Valenčič, dr. Jožef Tominšek, Ivan Valenčič, Franc Arh, Hinko Rebolj, Franc Ivanc, Alojzij Novak, Rado Sedej, Mirko Crobath.
Blagajniki: Konrad Pleiweis, Franc Dolenc, Ferdinand Sajovic, Rajko Krisper, Matej Pirc, Viktor Globočnik, Vinko Majdič, Metod Pirc, Ferdinand Polak, Ciril Pirc, Janko Majdič, Ivan Valenčič, Franc Arh, Zdravko Novak, Leopold Mikuš, Makso Fock, Leopold Mikuš.
Knjižničarji: Janko Pajk, Franc Spendal, Martin Karlin, Peter Mayr, Metod Pirc, Jožef Kušar, Avgust Drukar, Ciril Pirc, dr. Jakob Žmavc, dr. Franc Koprivnik, Franc Arh, Zdravko Novak, Ivan Valenčič, Anton Sinkove, Adalbert Pučnik.
Gospodarji: Henrik Candolini, Ivan Pezdič, Jožef Kušar, Ivan Pezdič, Avgust Drukar, dr. Jožef Tominšek, Ivan Valenčič, Franc Arh, dr. Jožef Tominšek, Janko Majdič, Ivan Valenčič, Anton Peterlin, Anton Adamič, Jožef Meden, Franc Zupančič.
Odborniki brez portfelja: Janez Globočnik, Konrad Loker, Juri Strbenec, Franc Krisper, Ferdinand Sajovic, Franc Kadilnik, Gregor Keršič, Viljem Kraus, Luka Robič, Janez Reš, Dragotin Pec, Matej Pirc, Konrad Pučnik, Ivan Franke, Rajko Krisper, Vinko Majdič, Alojzij Pečnik, Tomo Pavšlar, Franc Gerdinič, dr. Edvard Savnik, Peter Mayr, Metod
Pirc, Ciril Pirc, Juri Režek, Avgust Drukar, Viktor Globočnik, Hinko Podkrajšek, Anton Štritof, Anton Zupan, dr. Jožef Tominšek, Ivan Valenčič, Vilko Rus, dr. Jožef Kušar, Franc Ivanc, Makso Pirnat, Franc Luznar, Rado Sedej, Anton Šinkovec.
Namestniki odbornikov:	Franc PeršI,
Rajko Krisper, Andrej Babič, Henrik Candolini, Ivan Pirh, Tomo Pavšlar, Ciril Pirc, Anton Drukar, Artur Folakovsky, Ferdinand Polak, Alojzij Lavrenčič, Franc Luznar, Anton Štritof, Janko Majdič, Janko Sajovic, Jakob Killer, Rudolf Strnad, Franc Savnik, dr. Valentin Korun, Vilko Rebolj, Franc Ivanc, Zdravko Novak, Ivan Masten, Anton Adamič, Makso Fock, Anton Formandl, Jožef Meden, Rado Sedej, Rudolf Rus, Krsto Vlaovič, Dragotin Rant, Mijo Petek, Jožef Podbregar, Jožef Cvar, Franc Kukovca, Franc Majdič.
Pregledovalci računov: dr. Juri Strbenec, Janez Reš, Ferko Sajovic, Janko Pajk, Karel Pec, Luka Robič, Anton Mežnarec, Franc Peršl, Jernej Babič, J. Kukovec, Ivan Zalokar, Franc Sajovic, Juri Režek, Tomo Pavšlar, Janko Majdič, Ivan Rakove, Anton Peterlin, dr. Valentin Kušar, Franc Arh, Rudolf Kokalj, Rudolf Strnad, Franc Ivanc, Franc Krisper, Franc Luznar, Alojzij Novak, Janko Sajovic, Franc Crobath st., Robert Kenda, Mirko Kmet, Jožef Kukovca, Jožef Meden, Ivan Langašek.
2.	Petje in godba.
Lahko rečemo, da je bil duša društvenega delovanja in življenja pevski zbor, moški in ženski. Z malimi presledki je imela Čitalnica redno svoj pevski zbor.
2e ob veliki slavnosti dne 16. 8. 1863., ko so slovesno otvorili društvene prostore, je nastopil domači moški zbor, katerega člani so bili: Peter Čebin, Franc Dolenc, Rajko Krisper, Ivan Lebar, Franc Lokar, Janez Mandelc, Simon Paternoster, Anton Pečnik, Andrej Peteln, Matej Rooss in Ferdinand Sajovic. Ta prvi zbor sta kot pevovodja vodila učitelja Peter Čebin in Andrej Peteln.
L. 1872. je Čitalnica dobila celo svoj ženski zbor, ki pa se je kmalu razšel. Obstajal pa je še vedno stari moški zbor; v njem so peli nekateri zgoraj omenjenih pevcev, pristopili pa so tudi nekateri novi, kakor: dr. Karel Glaser, Martin Karlin, Peter Mayr, Martin Novak, Konrad Pučnik, Alojzij Račič, Franc Skaberne, dr. Edvard Savnik, Franc Trdina, Franc Vidmar in Matej Vodušek. Posel pevovodja so opravljali po vrsti: profesor Matej Vodušek, učitelj Alojzij Račič, profesor dr. Karel Glaser, knjigovodja Franc Trdina in profesor Franc Skaberne. Zanimivo je omeniti, da je bil pevovodja dr. Karel Glaser leta 1877. nenadoma prestavljen iz Kranja v Slezijo zaradi svojega narodnega mišljenja in sodelovanja pri Čitalnici.
Pevski zbor se je na novo poživil 1. 1880. Tedaj so sestavili naravnost vzorni pevski red, ki je natančno določeval vse podrobnosti glede pevskih vaj,
skušenj in javnih pevskih nastopov. Ta pevski red, katerega je 1. 1906. pevski odsek nekoliko spremenjenega zopet sprejel in odobril, je še sedaj v veljavi. Naša pevska društva si ga lahko vzamejo za zgled.
Vodstvo pevskega zbora je 1. 1880. prevzel nadarjeni pevec in glasbenik učitelj Edmund Lacheiner. Poleg njega je pevce učil in vodil nepozabni profesor Franc Gerdinič. V pevski zbor so nanovo vstopili r Matija Bradaška star., Franc Crobath star., Karel ) Drinovec, Avgust Drukar, Ivan Franke, Franc Gerdinič, Simon Jugovič, Ivan Macher, Edmund Lacheiner, Vinko Majdič, Franc Mayr, Peter Mayr, Tomaž Pavšlar, Alojzij Pečnik, Ivan Pogačar, Anton Prevc, ^ dr. Franc Prevc, Edvard Rabič in Ivan Uzana.
Proti koncu osemdesetih let je pri društvenih prireditvah sodeloval mešani cerkveni zbor, ki pa je obstajal iz samih Citalničarjev. Članice in člani tega pevskega zbora, kateremu je načeloval kot pevovodja spretni in izobraženi pevec nadučitelj Ivan Pezdič, so bili: Ernestina Franc (Kalan), Jelica Florian (Pavšlar), Ana Jugovič (Štempihar), Fani Jugovič, Francka Kopač, Marija Ogrinec, Roza Peršl, Karolina Rakove (Dobida), Matilda Sega, Zofija Sega, Fani Ulrich, Karel Drinovec, Anton Drukar, Avgust Drukar, Ivan Pezdič, Edvard Rabič, Vincenc Soklič.
L. 1895. in 1894. je vodil petje v Čitalnici jurist Karel Savnik.
Profesor Anton Štritof je I. 1895. v Čitalnici , osnoval mešani zbor, ki je štel sprva 50 članov, ki P pa se je dve leti kasneje pomnožil celo na 70 članov. Zbor je vodil Anton Štritof od 1. 1895—1897., potem pa Vilko Rus, ki je deloval kot pevovodja neumorno celih štirinajst let. Njegovi vztrajnosti in njegovemu previdnemu postopanju se je posrečilo, da je 1. 1906.
zopet začel delovati mešani zbor. Vilko Rus je tudi uvedel praktični pouk v pevski teoriji. V priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil Vilko Rus kot pevovodja, so mu pevci 26. okt. 1908. priredili časten večer in mu poklonili srebrno taktirko in piščalko. L. 1910. je vodil pevski zbor Martin Beranič, potem zopet Vilko Rus. Za njim je prevzel jeseni I. 1912. vodstvo moškega zbora vrli naš skladatelj Viktor Šmigovc, kateremu se gotovo posreči, da se skoro osnuje poleg moškega tudi mešani zbor. Viktorju Smigovcu stoji ob strani s svetom in dejanjem čislani naš skladatelj Oskar Dev.
Članice in člani pevskega Čitalničnega zbora od I. 1895. do danes so bili:
Bizjak Ivana Bučar Marija Burger Frida Corazza Leopoldina Eller Pavla Eržen Ivanka Ferjan Beti Florian Jelica Florian Katinka Fock Anica Golob Marija st.
Golob Marija ml.
Golob Vilma Jäger Ivanka Jugovič Fani Kikel (Smole) Marjeta Kosti Marija Krč Katinka Krisper Inka
Krisper (Korošec) Marija Kump Marija Kuralt Angela Kuralt Marija Lampret Zora Lehrmann Marija
Mally Ana Mally Ida Matjašič Ida Mayr (Masten) Anica Mayr (Pernuš) Anica Mayr Danica Mayr (Holzhacker) Jelica Mihelič Antonija Mulej Jerica Novak Marija Orehek (Rooss) Kornelija Orehek Slavica Pantar Karolina Pantar (Dernič) Pavla Papier Albina Pavšlar Jela Pirc Ana Pirnat Anica Polak Vida Polak (Mlejnik) Mara Pollak Dora Pravst Malči Prevec Antonija Pučnik (Guzelj-Peterlin) Zofija
Remic Marica Rooss Marija Sajovic Hani Schmit Ema Skrem (Cvar) Viktorija Splihal Marija Stampfer Marija Suhadolnik Pavla Suttner Pavla Savnik Anica Savnik Marta Savnik Meta Savnik (Sajovic) Vera Sega Matilda Slamberger Inka Soklič Angela Soklič Ivanka
Adamič Anton Ambrožič Mirko Ape Adolf Ažman Karel Beranič Martin Bergant Mihael Beseljak Karel Blaznik Leopold Bloudek Lev Bradaška Peter Brilli Anton Crobath Franc st. Crobath Franc ml. Crobath Mirko Čampa Josip Česen Josip Dachs Maksimiljan Deisinger Herman Depoli Adolf Depoli* Juri Dev Oskar Dobeic Osvald Dolžan Franc Dornig Peter Drinovec Karel Drukar Anton
Štempihar Ana Štritof Viktorija Sumi (Rus) Ana Šumi (Schiffrer) Marija Sumi Pavla Šumi (Plut) Valentina Tavčar, Alba Teply Leopoldina Ullrich Fani Valenčič Hermina Valentič Ljudmila Vole Fani Vrhovec Amalija Weit Anica Weit Pavla Weit Zinka Zajc Fani
Drukar Avgust Duller Alojzij Eržen Gašper Fock Makso Gärtner Franc Geiger Konrad Golob Viktor Holzhacker Franc Horvat Martin Horvatič Juri Ivanc Franc Izlakar Jakob Jakhel Emil Janc Ivan Jenko Josip Jerbič Nikolaj Jezeršek Anton Kalan Andrej Keber Ivan Kenda Robert Kmet Mirko Kosmač Kalist Kovačič Ivan Kovačič Julij Kraigher Rudolf Krč Ivan
Krisper Franc Kušar Valentin dr. Kušlan Jernej Kummer Franc Kummer Ivan Kummer Janko Kunstelj Luka Lacheiner Edmund Lavrenčič Alojzij Lazar Alojzij Levec Ivan Majdič Anton Majdič Janko Majdič Josip Marčan Josip Marmolja Mirko Markič Anton Masten Ivan Mayr Petko Meden Josip Miklavčič Franc Mlakar Ljudevit Mlejnik Rajko Novak Alojzij Novak Valentin Ošabnik Alojzij Pavlin Mirko Pečnik Alojzij Peterman Albin Pirc Ivan Pleše Štefan Podbregar Josip Pogačnik Franc Polajner Karel Potušek Ivan Prevoršek Franc Pučnik Adalbert
Pučnik Konrad Rakove Ivan Rant Karel Ravhekar Anton Ravnikar Franc Rebolj Lovro Rooss Albert Rooss Edmund Rus Josip Rus Rudolf Rus Vilibald Sajovic Janko Sajovic Evgen Sakulj Karel Savnik Ivan Schwarz Ivan Sepaher Anton Sladič Franc Splihal Franc Steinbauer Franc Stopar Anton Strnad Rudolf Savnik Karel dr. Šmigovec Viktor Štefin Peter Štirn Franc Štritof Anton Tičar Josip Titi Čestimir Vadnjal Alojzij Varl Ivan Verbič Ivan Vrtačnik Ivan Vrstovšek Franc Wagner Milan Zotmann Karel Zupančič Franc
So lis fin j e: Mira Dev, Jerica Florian (Pavšlar), Ana Jugovič (Štempihar), Marija Murgel, Ivana Pec, Roza PeršI, Anica Pirnat, Marija Reyer.
