^ Obnovljena izdaja - Leto XV y ev. 31 (631) - Trst -13. septembra 1963 30 lir Snedli. in abb. poet. - Gruppo I šteti g >bri' listu izši™ t z- Gospodarski položaj v deželi udi' sa-| ‘rfii acri im° iaši da da njf :tn!-da» Časi a m re? ,ra' ,-ka alj" sv.rr,izacijo ladjedelnice. Proračuni VUŽenia ladjedelnic, IRI in pri-lnega ministrstva ne predvide-10 nobenega nakazila za obnovi- tev ladjedelnice. Ko jc senator Vidah vprašal ministra za državne udeležbe, kaj misli glede ladjedelnice, mu je ta odgovoril zelo negativno. Medtem so se razširili glasovi, da se ho dejavnost ladjedelnice še bolj skrčila in da sc ho omejila samo na dejavnost oddelka za gradnje mostov in žerjavov ali pa da jo bodo vključili v Tržaški arzenal. Vse to se dogaja, tako je nadalje rečeno v sporočilu federacije, medtem ko je vlada že odredila, da se v vsedržavnem merilu omeji ladjedelniška dejavnost ter da se s prihodnjim letom nehajo državne podpore za gradnjo ladij. Iz vsega tega se da sklepati, da namerava vlada žrtvovati ladjedelnico Sv. Marka svojim načrtom za omejitev ladjedelništva. Zato tržaška federacija KPI meni, da bo lahko lc skupen nastop vseh prizadetih organizacij in ustanov prisilil vlado, da sc odpove svojim načrtom. Prav zato federacija poziva vse delavce, sindikate, stranke, gospodarske organizacije in krajevne ustanove, naj nastopijo v obrambo ladjedelnice Sv. Marka ter naj zahtevajo njeno modernizacijo, ker le tako bo lahko vzdržala pred konkurenco drugih ladjedelnic». Zaradi nepremostljivih tehničnih ovir naš list ni mogel izidi že pretekli teden, kakor je bilo pred poletnimi počitnicami najavljeno. Cenjene bravce in naročnike prosimo, naj sprejmejo to z razumevanjem. UREDNIŠTVO sti, ki jih je sprejela Italija, saj tu ne gre za ohranitev nekih folklornih značilnosti določene skupnosti, marveč za pravice narodne manjšine, ki mora v vseh ozirih uživati popolno enakopravnost in se vsestransko razvijati. Na osrednji festivalski prireditvi v Dolini sta govorila poslanka Marija Bernetič in senator Giacomo Pellegrini. Festival je otvoril pokrajinski svetovavec Franc Gombač, celoten program pa je vodil odgovorni urednik «Dela» Mirko Kapelj. Ostale slike s festivala objavljamo na 3. strani OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOfl 8. september 1943 Zgodovinska obletnica 8. SEPTEMBER so tako v Italiji kot v Sloveniji letos svečano proslavljali. Razumljivo, saj je prav letos poteklo 20 let od tistega dne, ki so ga vsi demokratični Italijani in Slovenci željno pričakovali in ki je pomenil začetek nove etape borbe proti fašizmu in za svobodo. Protifašistični odpor se je seveda začel mnogo prej. De. jansko se je začel že tedaj, ko so se pojavile prve fašistične skvadre. Ostal ie živ tudi v letih, ko je bil fašizem na viško svoje moči in ko je mislil, da bo podjarmil širni svet. Seveda sc tedaj in v razmerah, kakršne so bile, ni mogel tako močno razviti, da bi se bil spremenil v splošno ljudsko vstajo. To se je zgodilo ravno septembra 1943, poldrugi mesec potem, ko je v Italiji padla fašistična vlada in potem ko je monarhistična vladavi na bila prisiljena kapitulirati. 8. september 1943 so široke ljudske množice pozdravile kot velik dan, čeravno je bilo še vse tako zmedeno in je prav tisti dan pomenil začetek nove in še hujše dobe, začetek dejanske nacistične okupacije. Dogodki, do katerih je prišlo tistega dne so jasno dokazali na kako trhlih tleh je stala tedanja italijanska državna ureditev. Kraljevska vojska se ie na mah sesula in zaman so bila vsa prizadevanja določenih «višjih krogov», da bi obdržali oblast v svojih rokah Stotisoči vojakov, ki jih je fa. šistična vojaška komanda po- Proslava v Cerknem Preteklo soboto in nedeljo je bila v Cerknem velika proslava v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje na Primorskem. Oh tej priliki so tam odkrili tudi skupno grobnico, v kateri je pokopanih 999 slovenskih in italijanskih partizanov, ki so se borili v raznih edini-cah v sklopu IX. korpusa. Za to priliko se je zbrala v nekdanji partizanski prestolnici številna množica, med katero je bilo tudi mnogo bivših partizanov iz naše dežele. Na proslavi so govorili nekdanji komandat XXXI. divizije Stane Potočar-Lazar, nekdanji komandat IX. korpusa JTože Boršt-nar in bivši komisar garibaldinskih brigad iz Furlanije-Julijske krajine Mario Lizzerò. siala po raznih okupiranih de žel ah, so čim so izvedli za kapitulacijo, zapustili svoje položaje in se v največjih težavah, večinoma peš, vračali domov. Se se spominjamo, saj smo bili priča številnim ganljivim prizorom, kako je