Solisti: Makso Dachs, Avgust Drukar, Konad Geiger, dr. Pavel Kozina, Franc Krisper, Ivan Lorenz,
Karel Mahkota, Janez Mandelc, Ivan Meden, Jožef Meden, Ivan Medič, operni pevec Melkuš, operni pevec Jožef Nolli; Fran Papa, Franc Pavšek, Avgust Pucihar, Anton Razinger, Vilko Rus, Ivan Schwarz, operni pevec I. K. Trtnik, Janko Žirovnik.
Pri društvenih prireditvah so sodelovali: operni pevec Melkuš (5.5. 1867.), ljubljanski pripravniki Ivan Medič, Anton Razinger in Janko 2i-ravnik (Binkoštno nedeljo 1872.); pevski zbor ljub-ljanske čitalnice, med njim znani pevci Ivan Meden, P Jožef Nolli in Avgust Pucihar (7. 9. 1873).; ljubljanski pevci (20.8. 1882.); škofjeloški kvartet: Deisinger, Papa, Krenner, Lorenz (4.4. 1886.); ljubljanski kvartet : Razinger, Stamcar, Pianecki, Paternoster (27. 4. I 1889.); ljubljanski kvartet: Stefančič, Branke, Lilek, Dečman (16. 8. 1891.); operni pevec I. K. Trtnik (1. 6. 1895.); člani slovenske opere iz Ljubljane (30. 4.1904.); dr. Pavel Kozina (22.4. 1911.). Prav posebej moram povdariti, da so se učitelji-pevci iz okolice vsikdar radi odzvali vabilu in prošnji Čitalnice in z veseljem in požrtvovanjem pomagali pri raznih javnih nastopih društvenega pevskega zbora. Tako je v zadnjem času z velikimi uspehi večkrat nastopal učiteljski kvartet : Vilko Rus, Andrej Rape, Jožef Lapajne in Andrej Kmet. Tako so tudi za slavnostni koncert povodom f 50letnice drage volje priskočili na pomoč tile pevci-učitelji: Leopold Ažman, nadučitelj v Žabnici; Franc Ciuha, nadučitelj v Smledniku; Peter Jocif, učitelj v Cerkljah; Jožef Lapajne, nadučitelj v Cerkljah; Anton a Mahkota,, nadučitelj v Voklem in Rudolf Zore, nad-' učitelj v Predosljih. Pri istem koncertu sodelujeta tudi brata umetnika Anton Trost (glasovir) in Ivan Trost (gosli).
Izmed važnejših pevskih prireditev so omeniti tele:
a)	besede: 28.9. 1864.; 22. 12.1867.; 3. 1. 1868.;
6. 1. 1870.; 7.9. 1873.; 21. 12. 1873.; 12. 3. 1876.; 15. 6. 1876.; 28. 10. 1876.; 19.8. 1877.; b) koncerti: Binkoštno nedeljo 1872.; 31.5. 1874.; 26. 12. 1875.; 20.8. 1882.; 4.4. 1886.; 17.4. 1887.; 6. 10. 1888. (za 401etnico cesarjevega vladanja); 27. 4. 1889.; 16.8. 1891; 1.6. 1895.'; 26.4. 1896.; 21.11. 1896.;
3.	4. 1897.; 24. 4. 1897.; 23.4. 1898. (prvi nastop pomnoženega mešanega zbora); 31. 3. 1900; 9. 4. 1904.; 13. 5. 1905.; 21. 4- 1906. (nastopi zopet mešani zbor; 16.2. 1907.; 14.4. 1907. (Gregorčičev večer); 14. 7. 1907. (koncert v St, Jakobu v Rožu na Koroškem);'
11.4.	1908. (navzoča skladatelja Jakob Aljaž in Oskar Dev) in 12.4. 1908. (ljudski koncert); 10.9. 1909.; 21. 5. 19101 (koncert „Naša pesem“, navzoč koncertni vodja Matej Hubad iz Ljubljane); 26.6. 19101 (proslava 50Iefnice naše himne „Naprej, zastava Slave-!“, navzoč skladatelj Davorin Jenko in sestra Simona Jenka); 2.7. 1910. (sodelovanje pri nastopu tamburaškega društva „Strel“ iz Borovelj); 4. 12. 1910. (Citalniški pevski zbor nastopi z velikim uspehom pri velikem ljudskem koncertu Zayeze slovenskih pevskih društev v Narodnem domu v Ljubljani);
22.4.	1911.
Citalniški pevski zbor je razentega večkrat sodeloval pri slavnostih, ki so jih prirejali drugi, n. pr. Telovadno društvo Sokol, Godba gasilnega društva, Vesna, abifurijentje kranjske gimnazije itd.
Čitalnica je vneto gojila tudi godbo. L. 1870i je imela svoj diletantski orkester, ki je sviral pri Vodnikovi besedi dne 30. 1. istega leta; duša tega orkestra je^ bil Viljem Kraus, katastralni nadzornik. L. 1871. je pri Vodnikovi besedi nastopil muzikalni kvintet (Karel Pec, Slavoljub Praprotnik, Peter Čebin, Alojzij Račič in Adolf Hubeny). L. 1884. so ustanovili v Kranju samostojni godbeni klub, katerega člani
so bili Citalničarji: Viktor Parma (kapelnik), Franc Gerdinič, Karel Pirc, Ferdinand Polak, dr. Edvard Savnik, Edmund Lacheiner, Juri Režek, Ivan Pezdič in Ciril Pirc. L. 1900. se je v Čitalnici osnoval društveni godbeni klub, pri katerem so sodelovali: Franc Wogrolly (kapelnik), Franc Horn, Ciril Pirc, Franc Rojina, Juri Depoli, Konrad Geiger, Ivan Pfundner, Adalbert Levičnik. Vilko Rus, Ivan Zavadil, Ivan Verbič in Adolf Simon. Prvi kakor drugi klub je mnogokrat sodeloval pri društvenih koncertih in ve-jn) selicah; zadnja leta pa je imela Čitalnica v salon-* skem orkestru „Sloga“ požrtvovalnega, vnetega in zvestega pomočnika in sotrudnika.
Da je bilo v Čitalnici igranje na glasovir pri vsaki slovesni priliki na dnevnem redu, to je umevno ) samoobsebi. Samostojne glasovirske točke so proizvajali, oziroma spremljali petje na glasoviru: Leopoldina Corazza, Oskar Dev, Davorin Jenko, Fani Jugovič, Kati Jugovič, Emilija Jurman, Inka Krisper, Marija Pec, Anica Pirnat, Ivanka Podrekar, Alojzij Račič, Ivan Sprachmann, Ivan Stöckl (znani pianist), Anton Trost.	\t
Kot igralci na gosli so nastopili: Adolf Hu-beny, Pavel Lozar, Ivan Meier, Franc Prevc, Ivan Skala, Ivan Trost.
i	Pri večjih svečanostih je sodelovala vojaška
godba, domžalska godba in domača godba gasilnega društva.
Pozabiti ne smemo, da je iz Citalniškega pevskega zbora izšla misel, da naj se v Kranju osnuje I prepotrebna Glasbena šola, ki bodi podružnica Glasbene Matice v Ljubljani. Sola se je res ustanovila, prav lepo uspeva in nudi zlasti naši Ijudsko-šolski in gimnazijski mladini preugodno priliko, da se vežba v petju in glasbi.
Se nekaj spominov na nekatere pesmi. Nekdaj tako priljubljeno in slavljeno pesem „Kdo je mar“ (dr. B. Ipavic) so v Čitalnici prvič peli 22. 12. 1867., drugič 12. 3. 1876. in tretjič v Podbrezju 15. 9. 1878., ko so šli častitat pesniku Ivanu Veselu Koseskemu k SOletnici njegovi. Pevec Ivan Meden je prvič pel v Kranju svojega slovitega „Popotnika“ 7. 9. 1873. Nedosežno Nedvedovo „Nazaj v planinski raj“ je mešani zbor prvič pel dne 17. 4. 1887. Znani čvete-rospev „Vinska poskušnja“ so peli dne 24.2. 1900.: dr. Jožef Kušar, Vilko Rus, Alojzij Lavrenčič in Ivan Verbič.
5. Gledališke predstave.
Od začetka Čitalnice pa do danes so bile gledališke predstave stalno na dnevnem redu in so vselej imele posebno privlačno silo. Le v onih letih, ko je bila Čitalnica nastanjena v Jahačevi hiši in imela silno majhne prostore, je težko šlo s predstavami. Prostori v Mayrjevi hiši pa so zadoščali, da se je postavil primeren oder, na katerem so mogli prirejati tudi večje igre.
Mobilije in rekvizite za igre so drage volje posojale razne meščanske rodbine. Iskrena jim hvala za njihovo uslužnost in dobrohotnost!
Oder, oziroma zagrinjalo in kulise so slikali: slikar Jožef Egartner, profesor Ivan Franke, ki je prirejal naravnost umetniške kostume in maske, učitelj Edmund Lacheiner, v novejšem času pa fotograf Ivan Jagodic.
Posel režiserja so opravljali; Karel Pec, Ivan Franke, Ivan Cof, Avgust Drukar, Ciril Pirc, Hinko
Rebolj, Leopold Mikuš, Janko Sajovic, Janko Rozman, Vinko Kovačič in dr. Janko Leskovic.
Sepetalci so bili: Ivan Škerlj, Ivan Cof, Avgust Drukar, Rupert Celestina, Franc Pehare, Ivan Krč, dr. Franc Suhadolnik, Ivan Valenčič, Rihard Moser, Mirko Fajdiga, Janko Mošet.
a) Igre.
Advokata. Spevoigra. 8. 4. 1866.
Agitator. Silvestrova burka s petjem in žvižganjem. 31. 12. 1896.
Berite „Novice“! 25. 3. 1882.
Blaznica v I. nadstropju. 25. 3. 1882 ; 31. 12. 1898. Bob iz Kranja. 24. 9. 1866.
Brat Martin. 22. in 23. 2; 7. in 8. 3. 1908.
Bratranec. Burka. 21. 11. 1003.
Brat Sokol. 29. 4. 1905.
Cavalleria rusticana. Igra. 1910.
Čarovnica pri jezeru. Drama v 4. dejanjih. 29. in 30. 3. 1913.
Čitalnica pri branjevki. Enodej. (Igrali član. slov.
gled. v Ljubljani; režiser Rudolf Inemann.)
Crni Peter. 3. 4. 1870.
Deseti brat. 13. 12. 1902; 6. 1. 1903; 20. in 21. 4. 1912. Detektiv. 1910. Dvakrat.
Dobri sodnik. 31. 12. 1905; 14. 1. 1906.
Dobro jutro. 1865.
Doktor Robin. Veseloigra. 18.2. 1883.
Domači prepir. 5. 2. 1865.
Dva gospoda, pa en sluga. Burka v 1. d. 12. 4. 1891. Dve tašči. 23. 11. 1901.
Dva zeta. Veseloigra. 19. 11. 1893; 31. 11. 1902. Egipet. Burka s petjem in godbo. 31. 12. 1887.