tem «popotnikom» pomagalo naše ljudstvo, jim dajalo civilna oblačila in hrano, jih vodilo po skrivnih poteh, da ne bi prišli v roke nacistom. Zelo številni vojaki so se septembra 1943 pridružili partizanski vojski zlasti na Balkanu in v Grčiji. Tako so nastale cele brigade in divizije italijanskih partizanov, ki so se kasneje junaško bojevali proti nacistom in njihovim hlapcem. V divizijah, ki so v sklonu partizanske vojske operirali na jugoslovanskem o-zemlju, ic bilo okrog 24.000 bivših vojakov italijanske kraljevske vojske. Na nekaterih grških otokih, odkoder ni bil mogoč pobeg ne domov in ne med partizane v boste, so nacisti dobesedno celotne posadke postrelili. Maščevali so se nad njimi ker niso hoteli služiti Hitlerju. September 1943 ie vsa Primorska. ki je več kot dvajset let trpela in čakala osvobodit, ve, vstala in se začela pripravljati na novo živlienje. Slovenec je tako po tolikih letih prisilnega molka zopet lahko svobodno spregovoril v svojem materinem jeziku ter začel zone! obnavljati tudi svoje kulturne domove. Toda tedaj kupa trpljenja ni bila še do kraja izpraznjena. Tudi primorsko ljudstvo je čakala še huda, čeravno razmeroma kratka, preizkušnja. Moralo je priti do viška borbe, ki je terjala toliko človeških in materialnih žrtev. Šele tedaj, ko je nad hitlerjevskim brlogom v Berlinu zaplapolala sovjetska zastava, se je tudi naša dežela dokončno osvobodila. M. K. 2 • DELO Obisk Hruščova v Jugoslaviji Predsednik sovjetske vlade Niki-ta Hruščov je pred kratkim zaključil svoje relativno dolgo bivanje v Jugoslaviji. Imenovalo se je «oddih», kar ni bil pravi oddih, pa prepleteno je bilo z neuradnimi razgovori, ki niso bili čisto in vedno neuradni. Obisk premiera Hruščova tudi niso mogle biti navadne počitnice ob tolikih vprašanjih sodobne socialistične prakse in teorije, sodelovanja med obema državama in odnosov v današnjem svetu sploh, o katerih so se želeli brez podpisovanja uradnih dokumentov pogovarjati voditelji SZ in SFRJ. Namesto sistematično urejenih rezultatov obiska, smo se odločili za nevezan niz izjav gosta premiera Hruščova, in gostitelja, predsednika Tita o nekaterih zadevah. O SOGLASJU HRUŠCOV : Prijetno mi je ugotoviti, da se je na teh razgovorih manifestiralo medsebojno zaupanje in je prišlo do izraza skupno gledišče o obravnavanih vprašanjih, tako na področju medsebojnih odnosov, kakor tudi na področju mednarodne politike... Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem — takšen vtis sem dobil — da imamo o bistvenih vprašanjih skupna gledišča, In to je dobro. TITO: Že leta 1956 je bilo v deklaraciji o odnosih med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze — v deklaraciji, ki smo jo podpisali v Moskvi — poudarjeno leninsko gledišče, da so «poti socialističnega razvoja v raznih deželah in razmerah različne in da bogastvo oblik razvoja socializma prispeva k njegovi krepitvi»... Posebno mi je ljubo, da v tem vprašanju prevladuje popolno soglasje naših gledišč. HRUŠCOV: Glede poglavitnih mednarodnih vprašanj izpričujeta naši državi medsebojno razumevanje in soglasje. Tako mi kakor vi se borimo za mir in miroljubno koeksistenco, za splošno in popolno -razorožitev, za dokončno likvidacijo kolonialnega sistema, za miroljubno ureditev nemškega problema.in še drugih vprašanj. TITO: Mi se popolnoma strinjamo, da danes ni važnejše naloge za komuniste in sploh za napredne ljudi, posebno pa za državnike, kot je preprečevanje vojne, ohranitev svetovnega miru in krepitev sodelovanja med narodi. Med nami in sovjetskimi tovariši je prišla do izraza popolna soglasnost gledišč o tem, da je nujno reševati sporna vprašanja med narodi po mirnih poteh, da je treba razvijati gospodarske odnose med narodi, ki u-strezajo sodobnim potrebam in^ interesom, tako posameznih držav, kot tudi mednarodne skupnosti in posebno glede nadaljnje podpore državam v razvoju. O SOCIALISTIČNI PRAKSI HRUŠČOV : Nekateri vodilni ljudje se imenujejo marksiste-lenini-ste, ne kažejo pa nujno potrebne skrbi za razvoj proizvodnje in za povečanje ljudske blaginje, češ da to ni obvezno za srečo ljudi. Podobni so popom, ki govore, da si bo človek s trpljenjem na zemlji zaslužil nebeško kraljestvo. — Mi pa smo zemeljski ljudje, ljudje dela, ustvarjamo vse vrednote, ki so potrebne človeku — materialne in duhovne. In uživati jih hočemo tukaj, na zemlji. Tisti pa, ki oznanjajo nebeško kraljestvo, naj se kar preselijo tja. TITO: Prednost socialističnega sistema pred kapitalističnim se lahko dokaže samo z materialnimi u- spehi, stalnim izboljševanjem življenja najširših množic delovnih ljudi, ne pa z besedičenjem in revolucionarnimi frazami... Vsi pogoji so za to, da socializem, družba, ki v njej ni razredov in izkoriščanja. v gospodarskem tekmovanju s kapitalizmom pokaže vso svojo prednost. O KOEKSISTENCI HRUŠČOV : Svetovno komunistično in delavsko gibanje je prišlo do pomembne teoretične in praktične ugotovitve, ki je v tem, da so v sedanji dobi vse možnosti, da bi preprečili svetovno vojno, da bi izvojevali uresničitev načel miroljubne koeksistence. Ta ugotovitev sloni na dejstvu, da je svetovni socialistični sistem neizmerno zrasel, sp okrepil in postaja čedalje bolj odločilna sila, ki določa potek zgodovinskega razvoja. V boju za mir so z nami vse revolucionarne in napredne sile sedanje dobe. 0 IZKUŠNJI HRUŠČOV : Za politične partije je prav tako kot tudi za ljudi lastna izkušnja neprecenljevega pomena. Kaj sc dogaja v življenju ljudi? Večkrat sem navedel primer, da otrok, ki raste, teži za tem, da dojame razne predmete. Mater in očeta prijemlje za nos. očeta vleče za brke, če jih ima., če mu mati ne da izkusiti, kaj je vroče, potem ne bo spoznal kaj je to. A če se bo z ročico dotaknil česa vročega in se opekel, potem bo vedel, da vročega ne sme prijemati. U-stvn 'il si bo konkretno predstavo, ne pa abstraktne pojme o tem. Nekai podobnega se dogaja tudi v revolucionarni' praksi. Izgradnja socializma in komunizma je nova stvar, ki ni nreprosta. Naravno je. da so tu možne napake in pomanjkljivosti. Važno je, da partija vsestransko analizira svojo dejavnost in pravočasno popravlja napake. Nekateri vodilni ljudje, ki skušajo povedati novo besedo v marksizmu, se ne meniio za objektivne zakone, ignorirajo izkušnjo bratskih partij in delaio take napake, ki bi sc jim bilo mogoče izogniti. Prav tako «preizkušajo», toda žal ne povzemajo vselej potrebnih naukov. Razglasijo parolo, ki se pokaže v praksi nevzdržna, potem pa nimajo dovolj poguma, da bi se ji odkrito odpovedali in pokaže se, da je bila razglašena parola, ki od nje dejansko ni ostalo nič... Nikakor nismo proti temu, da bi se vsaka partija učila na lastnih izkušnjah. Naj poskusi. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo življenje koregi-rale tiste, ki sc motijo. (Gornji sestavek smo povzeli iz lisla «Mladina»), Obisk delegatk ZKS v goriški pokrajini V soboto 31. avgusta in v nedeljo 1. septembra je bila na obisku v goriški pokrajini delegacija komunistk iz Nove Gorice. Delegacijo so sestavljale tovarišice Lojzka Princes članica izvšnega odbora ZKS v Novi Gorici, Dora Krpan in Jožica Šuligoj. Delegacijo so sprejeli predstavniki goriške federacije KPI in poslanec Franco. Razgovori med obiskom so potekali v prisrčnem ozračju. Delegatke so obiskale razne kraje v goriški pokrajini. Med drugim so bile tudi v Doberdobu, kjer so se srečale s tamkajšnjimi ženami. Tudi ta obisk predstavlja nada- 1 jni korak na poti k še tesnejšemu sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi komunisti. 13.-9-19613. Ob zgodovinski dvajseti obletnici 5. Gimig nano : Manifestacija bivših političnih jetnikov Prosek-Kontovel : Lepa pobuda bivših partizanov članov KPI Trst: V mestu San Gimignano v pokrajini Siena je bila v nedeljo 8. septembra zelo pomembna manifestacija. srečanje bivših političnih jetnikov. V lem mestu je namreč velika kaznilnica, v kateri so bili za časa fašizma zaprti poleg italijanskih antifašistov tudi številni slovenski antifašisti iz Trsta in iz ostalih delov Primorske. V okviru nedeljske manifestacije, na katero so povabili tudi preživele bivše jetnike iz Trsta, je senator Fabiani govoril o deležu italijanskega antifašizma v borbi narodov, ki jih je zatiral fašizem. Ob tej prili- ki je bila v kaznilnici odkrita po- sebna spominska plošča. Dne 24 avgusta 1.1. je preteklo 20 let od aretacije številnih družin na Proseku in Kontovelu. Aretirali so jih zato ker so se njihovi sinovi pridružili partizanom. Znano je, da so se aretiranci dobro držali in da so s prepevanjem vlivali vero na skorajšnji poraz za-tiravcev slovenskega naroda. Ta dogodek je za tedanje čase bil nekaj izrednega in je povezan z napredovanjem Rdeče armade in borbe junaških jugoslovanskih partizanov. V lokalnem merilu je vplival zelo pozitivno. Zato spominjajoč se tega dogodka ter v svesti si, da je pravično dati vsakomur, ker mu pripada, so bivši partizani včlanjeni v KPI sklenili, da predlagajo Partizanski zvezi tržaškega ozem-dja, naj odlikuje s kolajno za zasluge za narod vse protagoniste antifašistične demostracije v samem gnezdu fašizma. Ravno tako so bivši partizani \ včlanjeni v KPI prišli do sklepa da