Ena se mora omožiti. Burka v 1. d. 31. 12. 1891. Enajsta zapoved. 31. 12. 1906; 13. 1. 1907.
Eno uro doktor. Saloigra v 1. d. 19. 3. 1871; 16. 4. 1882.
Filozof. Saloigra v 1. d. 20. 11. 1870; 23. 11. 1890. Francosko-pruska vojska. Burka. 31. 12. 1893. Garibaldi. 30.12. 1877.
Gluh mora biti. Burka. 30. 12. 1877 ; 24. 3. 1889; Gospod Capek ali Kaj me nihče ne pozna? 1869; 6. 1. 1870.
Gringoire. Igrokaz. 15. 5. 1887. (Ljubljanski igralci). Hlapec in gospod. 1912. (Pustni večer.)
Idealna tašča. 18. 11. 1905.
Igra pike. Saloigra v 1. dej. 29. 3. 1868; 1898 (Ljubljanski igralci; režiser Rudolf Inemann.)
Išče se odgojnik. 2.5. 11. 1911.
Kandidat. 31. 12. 1896.
Kinematograf 6. in 6. 10. 1911.
Kje je meja. 5. 3. 1882 ; 2, 7. 1892 (igrana v Grajzar-jevem gozdu pri Šenčurju.)
Kljukec je od smrti vstal. 24. 9. 1866.
Klobuk. Veseloigra. 23. 11. 1884.
Krojač Fips. 5.3. 1882.
Kteri bo? Veseloigra. 16.12. 1866.
Legionarji. 25., 26. in 27. 3. 1904; 2., 3. in 9. 4.1910. Lojrei. 27. 4. 1889.
Martin Smola. 31. 12. 1901.
Maškarada. Gluma v 3. d. 9. in 10. 11. 1912.
Mati. 24. in 25. 3. 1911; 7. 5. 1911. (Igrana pri Cin-geljnu v Glinjah poleg Borovelj na' Koroškem.) Medved. 1910. Dvakrat.
Mesalina. 31. 12. 1904;
Mlinar in njegova hči. 29. 10. in 8. 11. 1908; 6. in 7. 11.1909.
Moj ideal. 26. 1. in 1.2. 1901.
Mož domu! Burka. 31. 12. 1893.
Mutec. Veseloigra. 4. 2. 1872; 24. 3. 1874.
Na Koprivniku. Dram. prizor. 2. 2. 1874.
Na letovišču. 12. in 13. 12. 1908.
Na Osojah. 28. in 29. 11. i908.
Napoleonov samovar. 16. 2. 1901.
Na snubitvi. 31. 12. 1910.
Nebesa na zemlji. 31. 12. 1911; 6. in 7, 1. 1912.
Nelly Rozier. (Njegova hišina), 31.12. 1903; 9. 1.1904. Nioba. 1910. Dvakrat.
Nepošteni. 19,4. 1.9913. (Ljubljanski igralci, režiser Bukšek).
Oče so rekli, da le. 20. 11. 1817.
Ona me ljubi. 1872; 19. 3. 1893 ; 31, 12. 1897. Oproščen jetnik. 19. 9. 1.869,
Otok in Struga. Igrokaz v 4. d., 10. in 18. 11. 1906; Pod pantofljem. Komičen prizor s kupleti. 31. 12. 1890. Poglavje 1., II. in III. 9. 3. 1873.
Pojdimo na Dunaj. 22. 11. 1902.
Pokojni moj. Saloigra v 1. d. 4. 3. 1883.
Ponesrečena glavna skušnja. 15. 5. 1887. (Ljubljanski igralci; 12. L 1894;- 21. 11. 1903.)
Popolna žena. 15. 5. 1887. (Ljublj. igralci); 12. L 1894;
21. 11.1903.
Popotnik. 19. 12 1864.
Pravda. 29. 6. 1864. Prva igra v kranjski Čitalnici. Ponovljena Binkoštno nedeljo 1872. Preveč sreče. 3.5. 1890.	;	■ - ;
Putifarjeva žena. 1. 2. 1904.
Ravni pot najboljši pot. 14. 3. 1869.	Y.
Raztresenca. L 2. 1907.
Revček Andrejček. 2. 2. 1903; 2. in 3. 4. 1909.
Sam ne ve, kaj hoče. 24. 3. 1874; 10. 12. 1882; 12. 4.
1891.	L;-!' ./-
Servus Petelinček. 3. L 1869.
Simona. 5. in 6. 3. 1909.
Sred noči. 1910. (Pustni torek.)
Srečno novo leto. 5. 12. 1891; 21. 11. 1896.
Stara mesto mlade. 10. 12. 1882 ; 31. 12. 1891. Starinarica. 18. 11. 1905.
Starost slabost. 28. 9. 1864.
Stojiki. 27. 4. 1889.
Stric Jaka. 31. 12. 1904.
Strup. 26. J2. 1870; 24. 3. 1874.
Svitoslav Zajček. 2. 4. 1865.
Svojeglavneži. 2. 12, 1877 ; 26. 4. 1896.
Skoda se dela. 31. 12. 1891.
Šolski nadzornik. 31. 12. 1890; 29. 1. 1893.
Telegram. 22. 12. 1872 ; 3. 2. 1897.
Trije očetje naenkrat. 31. 12. 1892.
Trije tički. 31. 12. 1909.
Tujci. 10. in 11. 12. 1910.
Ultra. 14. 3. 1869.
Umor v Ogljarskih ulicah. 31. 12. 1884.
Urška in Matevžek ali uropana deklica. 31. 12. 1889. Uskok. 20. 8. 1882.
Valenska svatba. 18., 19. in 25. 3. in 8. 4. 1907. Valvazorjev trg št. 15. 26. in 27. 4. 1913.
V	civilu. 4. 2. 1905.
V	dolini. 9. in 10. 12. 1911.
Vdova in vdovec ali Zvesta do smrti. 4. 3. 1866; 22. 12. 1867.
Veharjevo letovišče. 2. in 3. 5. 1908.
V	Ljubljano jo dajmo! 25. 9. 1870.
V	medenih dneh. 31. 12. 1907; 8. in 9. 3. 1913. Vodnik, Linhart in Zois ali Slovenija oživljena. Dram.
prizor. 31. 1. 1864.
Vodnik v Olimpu. Igrokaz. 5. 2. 1871; 9. 2. 1873. Vražja misel. 6. in 7. 3. 1909.
Vražji Rudi. 16. in 19. 3. 1912.
V	spanju. 30. 1. 1897.
Zakonska sol. 7. 4. 1867.
Zapirajte vrata! 16. 4. 1882.
Zmešnjava nad zmešnjavo. 25. in 26. 1. 1908; 15. 5.
1908. (igrana v Škofji Loki.)
Značaji. 14. in 15. 12. 1912.
Ženin od glada. 1.1. 1872.
Zenski jok. 15. 8. 1883 ; 25. 11. 1899.
Zupan. 5. 3. 1865.
Zupan v omari. 8. in 9. 3. 1913.
Zupanova Micika. 10.9. 1865; 19.3. 1870.
b)	Igralke.
Avsenek Mimi
Bučar Marija
Burger Frida
Dolenc Terezija
Ferjan Beti
Eržen Ivanka
Florjan (Pavšlar) Jelica
Florian Jelica
Florian Kati
Franke Helena
Gogala Marija
Golob Vilma
Gomilšek Alojzija
Götzl Marija
Govekar Pavla
Hauška Filomena
Hlebš Ferdinanda
Jäger Ivanka
Jugovič (Štempihar) Ana
Jugovič Fani
Jugovič Kati
Konc Marija
Košak Ivanka
Krč Katinka
Krisper (Korošec), Mici Kušar Vida Lampret Zora Lindtner Fani Mally (Kušar dr.) Marija Mayr (Masten) Anica
Mayr (Kreuzberger) Beti Mayr (Pernuš) Anica Mayr (Holzhacker) Jelica Miklavčič Marija Omersa (Kokalj dr.) Mici Omersa Pavla Orehek (Rooss) Kornelija Orehek Slavica Pevc Cilka Pirnat Anica
Pleiweis (Vodušek) Albina Polak (Mlejnik) Mara Polak Vida Pravst Malči Preširen (Globočnik) Amalija
Preširen (Slamberger) Ana
Preširen Ljudmila Prevc (Tavčar) Viktorina Pučnik (Dolar dr.) Hela Pučnik (Dolenz) Ljudmila Rebolj Marija Rudolf Viktorija Sajovic Hani Sajovic Nuška Savnik Marta Savnik (VVilfan dr.) Mici Ullrich Marija Ullrich Zofija
Valenčič Hermina Valenčič Ljudmila
Verstovšek Angela Weit Zinka
c)	Igralci.
Ape Adolf Arh Franc BrataniČ Marko Brilli Anton Centrih Ferko Cof Ivan
Crobath Franc ml. Crobath Mirko Čampa Jožef Celešnik Rado Deisinger Herman Depoli Adolf Depoii Juri Drukar Avgust Duller Alojzij Eržen Gašper Fock Makso Formandl Anton Frantar Gašper Globočnik Janko Golob Jožef Golob Viktor Grm Ivan Gvajec Miha Izlakar Jakob Jakhel Emil Kokalj Alojzij dr. Kovačič Vinko Koželj Ivan Lampe Ivan Lokar Franc Lopič Franc Majdič Vinko Marčan Jožef Marmolja Mirko Masel Ivan Mayr Pavel Meden Jožef Miklavčič Franc
Mikuš Leopold Mijočka Franc Morave Prane Mošet Franc Novak Zdravko Pavlin Mirko Pavšlar Tomaž Pec Karel Pehare Franc Petek Mijo Pintar Ivan Pirc Ciril Pirc Gustav Pirc Ivan Pirc Jožef Pirnat Ivan Pogačnik Franc Polak Janko Puhar Janko Rakove Ivan Rebolj Hinko Rozman Janko Sajovic Evgen Sajovic Janko Sajovic Stanko Savnik Ivan Schwarz Ivan Sedej Rado Sediaček Vojteh Sepaher Anton Simon Oskar Sire Fran Sitar Alojzij Smeh Ivan Strle Valentin Strnad Rudolf Sušnik Jožef Svetina Ivan Savnik Karel
Šinkovec Anion ml. Slajpah Rado Špindler Rajko Štempihar Vladko Tonejc Radoslav Toporiš Ivan Valenčič Ivan
Vidmar ]akob Vilfan Janko Vovk Ivan Vreg Franc Zupan Janez Zupančič Franc Žagar Franc
d)	Deklamacije.
Kot deklamovalci in deklamovalke so nastopili: Jvan Grašič, Malči Gregorač, B. Hočevar, Jožef Kocelj, Janja Miklavčič, Adolf Pec, Karel Pec, Malči Pravst, Urbanija Prevec, Viktorija Rudolf (Štritof), Karel Savnik, Marta Savnik, Hermina Valenčič.
Crtice o kemiji. Dr. Vladimir Herle. 7. 1. 1906. Duševno lice pesnika Simona Gregorčiča. Dr. Pavel Grošelj. 18. 3. 1910.
Francozje v Kranju. Jožef Bučar. 3. 3. 1906. Gorenjska za časa dr. Franceta Prešerna in dr. Ljudevita Gaja. Dr. Franc Ilešič. 4. 3. 1910. Gregorčič Simon. Makso Pirnat. 2. 12. 1906. Gregorčič Simon. Janko Rozman. 14. 4. 1907.
Hus Jan. Jožef Nolli. 7. 9. 1873.
Iz slovenske zgodovine. Robert Kenda. 21. 1. 1911. Kineške žene. Ivan Franke. 4.4. 1886.	' v.;
Kmetski upori na Slovenskem. Ivan Stanonik. 20. 6.
Kmetski upori s posebnim ozirom na Gorenjsko. Milan Pajk. 11. 3. 1909.
4.	Predavanja
1908.
Kosovo polje v zgodovini in narodni pesmi. Makso Pirnat. 24. 11. 1912.
Koserija. Dr. Janez Mencinger. 26. 12. 1874.
Ledeni vek. Ivan Krašan. 19. 3. in 3. 4. 1870.
Linhart Anton. Makso Pirnat. 16. 12. 1905.
Ločitev cerkve od države na Francoskem. Juri Štempihar 1911.
Ljudska Galerija. Makso Pirnat. 27. 5. 1908.
Milčinski. „Pravljice“. Makso Pirnat. 18.3. 1911.
Naši prijatelji in neprijatelji Francozov leta 1811, Dr. Franc Ilešič. 2. 12. 1911.
Nekaj zanimivih podatkov o mleku — našem vsakdanjem živežu. Adolf Ribnikar. 26. 2. 1910.
O avstrijski šolski politiki. Lenart Lotrič. 1912.
O izobrazbi. Dr. Simon Dolar. 19. 11. 1910.
O naših podzemskih jamah. Dr. Jožef Cerk. 9. 3. 1912. (Predaval mesec dni pred svojo nesrečno smrtjo na Stolu).
O otroški osebnosti. Franc Luznar. 16. 12. 1906.
O plastiki. Ivan Franke. 16. 4. 1905.
O vodilnih mislih descedenčne teorije. Franc Dolžan; 3. 12. 1910.
Pogled v delavnico človeškega organizma s posebnim ozirom na vsakdanje potrebe. Dr. Edvard
' Savnik. 18. 3. 1906.
Politični preporod slovenskega naroda. Ivan Stanonik. 26. 9. 1908.
Prednosti in hibe slovenske moderne književnosti. Makso Pirnat. 1912.
Prešeren Franc. Karel Savnik. 13. 12. 1863.
Prešeren Franc. Adalbert Pučnik. 8. 12. 1912.
Razvoj slovanskih jezikov. Dr. Rudolf Mole. 24.2.1912.
Röntgenovi žarki. Jožef Reisner 11.3. 1911.
Skader v narodni pesmi in zgodovini. Dr. Franc Ilešič. 1913.
delski stan. Adalbert Pučnik. 3. 7. 1910. Telovadba in njen učinek na telo. Ivan Janc. 28. 8.
Verstvo južnih Slovanov. Dr. Franc Ilešič. 3. 11. 1912. Veda v pesništvu. Dr.. Valentin Štempihar. 2. 12. 1905. Vodnik Valentin. Belan Poznik. 1871.
Volitve pri Grkih in Rimljanih s posebnim ozirom na splošno in enako volilno pravico. Anton Jeršinovič. 3. 2. 1906.
Zračni tlak. Anton Peterlin. 10. 12. 1905.
Zupančič Oto. Etbin Kristan. 8.4. 1911.
Knjižnica je štela v posameznih letih knjig: 70 (1866); 632 (1888); 476 (1890); 530 (1892); 562 (1897); 630 (1898); 640 (1901); 684 (1902); 724 (1903); 882 (1906); 959 (1907); 1170 (1908); 1559 del v 1976 zvezkih (1010); Sedanje stanje: 1620 del v 20063 zvezkih.
Kako so si izposojali knjige, je razvidno iz tehle številk: 80 (1892); 95 (1898); 69'(1899); 60 (1900); 70 (1902); 45 (2903); 312 (1906). Nenavadno pa je poskočilo število izposojenih knjig, ko so dru-.štveno knjižnico spremenili v ljudsko knjižnico. Tako so izposodili v naslednjih letih: 2050 (1907); 2533 (1908); 4366 (1909); 6830 (1910); 6201 (1911); 6012 (1912). Ljudska knjižnica sedaj tako lepo uspeva, da je Čitalnica lahko ponosna nanjo.
1906.
5.	Knjižnica.
Urejevali so knjižnico: Janko Pajk (1866); Franc Arh in Franc Krisper (1901); Zdravko Novak (1907). Posebnih zaslug si je pridobil za knjižnico Zdravko Novak, ki je tudi na občnem zboru dne 15. 12.1906. predlagal, da naj se Čitalnična knjižnica preosnuje v ljudsko knjižnico. Z velikim navdušenjem je bil sprejet njegov predlog in dne 1.1. 1907. je začela ljudska knjižnica svoje uspešno poslovanje.
Pri izposojevanju knjig so v zadnjem času požrtvovalno pomagali: Vladimir Fajdiga, Vladimir Pirc, Ivan Schwarz, Anton Šinkovec ml., in Jožef Tajnik. Imena vsakokratnega knjižničarja so zabeležena v prvem delu te knjižice, r
Gmotno sta knjižnico podpirala z velikodušnimi darili Mestna občina Kranj in Kreditno društvo v Kranju. Vso svojo knjižnico je volil Čitalnici pokojni Janko Majdič. Razen tega so knjižnici podarili knjig: Franc Crobath ml., Mirko Crobath, Tine Eržen, Makso Fock, Fani Jugovič, Ludovik Hribar (Dunaj), Rudolf Kokalj, dr. Jožef Kušar, Anton Markič, Edvard Muc, Ivan Pogačnik, Viljem Požgaj, Adalbert Pučnik, Hinko Smrekar, Anton Šinkovec ml., Ivan Valenčič in Milan Wagner. Letna poročila so Čitalnici dopošiljali: gimnazijsko ravnateljstvo, vodstvo deške in dekliške ljudske šole in razni denarni zavodi.
Časnikov je bilo članom na razpolago: 14 (1863); 19 (1865); 17 (1892); 27 (1897); 28 (2898); 30 (1899); 26 (1900); 25 (1901); 31 (.1906);• 34 (1907) 33 (1908); 32 (1909); 33 (1910); 26 (1911); 32 (1913);
Časniki so bili politične, leposlovne, znanstvene in humoristične vsebine ter pisani v slovenskem, hrvaškem, češkem, ruskem in nemškem jeziku.
L. 1865. je bila Čitalnica naročena na tele časnike: Novice, Naprej, Zgodnja Danica, Slovenski Glasnik, Učiteljski Tovariš, Slovenski Prijatelj, Glaso-
noša (hrvaški), Wanderer, Stimmen aus Innerösterreich, Volksfreund, Reform, Über Land und Meer, Illustriertes Familienbuch in Pagne’s Panorama.
Danes pa so Citalničarjem na razpolago tile časniki a) politični: Edinost, Dan, Narodni list, Slovenec, Slovenski Narod, Slovenski dom, Soča, Zarja, Učiteljski Tovariš, Sava, Gorenjec, Arbeiter Zeitung, Neue freie Presse, Union; b) leposlovni, znanstveni: Dom in Svet, Carniola, Ljubljanski Zvon, Planinski Vestnik, Popotnik, Slovan, Slov. trg. Vestnik, Slovenski Sokol, Slovenski Branik, Zvonček, Vrtec, Angeljček, Veda, Napredna misel, List za vrtnarstvo, Amerika in Amerikanci, Das freie Wort, Die Kunst für Alle, Fliegende Blätter, Kosmos. Skupaj 34 časnikov.
Pred nekaj leti so osnovali v ljudski knjižnici Simona Gregorčiča v Ljubljani ljudsko galerijo. Vsakih štirinajst dni so razstavili novo serijo, ki je obsegala po 20—30 reprodukcij mojstrov-slikarjev vseh narodov in vseh časov. Vsaki sliki je bila priložena posebna mapa, v kateri je našel gledalec potrebna pojasnila o dotičnem umetniku in njegovem delu. Namen ljudske galerije je: širiti zlasti med preprostimi sloji razumevanje za lepo slikarsko umetnost in pripravljati naše ljudstvo, da bi imelo smisel za umetniške razstave, ki jih od časa do časa naši umetniki prirejajo v Ljubljani in drugih večjih slovenskih krajih. Naše občinstvo naj se zave, da leži velika sila in lepota v slikarstvu, pa da imamo tudi mi mnogo
6.	Ljudska galerija.
mož, ki umejo sukati čopič in znajo ustvarjati resnično lepa slikarska dela trajne umetniške vrednosti.
Vzpodbujena po zgledu mož, ki so v Ljubljani osnovali Ljudsko galerijo, se je tudi naša Čitalnica lotila te prelepe naloge in 27. 5. 1908. otvorila prvo serijo slik s primernim govorom o bistvu in pomenu ljudskih galerij.
Kakor v Ljubljani tako je imela Ljudska galerija v Kranju vedno dovolj gledalcev.- Zlasti so se zanjo zanimali naši gimnazijci, katerimi je bila še posebej namenjena.
Razstavili so v Čitalnici štiri serije slik; ob priliki bodo razstave nadaljevali.
V Čitalniško knjigo za goste, ki sega od leta 1863.—1885., so vpisali svoja imena (dodana je letnica vpisa):
Ambrož Ivan, mornariški župnik, 1879.-	. , -
Borštnik Ignacij, gledališki igralec, 1877.
Cegnar Franc, poštni uradnik, pesnik, 1864. Celestina Franc, profesor, 1877.
Cigale Matej, urednik drž. zakonika, 1864.
Dejak Henrik, župnik, slikar, 1870.
Dolenc Rihard, vodja kmet. šole, 1872.
Einspieler Andrej, profesor, urednik „Mira“, 1869. Franke Ivan, profesor, slikar, 1863.
Furlan Jakob, učitelj, 1879.
Gomilšak Jakob, katehet, pisatelj,. 1865.
Gregorčič Simon, duhovnik, pesnik, 1880. (22. 7.)
7.	Odlični gosfje.
Gruntar Ignacij, notar, 1880.
Hafner Jakob, zasebni učitelj. 1867.
Heidrich Karel, lazarist, sloveč govornik, 1863. Hribar Ivan, ravnatelj banke „Slavija“, 1872.
Hrovat Ladislav, pater, profesor, pisatelj, 1867.
Inglič Jožef, ravnatelj ljudske šole, 1876.
Jeglič Anton dr., knezoškaf, 1870.
Jelenc Luka, nadučitelj, 1877.
Jenko Davorin, kapelnik, skladatelj. 1863.
Jenko Ivan, profesor, pesnik, 1870.
Jenko Simon, not. kand., pesnik, 1863.
Jeran Luka, kanonik, urednik „Zgodnje Danice“, pesnik in pisatelj. 1864.
Jesenko Janez, profesor, pisatelj, 1868,
Jezeršek Janez, nadučitelj. 1885.
Jurčič Josip, urednik „Slov. Naroda“, pisatelj, 1877. Kajzelj Peregrin, trgovec, znani komik, 1870.
Kalan Andrej, kanonik, 1877.
Kurent Andrej, nadučitelj, 1884.
Kos Anton, kr. sodni svetnik, pisatelj, 1863.
Kosler Peter, trgovec, 1864.
Krušič Ivan, katehet, 1879.
Kurnik Vojteh, mizar, pesnik, 1863.
Kvas Koloman, učitelj slovenščine, 1864.
Legat Vekoslav, vodja Mohorjove tiskarne, 1872. Levec Franc, dvorni svetnik, dež. šolski nadz. 1866. Levičnik Jožef, učitelj, pisatelj, 1863.
Lipold Marka Viacenc, vitez, sodni nadsvetnik, 1870. Majnik Janez, župnik, slovit sadjar, 1863.
Marn Jožef, profesor, pisatelj, 1875.
Mencinger Janez dr., advokat, pisatelj, 1865.
Merhar Ignacij, veleposestnik, 1880.
Možina Luka, misijonar, 1878. .
Murko Matija dr., vseučil. profesor, 1880.
Nolli Josip, operni pevec, 1863.
Paier Kristijan, potovalec po Jutrovem, 1864.
Pajk Janko dr., profesor, pisatelj, 1864.
Parapat Janez, župnik, pisatelj, zgodovinar, 1863. Perne Hrabroslav, učitelj, pesnik, 1870.
Pirc Karel, realični ravnatelj, 1879.
Ploj Oto, notar, 1880.
Poklukar Jožef dr., politik, 1866.
Praprotnik Andrej, učitelj, pisatelj, 1863.
Prevc Valentin dr., odvetnik, 1867.
Pustavrh Franc, župnik, slikar, 1863.
Razlag Jakob dr., odvetnik, 1869.
Recher Viktor, graščak, 1866.
Rohrman Jožef, notar, 1886.
Rozman Janez, šentjakobski župnik, 1864.
Rupnik Janez, nadučitelj, 1870.
Stare Josip, gimn. ravnatelj, pisatelj, 1863.