bodo Partizanski zvezi predlagali naj odlikuje še vse ostale, ki so tega vredni in posebno tiste ki so se priključili NOB že 1941 in 1942 in r>red polomom fašistične Italije; Z druge strani pa tudi v znak priznanja vsem tistim, ki so bili radi narodnoobrambnega delovanja zaprti ali konfinirani in ki so se vse skozi zadržali zelo značajno. Ko se z hvaležnostjo spominjamo na takele dogodke, ne moremo bivši partizani mimo, ne da bi solidarnostno pozdravili španske itt p.ršlc.e hivše r>artÌ7_nnp Pnsphnn (Nadaljevanje na 4. strani) Odkritje spomenika padlim partizanom Na tržaškem mestnem pokopaloch šču so v nedeljo dopoldne odkriKvo spomenik na skupnem grobu parli|r] zanov. Priložnostni svečanosti sli prisostvovali predstavniki tržašk Ki občine, tržaških partizanskih organ* c zacij, predstavniki tržaške federi ri<-cije KPI in senator Vidali. r’01 Skupna partizanska grobnica 1 vt.f bila urejena po dolgem zavlačev-nju in na zahtevo partizanskih c ^ ganizacij ter svojcev padlih. V n)1 1 so položeni telesni ostanki več s1' slovenskih, hrvaških in italijanski partizanov, žal, murano ožigosaj dejstvo, da so tržaški občinski i| pravitclji to dejstvo namerno piy zrli. Iz napisa na spomeniku » tgld sili namreč nikakor razvidno, da je grob partizanov in da v njem p< è iva jo borci raznih narodnosti Napis «žrtve vojne 1941-1945» nim pravega pomena in kar je Še hu, še: to besedilo je napisano sam v italijanščini. Pred nekaj tedni » j šli k tržaškemu županu predstavni ki nartizanskih nremnizarii li-r 72$ m in in in ki partizanskih organizacij ter za’ levali ustrezno besedilo tudi v venščini. župan se je izgovarj9* da je omenjeno besedilo bilo od° brcno od vojnega ministrstva te da ga zato ni mogoče Spremenil' Trdil je tudi, da so besedila n‘ partizanskih spomenikih v tržašj okolici slovenska in da je zato P1 merno, da je besedilo na tržaške® pokopališču italijansko. Proti ten trditvam in proti takemu stališč' so predstavniki partizanskih orgi nizaeij protestirali. Napovedali tudi, da bodo napravili primer9 korake, da se krivica, ki je bi® povm)čcnn alovonolitm pavtlLO***] K M m ho« v Č skt Ko Vzg I 'ol. Kis r»rr ,il(Še sta popravi. lju OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0 Problemi šol in kadrov Otroci evropskih priseljencev v Južni Afriki imajo v šolah vse pravice in možnosti, onemogoča pa se mladin" Afričanom s celo vrsto ukrepov vsakršno šolanje v kakem omembe vrednem obsegu. Poglavje poročila o svetovnem socialnem položaju, ki ima naslov Srednji vzhod, obravnava države z arabsko kulturo v Jugozahodni Aziji in ob spodnjem Nilu. Na tem področju je zdaj zajetih v izobraževalni proces na ravni osnovne šole nekaj več kot polovica otrok, čeprav so v tem občutne razlike med posameznimi državami. Marsikje se je število otrok, vpisanih v osnovne šole, v vsakem izmed zadnjih desetletij podvojilo. Krivulja vpisov, izražena na diagramu, se dviga neprimerno hitreje kot krivulja naravnega prirastka prebivalstva. V tistih državah, za katere ta ugotovitev ne velja, pa je število učencev močno naraslo že preie in je vzpon sedaj manjši, ali pa le-ta ni prišel do izraza vse do poznih petdesetih let in se je torej šele pričel. Šolstvo ima na tem področju dolgoletno tradicijo, in sicer v osnovnih koranskih šolah, ki so zajemale širše skupine prebivalstva, pa tudi v institucijah, ki so izbrancem nosredovale srednjo in višjo izobrazbo. V zadnjem času so vlade prevzele glavno skrb za šolstvo na vseh stopniah in vladni organi so tisti ki določajo standarde za izobraževanje. ob zaključku vsake stopnic šolanja pa morajo absolventi opraviti državne izpite. Da bi na Srednjem vzhodu zagotovili splošno, osnovno izobrazbo, ho treba investirati za približno 50% več sredstev kot v kaki povprečno razviti evropski državi, kajti v starostni strukturi prebivalstva je odstotek šoloobveznih otrok ondod večji: potrebne pa so tudi velike investicije za gradnjo šol in za izo- braževanje učiteljev. Čeprav nekatere države na tem področju oddvojijo za izobraževanje večji del svojega narodnega dohodka kot večina evropskih držav, je le dvema ali trem izmed najmanjših in najmanj tipičnih uspelo zagotoviti osnovno šolanje za vse šoloobvezne otroke in marsikje večina otrok, ki je sicer začela hoditi v šolo, niti šestletne osnovne šole ne dokonča. Prizadevanja, da bi uvedli splošno obvezno osnovno šolanje, ovira tradicija ki je še vedno živa in po kateri na šolanje deklic ne gledajo kot na nekaj, kar bi bilo enakovredno šolanju dečkov. V praksi koranskih šol se je sicer utegnilo dogoditi, da je leto, dve hodila v