Strbenc Juri dr., župnik, 1863.
Stritar Josip, profesor, pesnik, pisatelj, 1868.
Supan N. C., trgovec, 1869.
Solar Janez, šolski nadzornik, pisatelj, 1865.
Subic Janez, slikar, 1878.
Suklje Franc, dvorni svetnik, 1870.
Tavčar Franc, duhovnik, 1867.
Tavčar Ivan dr., odvetnik, pisatelj, 1863.
Tomše Josip, pl. Savskidol, polkovnik, 1870.
Tomšič Franc, nadporočnik, 1883.
Tomšič Ivan, učitelj, ustanovitelj „Vrtca“, 1864. Tomšič Ljudevjt, pisatelj, 1863.
Ukmar Anton, mornar, komisar, 1885.
Urbančič Josipina, graščakinja, 1863.
Valenta pl. Marchthurn dr., zdravnik. 1866.
Valenta Vojteh, učitelj, skladatelj, 1863,
Vavru Ivan, profesor, 1864.
Veber-Tkalčevič Adolfo, kanonik, hrv. pisatelj, 1864. Vilfan Janko dr., odvetnik, 1879.
Višnikar Franc, sodni svetnik, 1868.
Vodušek Matej, profesor, 1869.
Wolf Janez, slikar. (Podpisal se je „Janez iz Leskovca“). 1864.
Zakrajšek Franc, profesor, pisatelj, 1869.
Zarnik Valentin dr., politik, 1863.
Zupan Tomo, profesor, monsignore, vitez Franc Jožefovega reda. 1864.
Zupančič Vilibald, profesor, 1864.
Žirovnik Janko, nadučitelj, 1870.
8. Imenik članov.
a)	Častni člani.
Strossmayer Jožef Juri, škof, Djakovo, 1863. Bleivveiss Janez dr., zdravnik, Ljubljana, 1878. Mencinger Janez dr., odvetnik, Krško, 1882.
Savnik Karel, ces. svetnik, vitez Fr. Jož. reda i. t.d. Kranj, 1883.
Majdič Vinko, veleindustrijec, vitez Fr. Jož. reda, Kranj, 1913.
Pirc Ciril, trgovec, dež. poslanec, Kranj, 1913.
Polak Ferdinand, trgovec, župan mesta Kranj, 1913. Rus Vilko, učitelj, Kranj. 1913.
Savnik Edvard, c. kr. okr. višji zdravnik, Kranj 1913. Tavčar Ivan, dr., odv., župan mesta Ljubljane. 1913.
b)	Redni člani.
Adamič Anton, trgovec, Kranj.
Ahlin Janez, posestnik, Cerklje.
Ahlin Jožef, c. kr. davčni upravnik, Kranj.
Aljančič Valentin, duh. pomočnik, Šmartno pri Kranju. Amon Mihael, c. kr. finančne straže komisar, Kranj. Andraszowsky Vincenc, zemljemerec, Kranj Antloga Jakob, c. kr. sodnik, Kranj,
Artel Anton, c. kr. profesor, Kranj.
Avsenek Janez, c. kr. poštni odpravnik, Kranj. Avsenek Peter, c. kr. poštni odpravnik, Kranj.
Ažman Anton, posestnik, špediter, Kranj.
Ažman Franc, mizar, Kranj.
Babič Jernej, trgovec, posestnik, Kranj.
Bachmann Herman, trgovski pomočnik, Kranj. Badiura Friderik, c. kr. višji sodni oficijal, Kranj. Bartel Anton, c. kr. profesor, Kranj.
Batagelj Ivan, želez, postajenačelnik, Gorenja Sava. Bedenk Ivan, gostilničar, Kranj.
Bedna? Franc, c. kr. zemljemerec, Kranj.
Bek Jožef, stavbni voditelj, Kranj.
Benedik Fran, knjigovodja, Stražišče.
Benedik Jožef, trgovec, Stražišče
Benedik Miha, posestnik, Stražišče
Beneš Jožef, c. kr. zemljemerski pristav, Kranj
Beranič Martin, c. kr. gimnazijski suplent, Kranj
Berčič Anton, učitelj, Srednja vas pri Kočevju
Berčič Janez, duhovnik, Spodnja Idrija
Berjak Franc, trgovec, Kranj
Bergant Miha, nadučitelj, Šmartno pri Kranju
Beštelak Janez, trg. pomočnik, Kranj
Biedermann Rudolf, c. kr. zemljemerec, Kranj
Birtič Franc, trg. pomočnik, Kranj
Bizjak Alojzij, c. kr. notar, kandidat Kranj
Blažič Franc, trgovec, Kranj
Blagne Janez, trgovec, Šenčur
Bleiweis Karel dr., zdravnik, Kranj
Bogataj Janez, zemljem. pomočnik, Kranj
Bogataj Valentin, c. kr. žel. uradnik Kranj Bohinc Andrej, kaplan, Cerklje.
Bondossi Jožef dr., zasebnik, Kranj
Bonetti Anton, stavbni voditelj, Kranj
Bradaška Milosvan, pomočnik lekarstva, Kranj
Bradaška Franc, c. kr. profesor, Zagreb.
Bradaška Matija, slikar, Kranj
Bratanič Marka, trg. pomočnik, Kranj
Bratič Luka, zasebnik, Kranj
Brilej Martin, trg. pomočnik, Kranj
Brilli Anton, c. kr. davčni pristav., Kranj
Bros Janez, trg. pomočnik, Kranj
Bučar Jožef, c. kr. profesor, Kranj
Bušek Janez, c. kr. zemljemerec, Kranj
Candolini Henrik, knjigovodja, Kranj
Čebin Peter, učitelj, Kranj
Centrih Ferdinand, trg. pomočnik, Kranj
Cof Ivan, c. kr. sodomerec, posestnik, Kranj
Coklin Anton, Kranj
Costa Etbin Henrik dr., Ljubljana
Crobath Franc st., trgovec, Kranj
Crobath Franc ml., prokurist, Kranj
Crobath Mirko, knjigovodja, Kranj
Cvar Jožef, knjigovodja, Kranj
Cvek Lovrenc, učitelj, Škofja Loka
Cunder Feliks, trg. pomočnik, Kranj
Czernowitz Henrik, c. kr. zemljemerec, Kranj
Česen Franc, sodar, Kranj
Česnik Dragotin, učitelj, Predoslje
Češko Valentin, graščak, Ljubljana
Cuber Ernest, duh. pomočnik, Predoslje
Cuber Jožef, stavbni pomočnik, Kranj
Čuk Jošt, trgovski pomočnik, Kranj
Dachs Maksimiljan, tisk. strojnik, Kranj
Danič Matevž, trgovski potnik, Velesovo
Debski Miha vitez Dembski, c. kr. pristav, Kranj
Demšar Gojmir, c. kr. notar. kand. Kranj
Depoli Anton, komptorisf, Kranj
Dereani Vekoslav, knjigovodja, Kranj
Detela Oto, graščak, Škofja Loka
Dev Edvard, c. kr. aktuar, Kranj
Dev Oskar, c. kr. okrajni sodnik, Kranj
Dočkal Franc, c. kr. živinozdravnik, Kranj
Dokler Anton, c. kr. profesor, Kranj
Dolenc Anton, c. kr. davčni pristav, Kranj
Dolenc Franc, trgovec, Kranj
Dolenc Janez, pek, posestnik, Kranj
Dolenc Oroslav, župnik v pokoju, Kranj
Dolenz Edvard, trgovec, Kranj
Dolžan Franc, c. kr. gimnazijski suplent, Kranj
Drukar Avgust, c. kr. notar, kand., Kranj
Duller Slavko, trg. pomočnik, Kranj
Egartner Jožef, slikar, Kranj
Einspieler Tomaž, c. kr. sodni pristav, Kranj
Engelman Anton, nožar, Kranj
Engelman Avguštin, učitelj, Kranj
Eržen Ignacij, vodja glavne šole, Škofja Loka
Eržen Jožef, posestnik, Kranj
Fabiani Viljem, trgovec, Škofja Loka
Fajdiga Ignacij, c. kr. gimn. ravnatelj, Kranj
Felber Julij, c. kr, zemljem. pristav, Kranj
Ferlan Franc, trg. pomočnik, Kranj
Florian Katarina, posestnica, Kranj
Florian Karel, posestnik, Kranj
Florian Terezija, posestnica, Kranj
Florjančič Rudolf, trg. pomočnik, Kranj
Florjančič Valentin, trg. pomočnik, Kranj
Fock Ignacij, tovarnar, Kranj
Fock Makso, knjigovodja, Kranj
Folakovsky Alfred, c. kr. živinozdravnik, Kranj
Folakovsky Artur, c. kr. živinozdravnik, Kranj
Foraboschi, stavb, voditelj, Kranj
Forman Anton, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Formandl Anton, knjigovodja, Kranj
Frančič Miha, c. kr. davčni pristav, Kranj
Franke Ivan, c. kr. profesor, Kranj
Franz Janez, uradnik, Kranj
Fuchs Rudolf, c. kr. zemljemerec, Kranj
Gabrič Ignacij, c. kr. sodni kancelist, Kranj
Gams Anton, voditelj dežel, bolet, urada, Kranj
Garbinski Julijan, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Gašperini Kristijan, trgovec, Kranj
Geiger Konrad, posestnik, Kranj
Geiger Kristijan, posestnik, Kranj
Gerdinič Franc, c. kr. profesor, Kranj
Glaser Karel, c. kr. profesor, Kranj
Globočnik Edvard, okrožni zdravnik, Cerklje
Globočnik Edvard dr., zdravnik, Kranj
Globočnik Franc, posestnik, trgovec, Kranj
Globočnik Janez, katehet, Kranj
Globočnik Janez, trg. pomočnik, Kranj
Globočnik Janez, urar, Kranj
Globočnik Janko, pravnik, Kranj
Globočnik Jernej, trg. pomočnik, Kranj
Globočnik Leopold, posestnik, Železniki
Globočnik Viktor, c. kr. notar, Kranj
Gogala Franc, kovač, Kranj
Gogala Franc, notar, koncipijent, Kranj
Gogala Janez, pravnik, Kranj
Gogala Marija, zasebnica, Kranj
Gogala Terezija, posestnica, Kranj
Golf Klotilda, učiteljica, Kranj
Golf Leopold, c. kr. deželnovladni prakt., Kranj
Golob Anton, posestnik, Stražišče
Golob Franc, posestnik, Vrhnika
Golob Jožef, posestnik, hotelir, Kranj
Golob Matija, trg. pomočnik, Kranj
Gonce Janez, milar, posestnik, Kranj
Götzl Marija, posestnica, Kranj
Grasselli Peter, pravnik, Ljubljana
Grando Umberto, trgovec, Kranj
Gregorač Tomaž, gostilničar, Kranj
Gstettenhofer Miha dr., c. kr. okrajni glavar, Kranj
Gueratfo Anton, c. kr. zemljemerski pristav, Kranj
Guteša Stanislav, trg, pomočnik, Kranj
Gvajec Miha, trg. pomočnik, Kranj
Guzelj Janez, posestnik, Škofja Loka
Hafner Franc, trg. pomočnik, Kranj
Hanhart Julij, trgovec, Kranj
Hauška Vaclav, trgovec, Kranj
Herle Vladimir, c. kr. profesor, Kranj
Herman Avgust, mestni uradnik, Kranj
Hiršenfelder Janez, trg. pomočnik, Kranj
Hlavka Franc, učitelj, Kranj
Hočevar Jakob, lek. pomočnik, Kranj
Hohn Jožef, c. kr. pristav, Kranj
Holcer Janez, zasebnik, Kranj
Holzhacker Franc, zobotehnik, Kranj
Honigšmid Viktor, knjigovodja, Kranj
Hrašovec Viktor, žel. uradnik, Kranj
Hribar Janez, grašč. oskrbnik, Brdo
Hribar Matija, trg. pomočnik, Kranj
Hromeč Ivana, učiteljica, Šenčur.
Hrovat Franc, trg. pomočnik, Kranj Hubad Jožef, c. kr. profesor, Kranj Hubeni Gustav, inženirski vajenec, Kranj Huber Albin, c. kr. žel. postajenačelnik, Podnart Hudovernik Aleksander, c. kr. not. kand.
Inglitsch Avgust, c. kr. žel. postajenačelnik, Gorenja Sava
Ivanc Franc, nadučitelj, Kranj	j .1
Jäger Karel, kavarnar, Kranj	•,
Jagodic Ivan, fotograf, Kranj .
Jahlen Janez, pos. sin, Kranj .
Jäkel Janez, c. kr. inženir, Kranj .
Jakhel Emil, strojevodja, Kranj Jaklič Janez, Kranj
Jakofčič Ljudevit, zaseb. uradnik Kranj
Jakofčič Mihael, c. kr. telegr. mQjster, Kranj
Jalen Janez, posestnik, krčmar, Kranj
Jalen Simen, bogoslovec, Ljubljana
Jallen Franc, pivarnar, Kranj
Jarec Juri, kaplan, Križe
Jaren Albert, fin. stražnik, Kranj	... (
Jelenc Luka, nadučitelj, Šenčur
Jelinek Janez, c. kr. pristav, Kranj
Jener Jakob, knjigovodja, Kranj
Jenko Ivan, c. kr. profesor, Kranj
Jenko Jožef, c. kr. profesor, Kranj
Jenko Simon, c. kr. not. kand., Kranj '
Jeraj Janez, posestnik, Smlednik.
Jeršinovič Anton’ c. kr. profesor, Kranj Ješe Anton, gostilničar, posestnik, Kranj Ješe Pavel, trgovec, Stražišče Ješe Pavel, c. kr. želez, uradnik, Kranj Jezeršek Franc, mesar, Kranj Jezeršek Marija, gostilničarka' Kranj Jugovič Ana, zasebnica, Kranj Jugovič Fani, učiteljica, Kranj	’
Jugovič Franc, posestnik, Stražišče Jugovič Janez, trgovec, Stražišče'
Jugovič Leopold, trgovec, Aleksandrija ' Kacetl Janez, c. kr. zemljem. pristav, Kranj Kadivnik Franc, trg. pomočnik, Kranj	ä
Kalan. Franc, knjigovodja, Kranj '
Kalinger Ferdinand, c. kr. okr. šol. nadzornik, Kranj Kammerhofer Moric, Kranj Kanc Vekoslav, c. kr. profesor, Kranj Kant Janez, c. kr. zemljemerec, Kranj Karlin Martin, c. kr. profesor, Kranj Kavanek Karel, c. kr. žel. postajenačelnik, Gorenja Sava
Kavčnik Janez, c. kr. sodni pristav, Kranj Keglevič Aleksander, zas. uradnik, Kranj Kenda Robert, c. kr. gimn. suplent, Kranj Kerč Izidor, mlinar, Grad pri Cerkljah Keršič Gregor, c. kr. sodni pristav, Kranj Killer Jakob, trgovec, Kranj Killer Marija, posestnica, Kranj Killer Viljem, trgovec, Kranj Kladva, c. kr. avskulant, Kranj Klančnik Ivan, koncipijent, Kranj Klein Anton, c. kr. okr. komisar, Kranj Klopčič Ludovik, c. kr. deželnovl. koncipijent, Kranj Kmet Andrej, učitelj, Tržič Kmet Vincencij, učitelj, Šmartno pri Kranju Koch Antonija, posestnica, Kranj Koch Franc, trgovec, Kranj Kocuvan Franc dr., zdravnik, Kranj Koki Matija, trg. poslovodja, Kranj Kokalj Franc, c. kr. žel. postajenačelnik, Gorenja Sava
Kokalj Rudolf, veletržec, Kranj Kokalj Vekoslav, pravnik, Kranj Kolman Friderik, c. kr. žel. uradnik, Kranj Komatar Franc, c. kr. profesor, Kranj Konc Fidel, klobučar, Kranj	. '
Konc Konrad, klobučar, Kranj Konc Terezija, zasebnica, Kranj Koprivnik Franc dr., c. kr. profesor, Kranj
Koprivnikar Janez, duh. pomočnik, Šenčur
Koritnik Jožef, trg. pomočnik, Kranj
Korošec Anton, c. kr. živinozdravnik, Kranj
Korun Milan dr., odv. kandidat, Kranj
Korun Valentin dr., c. kr. profesor, Kranj
Košmerl Juri, župnik v. p., Kranj
Kotzbek Edmund, trgovec, Kranj
Koukolik Franc, pisarn, ravnatelj, Kranj
Kovačič Alfonz, trg. pomočnik, Kranj
Kovačič Ivan, nadmlinar, Kranj
Kovačič Vinko, zas. uradnik, Kranj
Koželj Avguštin, Kranj
Krajec Ivan, c. kr. gimn. suplent, Kranj
Kramer Silvij, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Kranjc Ivan, trg. knjigovodja, Kranj
Krašan Franc, c. kr. profesor, Kranj
Kratochwil Jožef, c. kr. davkar, Kranj
Kratochwil Karel, odv. urad., Kranj
Kraus Viljem, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Kraus Venceslav, c. kr. ogleda, Kranj
Krčon Anton, duh. pom., Predoslje
Kregar Franc, trgovski pomočnik, Kranj
Krenner Franc, posestnik, Kranj
Krenner Jožef, trgovec, Kranj
Krenner Leopoldina, trgovka, Kranj
Kreuzberger Adolf, trgovec, Kranj
Kreuzberger Alojzija, trgovka, posestnica, Kranj
Kreuzberger Andrej, trgovec, posestnik, Kranj
Kreuzberger Fidel, posestnik. Kranj
Krisper Franc, trgovec, posestnik, Kranj
Krisper Rajko, trgovec, posestnik, Kranj
Krišpar Valentin, tovarnar, Ljubljana
Krištof Dragotin, trg. pomočnik, Kranj
Krivanec Karel, c. kr. inženir, Kranj
Krob Lovrenc, c. kr. gimn. ravnatelj, Kranj
Krupička Jožef, c..kr. zemljemerec, Kranj
Kuhar Andrej, trg. pomočnik, Kranj
Kukoviča Franc, trg. pomočnik, Kranj
Kummer Anton, posestnik, Kranj
Kummer Franc, posestnik, Kranj
Kunstel Alojzij, c. kr. poštni odpravnik, Kranj
Kunstel Janez, c. kr. poštni odpravnik, Kranj
Kunstel Karel, trg. pomočnik, Kranj
Kunšič Anton, učitelj, Šenčur
Kunt Andrej, zasebnik, Kranj
Kuralt Franc, posestnik, Kranj
Kurnik Fortunat, kolarski mojster, Tržič
Kurnik Vojteh, stolar, Ljubljana
Kušar Anton, trg. pomočnik, Kranj
Kušar Jožef dr., odvetnik, Kranj
Lampe Iva, učiteljica, Predoslje.
Lampe Ivan, posestnik, Kranj Lampret Ivan, lastnik tiskarne, Kranj Langašek Jan, zasebnik uradnik, Kranj Lapajn Teodor, trg. poslovodja, Kranj Lavrič Ferko, trg. pomočnik, Kranj Lazar Alojzij, c. kr. davčni, asistent, Kranj Lazar Miha, duhovnik, vodja ljudske šole, Kranj Leskovec Janko dr., odv. kand., Kranj Levičnik Ivan, urar, Kranj Ligaszewsky Andrej, c. kr. zemljemerec, Kranj .Lindtner Anton, trg. pomočnik, Kranj Lindtner.. Hir*ko, trg. pomočnik, Kranj Lindtner Robert, c. kr. davčni pristav, Kranj Logar Jpžef, trgoyec, Kranj Lokar Konrad trgovec, Kranj Loker Franc, pis. uradnik, Kranj Lukež Franc, vinotržec, Kranj Luznar Franc, nadučitelj, Primskovo Majaron Valentin,.c, kr.zemljemerec, Kranj
Majdič Anton, trgovec, posestnik, Kranj Majdič Franc, trgovec, posestnik, Kranj Majdič Janez, trgovec, posestnik, Kranj Majdič Janko, trgovec, posestnik, Kranj Majdič Joško, trgovec, posestnik, Kranj Majdič Peter, veletržec, Kranj Mally Ida, učiteljica, Kranj Mally Marija, posestnica, Kranj Mandelc, Anton, duh. pomočnik, Škofja Loka. Mandelc Janez, stolar, posestnik, Kranj Mandelc Valentin, c. kr. profesor, Karlovec Marenčič Janez, trg. poslovodja, Kranj Marenk Katarina, zasebnica, Stražišče Mari Nikolino, trgovec, Kranj
Margheri Rudolf grof, c. kr. deželnovladni komisar, Kranj
Marinšek Franc, trg. pomočnik, Kranj
Markič Leopold, črevljar, Kranj
Markič Zvonko, zas. uradnik, Kranj
Markovič Valentin, kroj. pomočnik, Kranj
Marn Josip, c. kr. profesor, Kranj
Maselj Ivan, c. kr. profesor, Kranj
Masten Ivan, c. kr. profesor, Kranj
Marfinak Jožef, c. kr. aktuar, Kranj
Martini Silvester, c. kr. davčni kontrolor, Kranj
Martinčič Miroslav, c. kr. davčni kontrolor, Kranj
Matajc Leo, trgovec, posestnik, Stražišče
Matajc Ludovik, trgovec, Stražišče
Matjašič Martin, trgovec, Kranj
Mayr Franc, posestnik, Kranj
Mayr Marija, posestnica, Kranj
Mayr Mavrilij, tovarnar, Kranj
Mayr Peter, veleposestnik, Kranj
Mayr Peter ml., veleposestnik, Kranj
Meden Jožef, trgovec, Kranj
Medved Jožef, trg. pomočnik, Kranj
Meeraus Karel, c. kr. zemljemerec, Kranj
Merhal Karel, c. kr. žel. uradnik, Kranj
Merlak Viktor, odvet. uradnik, Kranj
Mervec Janez, duh. pom., Kranj
Mešejda Jožef, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Mežnarec Anton, duh. pomočnik, Kranj
Miklavčič Franc, zas. uradnik, Kranj
Miklavčič Janja, učiteljica, Kranj
Mikuš Leopold, tisk. poslovodja, Kranj
Milič Gašper, c. kr. žel. uradnik, Kranj
Miiočka Franc, črkostavec, Kranj
Mischitz Franc dr., c. kr. gimn. suplent, Kranj
Mlejnik Rajko, c. kr. davčni oficial, Kranj
Modrijan Karel, črevljar, Kranj
Moravek Viljem, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Mrak Ivan, trg. pomočnik, Kranj
Miinzger Emil, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Murgel Rihard, pis. uradnik, Kranj
Murnik Janez, pravnik, Radovljica
Müller Avgust, trg. pomočnik, Kranj
Müller Ernst, c. kr. zemljem. pristav, Kranj
Nadižar Franc, mizar, Kranj
Nadižar Ivan, mizar, Kranj
Naglič Rudolf, trgovec, Kranj
Napret Emanuel, trg. potnik, Kranj
Net Andrej, posestnik, Kokrica
Novak Alojzij, učitelj, Kranj
Novak Davorin, c. kr. poštni odpravitelj, Kranj
Novak Janez, zasebnik, Kranj
Novak Zdravko, c. kr. davčni pristav, Kranj
Ogorelec Anton, trg. pomočnik, Kranj
Ogrin Rafael, c. kr. žel. uradnik, Kranj
Ogrinc Janez, odvetnik, Kranj
Okorn Katarina, posestnica, Kranj
Olifčič Blaž, trg. pomočnik, Kranj
Oman Marija, učiteljica, Voklo
Omersa Franc st., trgovec, Kranj
Omersa Franc ml., trg. poslovodja, Kranj
Omersa Janez, trg. pomočnik, Kranj
Ongaro Valentin, stavb, pomočnik, Kranj
Orehek Anton, c. kr. naddavkar v p., ces. svet., Kranj
Orel Miha, zlatar, Kranj
Orešek Peter, c. kr. pristav, Kranj
Pajk Janko, c. kr. profesor, Kranj
Pajnič Jožef, c. kr: fin. respic. Kranj
Pancera Dominik, zasebnik, Kranj
Parma Viktor, c. kr. deželnovladni koncip., Kranj
Partei Franc, zasebnik Kranj
Pavlič Janez, posestnik, Visoko
Pavlin Aleš, posestnik, Podbrezje
Pavlin Alojzij, veletržec, Podbrezje
Pavlin Franc, c. kr. poročnik v rezervi, Podbrezje
Pavlin Konrad, not. pisar, Kranj
Pavšlar Tomaž, posestnik valjčnega mlina, Kranj
Pec Adolf, uradnik, Kranj
Pec Dragotin, c. kr. uradnik
Pec Hugo, pis. uradnik, Kranj
Pečnik Alojzij, klobučar, posestnik, Kranj
Pečnik Anton, trgovec, Kranj
Pečnik Gabriel, trg. pomočnik, Kranj
Pečnik Valentin, šol. ravnatelj, Škofja Loka
Pečnik Fani, zasebnica, Kranj
Peressini Alojzija, posestnik, Kranj
Peressini Jakob, trgovec, Kranj
Perne Leopold, ključar, Kranj
Pernuš Franc, c. kr. sodnijski predstojnik, Kranj
Peršič Mara, zasebnica, Kranj.