šolo. vendar tudi v takih primerih njeni izobrazbi niso pripisovali tiste veljave kot enaki izobrazbi dečka. Zadnje leto so opazne bistvene spremembe v obravnavanju tega vprašanja in, čeprav so v šolah dečki še vedno številčno številnejši kot deklice — v osnovnih šolah v razmedju 2:1, na s red n j eh šolah 3:1 — odstotek deklic vendarle mnogo hitreje narašča kot odstotek vpisanih dečkov. V zelo oddaljene in včasih težko dostopne kraje šola le počasi prodira. Zdaj jih imajo tiste vasi, kjer so središča lokalnih upravnih enot, veliko teže jih je za sedaj v omembe vrednem obsegu najti izven teh središč. Tako v osnovnih kot v srednjih šolah še veliko uporabljajo narekovanje in učenje na pamet kot metodo, s katero pripravljajo učence na izpite. To bo možno odpraviti šele tedaj, ko bo na razpolago dovolj učiteljev, ki bodo sposobni uporabljati bolj sproščene metode in stimulirati pri učencih intelektualno presojo. Načrtov za izobraževanje odraslih na vasi v mnogih primerih ni bilo moč izpeljati, ker vaški učitelj, ki naj bi te načrte izvajal, doslej pra- viloma ni bil dovolj kvalificiran zl Ma Spr 'eti uspešno opravljanje takega dela; Dotok na srednje in visoke šol' 2, se je v zadnjih desetih letih vzpe na 300%. Veliko število dijakov s’ vpisuje zlasti v srednje strokov9 šole in učiteljišča. Pri formira91 učiteljskega kadra so v ZAR 'se gli uspehe, ki dovoljujejo zaostri mnogo strožjih kriterijev za dip'flji me. Pri vsem tem pa je Z A1 $tp, dala drugim arabskim državam ®j Vrs razpolago še 3000 učiteljev. Priti", st>h mladine na liste vrste srednjih Š°j Hajki svoje dijake pripravljajo na tJj[J dre verzo ali na nekatere tradicionalni Pra poklice, je tudi zelo izrazit in 'j sis v nekaterih smereh močan, da Pr‘ hle sega celo planirane potrebe po * Sr|i drih za nekatere poklice. Tudi število študentov na uni1'1 j” zah sc j c znatno povečalo. Ust"l 0j1 vili so celo vrsto novih univerz 1 nekatere med njimi, kot npr.^-j qj( žavne univerze v ZAR so zdaj rP1 A Pr; Sic največjimi na svetu. Interes , študij na posameznih fakultetah l' silim | na iiusaiiictiiiu i»»uncuu' . dokaj različen, mnoge privabi) ....... • m-% i , a 1/ Int/S rlinl __' mf fl* pravo in vsako leto diplomira v t\t 4 j I > I M t V/ Sli • i-v. ■ — V" |'l Wl I I I | it • m katerih državah na Srednjem lte du izredno veliko pravnikov, ‘t r° interes za študij prava je delno > nadec kvalitete izobraževanja, anuščanje šole pred dokončanim vd hV ,,ahi uspehi učencev, A obvp"Sta,,> splošno, brezplačno ' 1 < nr.lf.n° osnovno šolanje obči (Vi 1 lcn° v vseh azijskih državah. cde na možnosti izobraževanja so . cer še občutne razlike in to zlasti t na relaciji mesto—vas ter pri vred-11d?ten>u izobraževanja žensk, pa tu-večina azijskih izobraževalnih si-5emov še it 5,0le,ria. sodobnim potrebam. Iztihra-' jl H™ sistemi so mnogokrat po- ii(j i£^ja^in,:Lvzorov in nis° pri- in cilj vedno ni povsem prila- aoieni azijskim razmeram in polž učnih načrtov srednjih bilo mogoče izločiti mnogo [rfba'm jv-uaru. 1/ učnih načrtov srednjih b> bilo m o nr " ' ?Prptičnih snovi: 1 dolskih poslonii in knjig primanj-j!’e še nosebno na učnih moči. zla-i1 Učiteljev, ki hi poučevali tehni-sj® vèdé! Zdai poučujejo marsikje vfPknvno nezadostno usposobi i eni /'telii. ki nrciemajo — posebno Mi vasi _ želo nizko plačo in tudi "strežne veliave. Nizka mo-», a '7aškena nčitelia in njegova ^^dostna izobrazba sta nedvo-lil?° vzrok dvomliiye vrednosti ve-vas°.<>a dela osnovne izobrazbe na i,Pr>žade vanja da hi zagotovili iti rp7r>o Vrednotenje tehničnega Poklicnega izobraževanja,'■ nišo posvem uspela. Kljub desetletnim naporom, da bi položaj spremenili, azijske, sole še vedno ne dajejo strokovnjakov ustreznih strokovnih profilov in v ustreznem številu. Mnogokod so izostali pričako' ani rezultati izobraževanja na industrijskih šolah in izobraževanja o-draslih. Vzrok je med drugim tudi to. da industrija ni bila vselej sposobna spoznati svojih perspektivnih potreb po kadrih. Pomanjkanje nižjega vodstvenega kadra, tehnikov in kvalificiranih delavcev, pa ie ponekod tako izrazito, da je pričelo ovirati industrijski razvoj, Vendar ne more bili dvoma o teni, da bodo obširni programi za vajence, formiranje velikega števila obrtnih učiteljev, močna razširitev sistema industrijskih šol, širše možnosti za večerno izobraževanje industrijskih delavcev in ustanavljanje industrijskih delavnic v okviru šol, kicr poučujejo tehnične vede na vseh stopnjah šolskega sistema. na ustrezen način vplivali ■na zboljšanje kvalitete in kvantitete tehničnega izobraževanja v tem desetletju. Na