Peršl Frančišek, c. kr. geometer, Kranj Petan Martin, trg. pomočnik, Kranj
Petan Mihael, trg. pomočnik, Kranj Petek Mijo, trg. poslovodja, Kranj Peterlin Anton, c. kr. profesor, Kranj Peternel Franc, zasebnik, Kranj.
Petričič Vašo, trgovec, Ljubljana Petrovič Julij, c. kr. žel. uradnik, Kranj Pezdič Ivan, ravnatelj ljudske šole i. t. d., Kranj Pfeifer Ivan, trgovec, Kranj Pintar Janez, čevljar, Kranj Pintar Vladimir, zasebnik, Kranj Pirc Alfonz, c. kr. deželnovladni svetnik, Kranj Pirc Gustav, tajnik kmetijske družbe, Ljubljana Pirc Jožef, trgovec, Ljubljana Pirc Katarina, posestnica. Kranj Pirc Leopold, trg. pomočnik, Kranj Pirc Matej, posestnik in trgovec, Kranj Pirc Metod, trgovec, Kranj Pirih Ivan, predstojnik žel. postaje, Kranj Pirnat Makso, c. kr. profesor, Kranj Pirnat Stanko, not. kandidat, Kranj Pirnat Vinko, c. kr. davčni pristav, Kranj Plantan Ivan, notar, Radovljica Plave Julij, trgovec, Kranj Pleiweiss Ivana, posestnica, Kranj Pleiweiss Karel, c. kr. notar, Višnja gora Pleiweiss Konrad, trgovec in posestnik, Kranj Pleiweiss Valentin sen., trg. sotrudnik, Kranj Pliker Ivan, trg. pomočnik, Kranj Podbregar Boleslav, c. kr. žel. pristav, Kranj Podobnik Jožef, trgovec, Kranj Pogačar France, črevlj. pomočnik, Kranj Pogačnik Franc, gostilničar in posestnik, Kranj Pogačnik Ivan, c. kr. deželnosodni svetnik, predstojnik c. kr. okr. sodišča, Kranj Polajnšek Franc, živinozdravnik, Kranj
Polak Janez dr., odvetnik, Kranj
Polak Josip, posestnik, barvar, Kranj
Polak Josip, mestni tajnik, Kranj
Poterč Ivan, Kranj
Potočnik Filip, fužinar, Kropa
Potočnik Ivan, posestnik in črevlj. mojster, Kranj
Potočnik Janez, Kropa
Potočnik Matija, učitelj, Kranj
Potrebin Ivan, trgovec, Kranj
Pour Edvard, c. kr. adjunkt, Kranj
Poznik Albin, odvet. koncip. Kranj
Prachaticky Janez, c. kr. adjunkt, Kranj
Praprotnik Slavoljub, fin. stražnik, Kranj
Pravda Franc, c. kr. zemljemerec, Kranj
Pravdič Josip, profesor, Kranj
Preiss Ignacij, c. kr. zemljemerec, Kranj
Preširn Valentin, c. kr. knjigovodja, Kranj
Prevc Anton, c. kr. davčni uradnik, Kranj
Prevc Franc, posestnik, Kranj
Prevc Marija, posestnica, Kranj
Prevc Valentin dr., advokat, Kranj
Pribil Vaclav, c. kr. adjunkt, Kranj
Prihoda Anton, inženir, Kranj
Prihoda Karel, c. kr. zemljemerski adjunkt, Kranj
Prosen Osvald, fajrhošter, Kranj
Prosenc Franc, pis. uradnik, Kranj
Pučnik Adalbert, poslovodja trgovine, Kranj
Pučnik Konrad, posestnik in krojaški mojster, Kranj
Pučnik Mihael, posestnik in krojaški mojster, Kranj
Puhar Franc, posestnik in vrvar, Kranj
Puppo Karel, trgovec in posestnik, Kranj
Puppo Marija, zasebnica, Kranj
Rabas Jindrich, inž. asistent, Kranj
Rabič Ivan, fuž. oskrbnik, Hrib
Račič Alojzij, učitelj, Šmartno
Rački Gojmir, stavec, Kranj
Rajner Franc, trg. potnik, Kranj
Rakove Anton, posestnik in tovarnar, Kranj
Rakove Ivan, posestnik in tovarnar, Kranj
Rant Dragotin, trgovec, Kranj
Rant Janko, zasebnik, Kranj
Rant Janez, župnik, Velesovo
Rant Magda, trgovka, Kranj
Ravnikar Matevž (Poženčan), župnik, Predoslje
Razboršek Pavel, trg. pomočnik, Kranj
Razpotnik Jakob, duh. pomočnik, Predoslje
Rebič Pavel, trg. pomočnik, Kranj
Rebolj Hinko, c. kr. žel. pristav, Kranj
Rebolj Lovro, trgovec, Kranj
Remec Franc, modroslovec, Dunaj
Remic Primož, mestni župnik, Štofja Loka
Rencel Teodor, trgovec, Trst
Reš Dragotin, bukvarniški pomočnik, Kranj
Reš Janez, dekan, Kranj
Režek Jurij, učitelj, Kranj
Reyer Leopold, uradnik, Kranj
Riedl Ferdinand pl. Reitenfels, zasebnik, Kranj
Riedler Janez, trg. pomočnik, Kranj
Rihar Ivan, c. kr. deželnovladni koncipijent, Kranj
Robič Luka, c. kr. davčni nadzornik, Kranj
Robič Simon, duh. pomočnik, Viševek
Rohrmann Adolf, c. kr. okr. tajnik, Kranj
Romanski Viktor, c. kr. zemljemerec, Kranj
Rooss Matevž, trgovec in posestnik, Kranj
Rotar Josip, c. kr. davčni oficijal, Kranj
Rotter Rudolf, c. kr. davkar, Kranj
Roš Bartol., posestnik, Kranj
Rožič Franc, gostilničar, Kranj
Rozman Janko, zasebni uradnik, Kranj
Rožman Lovro, župnik, Žabnica
Rubaček Franc, c. kr. zemljemerec, Kranj
Ruda Karol, c. kr. adjunkt, Kranj
Rudolf Marija, c. kr. rudn. uradnika vdova, Kranj
Rus Rudolf, zlatar in urar, Kranj
Rustin Anton, trgovec, Kranj
Sajovic Ferdinand, trgovec, Kranj
Sajovic Franc, gostilničar in posestnik, Kranj
Sajovic Ivana, zasebnica, Kranj,
Sajovic Janko, trgovec, Kranj Scaria Karel, c. kr. poštar, Kranj i Schindler Robert, c. kr. žel. inšpektor, Kranj Schrott Ferdinand, trg. pomočnik, Kranj Schusterschitz Marija, c. kr. okraj, sodnika vdova, Kranj
Sedej Rado, zas. uradnik, Kranj
Sedlaček Vojteh, trg. pomočnik, Kranj
Sedlecky Avgust. lekarn, pomočnik, Kranj	v
Selak Jožef, trg. pomočnik, Kranj
Seliškar Alojzij, c. kr. sodni pristav, Kranj
Sepaher Anton, učitelj, Kranj
Sernec Janez, trg. pomočnik, Kranj
Simandl Karel, kanonik, Koroško
Skaberne Franc, c. kr. gimn. profesor, Kranj
Skaberne Viktorija, c. kr. profesorja vdova, Kranj
Skrem Viktor, c. kr. cestni mojster, Kranj
Skubic Anton, c. kr. gimn. profesor, Kranj
Smola Anton, žel. uradnik, Kranj
Smola Franc, žel. uradnik, Kranj
Smolej Matija, duh. pomočnik, Kranj
Sočnik Jernej, c. kr. vodja zemlj. knjige, Kranj
Souvan Franc st., trgovec, Ljubljana
Souvan Franc ml., trgovec, Ljubljana
Souvan Ferdinand, trgovec, Ljubljana
Splichal Franc, kavarnar, Kranj
Stanek Franc, c. kr. zemljemerec, Kranj
Stare Ferko, c. kr. adjunkt, Kranj
Starič Josip, c. kr. sodni adjunkt, Kranj
Starovasnik Rudolf, zasebni uradnik, Kranj
Stebnicki Josip, c. kr. adjunkt, Kranj
Steinbauer Franc, c. kr. okr. gozdar in posestnik, Kranj
Steinbauer Marija, zasebnica, Kranj
Sterbenec Jurij dr., duh. pomočnik, Kranj
Stroj Josip, posestnik, Gaštej
Stupar Srečko, žel. predstojnik, Kranj
Suhadolnik Franc, vrtnar in posestnik, Kranj
Sušnik Josip, trg. poslovodja, Kranj
Sušnik Rajmund, posestnik in gostilničar, Kranj
Savnik Franc, mag. pharm., Kranj
Savnik Sebastjan, lekarnar, Kranj
Siffrer Janez, posestnik in gostilničar, Kranj
Siffrer Franc, jermenar, Kranj
Simunac Gjuro, brivec, Kranj
Sink Janez, pis. uradnik, Kranj
Šinkovec Anton st., tovarnar, Kranj
Šinkovec Anton ml., knjigovodja, Kranj
Skafer Janez, trg. pomočnik, Kranj
Škerlj Ivan, c. kr. sodni pristav, Kranj
Škerlj Josip, trg. pomočnik, Kranj
Škrbine Janez, učitelj, Preddvor
Škulj Franc, učitelj, Šmartno
Slajpah Rudolf, lekarn, pom. Kranj
Slamberger Anton, c. kr, notar, Kranj
Šlibar Gregor, duh. pomočnik, Šmartno
Šlibar Janez, trgovec, Kranj
Šmid Luka, posestnik, Gaštej
Smigovc Viktor, mestni tajnik, Kranj
Smorancer Josip, učitelj, Kranj
Soklič Vinko, ključavničar, Kranj
Spendal Franc, vodja ljudske šole, Kranj
Špindler Rajko, odv. koncip. Kranj
Štempihar Valentin dr., odvetnik, Kranj
Stepič Anton, c. kr. zemljemerec, Kranj
Štritof Anton, c. kr. profesor, Kranj
Sular Benjamin, fužinar, Kropa
Sumi Franc, mesar in posestnik, Kranj
Sumi Janko, zasebnik, Kranj
Tajeršu Alojzij, trg. pomožnik, Kranj
Tajnik Josip, c. kr. davčni oficijal, Kranj
Tanko Karel, zasebnik, Kranj
Tanšek Ivan, hitropisec, Smlednik
Tavčar Franc, duh. pomočnik, Kranj
Tavčar Ivan dr., odv. konc., Kranj
Tejrovsky Franc, c. kr. zemljemerec, Kranj
Tekavčič Ivan, c. kr. vladni komisar, Kranj
Terdina Franc, knjigovodja, Kranj
Terpinc Friderik, graščak, Ljubljana
Terstenjak Davorin, župnik, St. Juri ob juž. žel.