univerzah dominira študij prava, ekonomije in humanitarnih ved, medtem ko študira tehnične vede in agronomijo še vse premajhno število študentov, da bi lahko zadovoljili sedanje, še manj pa perspektivne potrebe azijskega razvoja. Ta ugotovitev ne velia toliko za LR Kitajsko, ki je radikalno spremenila svoj sistem izobraževanja, in tudi ne za Japonsko. V zadnjem desetletju je sicer na Kitajskem podobno kot v drugih àzijskih državah vzporedno s širjenjem sistema izobraževanja njegova kvaliteta nazadovala, vendar so na področju izobraževanja opravili v tem času daljnosežne poskuse, da bi z integracijo izobraževanja in proizvodnje zagotovili množično izobraževanje. Dokaj uspešna so tudi prizadevanja, da bi dali tehničnemu pouku prednost, žnačilen Iz poročita Socialne komisije OZ ki pa ie še odločni poudarek na specializaciji, ki jo uvajajo na srednjih šolah. Kombiniranje izobraževanja s proizvodnim delom je sledilo napovedi «velikega skoka» v letu 1958 in ima dvojni cilj : da študentje delajo in delavci študirajo. Tako je postalo fizično delo v proizvodnji sestavni del učnega načrta slehernega študenta, od kmeta in delavca pa zahtevajo, da se šola v svojem prostem času. Na visokih šolah pripisujem študiju tehnike in medicine večji pomen ko študiju prava, ekonomije in sociologije, študij «prostih umetnosti», ki je v nekdanjem kitajskem visokem šolstvu domini ral. so močno omejili. Vsi sc na splošno strinjajo z ugotovitvijo, da se ie — z izjemo LR Kitajske — problem nezaposlenosti izobražene mladine v Aziji močno zaostril in da dobiva že vznemirljiv obseg. Gre pravzaprav za problem zaposlovanja mladine v najširšem pomenu besede in v deželah, kjer dosega mladina nenavadno velik odstotek vsega prebivalstva, ie ta problem nuino problem velikih razmerij. Povezan ie z vrsto izobraževanja, ki na je mladina deležna, pa tudi s težnio izobražene azijske mladine, da si išče službe prav na nekaterih nodročiih, kjer so razpoložljiva delovna mesta že zasedena. Nastanku tega problema so botrovali tudi drugi faklorii, predvsem nizka stoppia ekonomskega razvoja, na tudi migraci! a izobražene vaške mladine v mestna središča in odnor izobražene mestne mladine, da bi se selila na nodeželie. Istočasno močno nomanikanie tehničnega osebja in veliko število nezaposlene mladine, ki se ie sicer izobrazila. toda ne ustrezno, sta spodbudili vlade posameznih držav k reformi učnih načrtov osnovnih in sredniih šol in ustanavljanju ren-tmv za poklicno usmerianie mladine in centrov za prekvalifikacijo izobražene mladine (Konec prihodnjič) Naš festival v slikali Orkester «Miramar» iz Trsta je s svojimi pevci-solisti doživel trionfale!! uspeh na našem festivalu. Več tisoč hvaležnih poslušavcev je izvajavce nagradilo z veliki aplavzi Festivalske prireditve so otvorili pevski zbori iz Boršta, Padrič in Križa, Dolinski trio in prof. Oskar Kjuder, ki je na harmoniko izvajal umetniške skladbe. Vsi izvajavci so bili deležni izredno toplega sprejema. Na gornji sliki moški zbor iz Križa, ki ga vodi Frančko Žerjav Združeni mešani pevski zbor Boršt-Padriče, ki ga vodi prof. Svetko Grgič Moški zbor Boršt - Padriče Godba rudarjev iz Idrije, ki je sodelovala na pokrajinskega festivalu lista «l’Unità» v Trstu. Ta godba je bila na letošnjem tekmovanju v Ljubljani proglašena za najboljšo tovrstno godbo v Sloveniji. Tudi na koncertu v Trstu je bila zelo toplo sprejeta 13-9-1963 4 • DEL(!0b Posledice^ neurja v dolinski in miljski občini Potrebna je konkretna pomoč prizadetim občanom Po zi z tržaških komunistov Pretekli teden je hudo neurje povzročilo veliko materialno škodo na območju dolinske in miljske občine. Izredno narasli hudourniki so divjali s tako silo, da so nosili s seboj velike gmote blata in kamenja ter tako povzročili še večjo škodo na obrežnih nasipih, mostovih, po poljih, ki so jih preplavili, v naseljih, zlasti v žaveljski industrijski coni in v Miljah, kjer je voda preplavila številne ulice, zalila trgovine in pritlične prostore sploh, razrila mnogo cestišč in odnesla velik del obrežja. Hud naliv je povzročil veliko škodo na nasadih, zlasti v vinogradih, kjer je izrul mnogo trt. Prav tako je nevihta pokončala vrtove tako da dejansko ni na njih več nobene zelenjave. V Žavljah je narasla voda odnesla tudi neko barako, v kateri so spali trije delavci. Eden izmed njih se ni utegnil rešiti. Dva dni so bile Milje popolnoma odrezane od Trsta in promet se je odvijal samo po morju. Tudi na področjih Sv. Ane v Trstu je neurje povzročilo mnogo škode. Prizadejani ali celo pokončani so številni vrtovi, na katerih pridelujejo zelenjavo, ki jo prodajajo na tržaškem trgu. Prizadejana področja so takoj po nevihti obiskali predstavniki krajevnih oblasti. Občinski upravi v Miljah in v Dolini sta nemudoma napravili potrebne korake ter od pristojnih nadrejenih oblasti zahtevali primemo podporo za prizadete občane. Po prvih ugotovitvah so cenili, da so omenjeni kraji utrpeli za dve milijardi lir škode. Tudi naša parlamentarca, senator Vidali in poslanka Bernetičeva sta obiskala prizadeta področja in takoj zatem povabila pristojne oblasti, naj priskočijo na pomoč prizadetemu prebivalstvu. Miljski župan je na seji vodstva tržaške federacije KPI poročal o škodi, ki jo je povzročilo neurje v njegovi občini. Vodstvo federacije je izrazilo svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom in izreklo pohvalo županoma iz Milj in Doline ter njunim sodelavcem za vsestransko prizadevanje in pomoč prizadetim občanom. Istočasno j e vodstvo federacije KPI obvezalo vse župane, občinske in pokrajinske odbornike, ki so člani KPI, da nadaljujejo s svojim delom tako da ne bodo samo v najkrajšem času odpravljene ovire za normalno dejavnost, ampak da sc uresniči organični načrt pomoči, ki naj o-mogoči prizadetim kmetovavcem, obrtnikom, trgovcem in posamezni kom sploh nujno pomoč. V sporočilu, ki ga je objavila tr- žaška federacija KPI je na koncu rečeno : «Tržaški komunisti opozarjajo vse prebivalstvo na veliko škodo, ki je nastala na področju gospodarstva, ki je bilo že itak v hudi krizi in na posledice, ki bodo v bodoče bremenile Tržaško ozemlje. Zato pozivajo na enotno akcijo za gospodarsko obnovo». Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sporoča kmetovavcem, ki so zaradi neurja v preteklem tednu utrpeli škodo, da ho sprejemalo do 14. t.m. prijave za povzročeno škodo na posestvih. V ta namen so bili pripravljanj tozadevni obrazci, ki jih zainteresirane! bivajoči v miljski in dolinski občini lahko dvignejo na pristojnih občinskih uradih v Miljah in Dolini ; . kmetovavci bivajoči v tržaški katastalni občini pa lahko dvignejo obrazve na sedežu pokrajinskega kmetijska nadzornistva -Ulica Ghega, 6/1. Nadaljevanje Pobuda bivših partizanov pa tiste, ki še danes zaradi pravične stvari trpijo v zaporih, ter njihove drutine, ki zaradi tega live v pomanjkanju. Naj gre torej oh tej priliki bratski in solidarnostni pozdrav španskim, grškim in vsem tistim borcem in bivšim partizanom, kjer je prevladala kontrarevolucija in to Z tel jo, da bi ta kmalu bila premagana! BADALIČ Slovenskim staršem v premislek dila naprej borbo za tako šolo, ki bo imela za cilj neomejen razvoj kulture in tradicij slovenske skupnosti. Še bolj široko področje pa se odpira pred slovenskimi roditelji. Med zadnjo vojno in kljub vsemu, kar se je dogajalo, tudi v posebnih bataljonih, v kate- uooooooooooooooooooooooooooo ( )( ÌOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo /z orice: Nove pobude za odpretje mejnega prehoda v ulici Sv. Gabrijela Poscbčn odbor trgovcev, ki imajo svoje trgovine s severnem predelu goriškega mesta, se je v imenu 600 trgovcev, ki so podpisali peticijo, ki predlaga, naj bi odprli nov mejni prehod v ul. Sv. Gabrijela, ponovno oglasil ter zahteval uresničitev tega predloga. Kol je znano bi se z omenjenim prehodom mnogo skrčila razdalja med Gorico in Novo Gorico, od česar bi imeli korist tako goriški občani kakor tudi prebivavci krajev, ki spadajo pod Jugoslavijo. Gori omenjeni odbor je naslovil posebno pismo parlamentarcem go-riške pokrajine in tajništvom političnih strank. Povabil jih je, naj se pozanimajo za čimprejšnjo uresničitev postavljenega predloga. Na to pismo so doslej pozitivno odgovorili : goriška federacija KPI, poslanec Franco, PSI in KD. Iniciativa goriških trgovcev je tako ponesla v ospredje problem, o katerem se razpravlja že več let. Goriški komunisti že od vsega začetka podpirajo to pametno zamisel Že v preteklosti je bilo v tem smislu napravljenih več korakov. Za odpretje novega mejnega bloka se je žc svoj čas soglasno izrekel tudi goriški občinski svet. Isto je storila tudi goriška Trgovinska zbornica. Tudi Združenje trgovcev, skupno z raznimi drugimi strokovnimi organizacijami se je o tem problemu pozitivno izreklo. Goriška federacija KPI je, videč v uresničitvi tega predloga novo vzpodbudo za še nadalnje izboljšanje tesnih in prisrčnih odnosov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, za povečanje blagovnega prometa med obema mejnima po-dračjima, že pred časom to vprašanje predložila pristojnemu parlamentarnemu uradu. Toda, žal, kljub vsem tem pozitivnim stališčem in kljub