Toman Lovro dr., odvetnik, drž. poslanec, Radovljica
Tominšek Josip dr., c. kr. gimn. profesor, Kranj
Tomšič Franc, c. kr. stotnik v pok., Kranj
Tomšič Ivan, učitelj, Tržič
Tomšič Karel, mestni tajnik, Kranj
Tone Franc, barv. pomočnik, Kranj
Tonejec Jakob, trg. pomočnik, Kranj
Traven Janez, učitelj, Naklo
Trebar Andrej, posestnik in vrvar, Kranj
Treo Ludovik dr., c. kr. sodni pristav, Kranj
Trojar Janez, učitelj, Šmartno.
Ukmar Franc, trg. pomočnik, Kranj Ukmar Josip, trg. pomočnik, Kranj Ulrich Ferko, pravnik, Kranj Ulrich Radivojka, posestnica, Kranj Urbančič Janko, graščak, Turnograd Urbančič Janez, graščak, Turnograd Urbančič Rajmund, c. kr. zemlj. adjunkt, Kranj
Urbanec Feliks, trgovec Kranj
Urek Josip, trg. pomočnik, Kranj
Ušlakar Ivan, c. kr. not. kandidat, Kranj
Ušnik Blaž, posestnik, Kranj
Vrtačnik Ivan, c. kr. sluga, Kranj
Vodušek Matej, c. kr. profesor, Kranj
Vohinc Franc, župnik, Kovor
Volčič Franc, strojar, Kranj
Vamberger Blaž, župnik v p., Primskovo
Von Matija, kotlar, Kranj
Wagner Ludovik, trg. pomočnik, Kranj
Walbaum Henrik, c. kr. zemljemerec, Kranj
Walland Alojzij, trg. pomočnik, Kranj
Walland Anton, c. kr. okr. tajnik, Kranj
Weisberger Jožef, c. kr. uradnik, Kranj
Weiss Henrik, Kranj
Wenzel Ludovik, trg. pomočnik, Kranj
Wiesthaler Franc, c. kr. gimn. ravnatelj, Kranj
Wurner Miha, c. kr. profesor, Kranj
Vacak Cene, trg. pomočnik, Kranj
Valenčič Ivan, tajnik mestne hranilnice, Kranj
Valenta Ludovik, trg. pomočnik, Kranj
Valentič Mila, zasebnica, Kranj
Valjavec Andrej, trg. pomočnik, Kranj
Varacha Jožef, zasebni uradnik, Kranj
Vavken Andrej, učitelj, Cerklje
Varun Janez, c. kr. profesor, Ljubljana
Venturini Angelo, knjigovodja, Kranj
Verbič Ivan, zasebni uradnik, Kranj
Verbič Janez, pis. uradnik, Kranj
Verderber Jožef, posestnik, Bled
Vertovšek Alojzij, c. kr. gimn. sluga, Kranj
Vest Frančiška, pl., graščakinja, St. Peter pri Šmartnem
Vidmar Franc, klob. pomočnik, Kranj
Vidmar Franc, odvet. uradnik, Kranj
Vidmar Jožef, kaplan, Smlednik
Vilfan Janko, pravnik, Kranj
Vilhar Ivan, trgovec, Ljubljana
Vindišer Jakob, kaplan, Velesovo
Vlaović Krsto, stavec, Kranj
Vranjek Ivan, c. kr. žel. uradnik, Kranj
Vrečko Ivan, trg. pomočnik, Kranj
Vrtačnik Ivan, c. kr. sodni sluga, Kranj
Vodušek Matej, c. kr. profesor, Kranj
Vohinc Franc, župnik, Kovor
Volčič Franc, strojar, Kranj
Vomberger Blaž, župnik v p., Primskovo
Von Matija, kotlar, Kranj
Wagner Ludovik, trg. pomočnik, Kranj
Walbaum Henrik, c. kr. zemljemerec, Kranj
Walland Alojzij, trg. pomočnik, Kranj
Walland Anton, c. kr. okr. tajnik, Kranj
Weinberger Jožef, c. kr. uradnik, Kranj
Weiss Henrik, zasebnik, Kranj
Wenzel Ludovik, trg. pomočnik, Kranj
Wiesthaler Franc, c. kr. gimn. ravnatelj, Kranj
Wurner Miha, c. kr. profesor, Kranj
Zacherl Davorin, trgov poslovodja, Kranj
Zalokar Ivan, trgov, pomočnik, Kranj
Zalokar Jožef, lekar, Radovljica
Zaplotnik Radivoj, pravnik, Gradec
Zarnik Jožef, prav. konc., Kranj
Zavrl Anton, trgov, pomočnik, Kranj
Zavrl Juri, posestnik, Kranj
Završnik Karel, učitelj, Duplje
Zelenka Edvard, trgov, pomočnik, Kranj
Zelnik Avguštin, črevljar, Kranj
Zimmermann Jožef, c. kr. sodni kancelist, Kranj
Zitterschlager Albin, zasebnik, Kranj
Zois Anton, baron, graščak, Ljubljana
Zoretič Fani, uradn. vdova, Kranj Zupan Anton, c. kr. profesor, Kranj Zupan Janez, trgov, pomočnik, Kranj Zupan Tomo, c. kr. profesor, Kranj Zupanc Franc dr., zdravnik, Kranj Zupanc Jernej dr., notar, Ljubljana Zupanc Matija, črevljar, Kranj Zupančič Adrijan dr., odvet. kand., Kranj Zupančič Donat., c. kr. zemljemerec, Kranj Zupančič Franc, c. kr. zemljemerec, Krarrj Zupančič Ivan, c. kr. evident, nadoficijal, Kranj Zupančič Jožef, c. kr. profesor, Kranj Zupančič Vilibald, c. kr. profesor, Kranj Zur Viktorija pl., zasebnica, Kranj Zusag Jožef, trg. pomočnik, Kranj Ziška Janez, c. kr. zemljemerec, Kranj Žmavc Jakob dr., c. kr. profesor, Kranj Žolgar Mihael, c. kr. profesor, Kranj Žužek Franc, c. kr. inženir, Kranj
*
Opomba. Popolnega zapisnika častitih članov nisem mogel sestaviti, ker manjka iz nekaterih let tozadevnih zapisnikov. Pevci in igralci so bili večinoma redni društveni člani; zato nisem v splošnem imeniku ponavljal njihovih imen, ako sem ta navedel že preje v zaznamku pevcev in igralcev. Vsled nepopolnih zapiskov je žal tudi v prejšnjih oddelkih izostalo to ali ono ime. Oznaka stanu posameznih članov se ozira na čas pristopa k društvu, ne pa na poznejšo dobo. Toliko v pojasnilo!
9. Spomin na dr. Janeza Mencingerja.
Tele Čitalniške slavnostne knjižice ne morem lepše završiti, kakor z malim spominom na nepozabnega dr. Janeza Mencingerja. Naša Čitalnica se lahko po pravici ponaša, da jo je ta odlični mož vodil kot predsednik malodane polnih deset let.
Dr. Janez Mencinger! Kdo bi ga ne ljubil, kdo bi ga ne spoštoval. Izredna plemenitost ga je dičila v življenju; ista plemenitost se razodeva v njegovih spisih, ki so pravi evangelij zdrave življenske modrosti. Moder mož, a nikak pretiran zaprtodurnik, iskreno nežen in-šaljiv, da, celo hudomušen, propovednik veselja do dela in medsebojne ljubezni, in obenem najmilejši sodnik.
Tak je Mencinger. In to njegovo globoko resnično domoljubje! Razvnelo se je to njegovo srce v prijateljski družbi, kadar je govoril o usodi, zgodovini in prihodnjosti našega naroda. Kako ga je v dno duše bolel bratomorni naš boj. Obsodil je z ostro, pekočo besedo ta boj v svojem Abadonu in pokazal v 8. poglavju tega znamenitega dela na usodepolne posledice naše narodne nesložnosti, ki mora voditi v propad in uničenje. Pač je s krvavečo dušo napisal besede: „Naposled pa so prihrumeli vztočni barbari in porušili cerkve in čitalnice, vero in narod.“
Bog varuj, da bi se to zgodilo. Navzemimo se Mencingerjevih nazorov, življenskih in narodnih, pa nam bo dobro.
Tu pa naj sledi pesem, katero je Mencinger zložil v Kranju 1. 1879. za 25 letnico cesarjeve poroke in jo predelal v Krškem I. 1898. za 50 letnico cesarjevega vladanja. Vanjo je vpletel naravnost klasičen opis našega slovenskega sveta in idealno oznako našega narodnega značaja. Če skušamo biti taki, kakor nas je tu Mencinger naslikal, potem ni skrbi za našo bodočnost. Bodi po Mencingerjevih besedah!
Rojaki mili! ki se tu sestali od Save desne, leve ste obali, da vsi svečano dan slavimo slavlja, z veselim srcem mesto Vas pozdravlja!
Soseska, vsa v nevestini opravi, ta dan obhaja slavno zlatoletje, ko let se izvršuje petdesetje, kar na Fran-Jožefa presvitli glavi leskeče Avstrije cesarska krona. —
Sumi neskončna radost med narodi cesarstva, od iztoka do zatona, od severa do juga — vse povsodi.
A Ti za slavjem občim zaostajaj?
Čutila radosti molče zalajaj?
Slovenski mili narod moj!
Nikdar! — Mogočno glas se 6ri Tvoj! — Mar zemlja naša ni ko biser lepa? Blagote, čuda svoja nam odklepa od Drave, Mure prisojnih ledin do sinje Adrije razburjenih brežin, od Soče, Kolpe gričev zimzelenih do glav planinskih vekomaj ledenih; Dežela krasna ta nam vse ponuja, kar trosi jug iz radodarne dlani, kar mrzli sever skopo v nedru hrani, in kar iz zemlje tajnih žil se vzbuja. — Bog čuvaj lepo našo domovino! Zibelko nam in žitja korenino, ki vrlih dedov nam spomine ščiti,, ki naj še vnukom grobe s cvetjem kiti!
Ta dom za davnih vekov priborjen poseda rod slovenski — rod pošten: vesel ko jasna je planina, ognjen ko naših brd so vina, mehak ko sveta lipa v vasi, krepak ko stari hrast na Krasi,
iskrenočist ko bistra Sava, vsestanovit ko sklad Triglava in vrl ko Belšice jeklenec.
Tak bil, tak je in bo Slovenec; tak dom bo branil in cesarja, dokler mu živo srce vdarja.
Med srečo, bedo že stoletje šesto prisego vdanosti očetov svojih smo rod za rodom pričevali zvesto z junaško roko v neštevilnih bojih; in kjer slavijo listi zgodovine zvestobe in poguma vrle čine, vijo rojakom našim Iavorike; sinovom Slave — pričam naše dike.
A višja nego vdanost in zvestoba, hvaležnosti, ljubezni so čutila. —
Franc Jožefa cesarske slave doba je naše sreče doba, ker zbudila prav ta je narod naš v življenje novo. — Ko mladi cesar v dlan prejel je žezlo, slovesno je izustil carsko slövo:
„Vse blage sile se zbudite, na prid države se združite!“
Kot božji glas to geslo se je neslo budeč, vabeč do carstva meje skrajne. —
In vstali smo iz tisočletne tmine.
To je početek naše dobe sjajne: zavesti svojega rodu vrline, prosvete ob svobodi in ustavi, napredka v blagost našo, v prid državi. Razcvita zdaj se narod, prej nenadno, ko vrt, ki sine sonce mu pomladno. — To sonce Ti si! naš premili car,
Ti naših src udanih gospodar!
Zato Te ljubimo iskreje,
ker Ti naš rod si osvobodil; zato Te ljubimo zvesteje,
ker Ti naš rod si modro vodil
do sreče stalne, prej nikoli znane in vsemu svetu nepričakovane.
Zatorej, dökler bo Slovenec stal, „Očeta-carja“ Tebe bode zvali
Bog večni! Svojih vernih čuj molitev, želi naših polstoletnih obnovitev!
Daruj cesarju neminljivo milost, modrosti in močf daruj obilost; da celo, neomajano državo na slogo, mir med svojimi narodi, na strah sovražnikov in sebi v slavo še mnoga, mnoga leta krepko vodi! Med nami pa na vekov vek stoglasno naj odmeva jek:
„Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo!“