že sto- OOOOOOUOOUOOOOOUOOOOOUOOOOOOOOO')OOOOOOOOOOo< >0000000000000000 O cenah sadja «Na tisoče kvintalov žlahtnih hiesk in hrušk v Goriških brdih, v Števerjanu, Št. Mavru in na področju Krmina gnije. Nihče jih ne obira zaradi izredno nizkih cen. Grosisti so namreč hoteli odkupovati hruške po 15 lir, breskve pa komaj po 5 lir kg! Tako bo samo v Števerjanu približno polovica letošnjega pridelka, t. j. okrog 2.000 kvintalov, izgubljena. Kmetje krmijo prešiče s sadjem ker ga nočejo prodajati po tako nizkih cenah. Še enkrat se je izkazalo, kako absurden je sedanji sistem, ki dovoljuje take pojave in brezbrižnost merodajnih oblasti, ki niso pravočasno sprejele nobenih ukrepov da bi omogočile kmetom prodajati svoje pridelke po primernih cenah. Zakaj niso pristojni krogi pravočasno poskrbeli za zgraditev primernih hladilnikov in ustreznih shramb, v katerih bi začasno vskla-diščili vsaj tisto sadje, ki je za to primerno? res ne hi""-mogle razne kra-us lanove nekaj podobnega Ali jevne narediti? In zakaj se ni pravočasno ustanovila primerna zadruga, ki hi odkupovala sadje ter ga odpošiljala na razna tržišča?» Tako se glasi pismo, ki je že med počitnicami prispelo v naše uredništvo. To kar je rečeno v gornjem pismu je danes v,glavnem že za nami. Kmetje so torej utrpeli veliko izgubo. Toda potrošniki v mestih so morali kljub obilici pridelka v bližnjih predelih naše dežele, sadje na trgu zelo drago plačevati. To je še en dokaz, ki nesporno potrjuje, da ima popolnoma prav pisec omenjenega pisma. Toda kljub temu sc pristojni krogi niso zganili in niso ničesar ukrenili. In prav to je zelo slabo spričevalo.... r j enim korakom komunistov, ni bil doslej napravljen korak naprej na poti k uresničitvi postavljenega predloga. Baje je pristojna italijansko-ju-goslovanska mešana komisija že dvakrat postavila ta predlog na dnevni red svojih zasedanj, a je bil vselej kasneje odložen. In to baje zaradi veta, ki ga je postavil zastopnik goriške prefekture. Zelo čudno pa vse to izgleda, a ko pomislimo, da določeni krogi goriške kršanske demokracije skušajo sedaj preslepiti javnost s tem, da širijo vesti, po katerih naj hi odpretju novega prehoda nasprotovale jugoslovanske oblasti. Da je to laž, zelo zgovorno potrjuje dejstvo, da so se prav na jugoslovanski strani že večkrat pozitivno izrazili glede odpret j a novega bloka. Tu se postavlja vprašanje : Zakaj nasprotovanje odpretju novega bloka? Znana stvar je, da razvoju dobrih sosedskih odnosov med Italijani in Slovenci nasprotujejo desničarske sile, ki so še vedno močne tako v vrstah goriške Krščanske demokracije kakor tudi izven nje. In prav v tem je treba gledati tudi nasprotovanje odpretju novega bloka. To pa je genocidna politika. Taka politika škoduje interesom Gorice. I. C. »Beneški fantje” na Opčinah in pri Sv. Barbari V soboto 21 septembra ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert ansambla «Beneški fantje» iz Radio Ljubljana. Isti ansambel bo nastopil dan kasneje, to je v nedeljo popoldne v Ljudskem domu pri Sv. Barbari, kjer je na sporedu velika ljudska veselica, na kateri bosta govorila tudi poslanca Marija Bernetič in senator Vittorio Vidali. C re so vključili politične osuti 1 j enee in «alloglotte» se mnogo diskutiralo o vpraš njih materinega jezika. Spominjam se kako so t> krat med nami krožile slovel ske slovnice, pesmarice in dri ge knjige. In kakor sc tega spj[ m in jam jaz, se prav goto'i spominja na stotina drugil Morda je bila prav tatti pri1 šola tudi za marsikaterega ml*' dega učitelja, ki je na polileg len način obnovil tradicije, so bile deloma prekinjene in tiste šole so izšli fantje, ki 1 se junaško borili tudi za k* turo in šolo, v kateri so vide uresničitev zgodovinske laze. To naj imata pred očmi sV slovenska mati in oče predn izbereta šolo za svoje otrok* Naravno in človeško je, da i roditelja skušata izogniti vs' mu, kar se jima kaže kot rt če tek borbe, toda pravilneje je, tako menim, da se izogif ta temu, da bi jima njun trok nekega dne lahko očita da mu nista znala izbrati vilne poti in da ga nista us rilu k študiju jezika in 1 ture borbene skupnosti, čig3 član je že od rojstva. PAOLO SEMA Sita 5i3 Zahvala Orj ra? Ma slo ski n rt jez r>o« gir Po Vsem tovarišicam in tovarišee ki so se nesebično trudili za či>1 večji uspeh festivala «Dela» v D1 lini, se najtopleje zahvaljujetf' Prav tako se zahvaljujemo vse1; dobrotnikom, trgovcem, gostil>[ čarjem in zasebnikom za posle darila. Naša posebna zahvala naj C'1 pevcem iz. Boršta-Padrič-Kriia 1 njihovim dirigentom, orkestl 1 «Miramar», njegovim pevcem-s