32. Trst, četrtek dne i. tebruarja 1912. Ljubljana Leto L NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Posamezna Številka t vinarja. — „ jutro11 izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah Inpraz nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu ulica S. Francesco d’ Assisi, St. 20 kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico ie uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani. ' Po posti sprejemano stane Jutro11 mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50 celoletno K 18 — za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej Oniasi • i mm visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust! Mali oglasi : 5 vinar]ev -za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Čudna izjava. V pondeljkovem „Slov. Narodu5 je izšla čudna, prečudna izjava, podpisana od dr. Tavčarja in dr Trillerja. Ta izjava se glasi tako-le: »Na podlagi pojasnil, katera nama je podal gosp. deželni glavar dr. Šušteršič, sva se prepričala, da si a se nahajala on in deželnozborska večina S. L. S. ob priliki sprejetja verificikacijskega odseka v seji dne 25. januarja v popolni dobri veri glede obsega obljube, dane narodno-napredni stranki v ustavnem odseku iz leta 1908. Spričo teh pojasnil odpade torej kot neutemeljeno očitanje, da bi se bilo v deželnozborski seji z dne '25. januarja od strani S. L. S. vedoma in hotoma prelomilo katerokoli obljubo ali pa celo častno besedo njenega načelnika in deželnega glavarja gosp. dr. Ivana Šušteršiča. Pravno prepričanje narodno-napredne stranke da pomenja neverifikacija ljubljanskih poslancev gg. Reisnerja in Ribnikarja absolutno protizakonitost, ostane seveda s to izjavo nedotaknjeno*. — Ozadje te zadeve je zadostno znano : Pri debati o verifikaciji mandatov Ribnikarja in Reisnerja sta dr. Tavčar in dr. Triller izjavila, daje leta 1908. v seji ustavnega odseka dr. Šušteršič obljubil, da se v sedanji legislaturni perijodi, t. j. do leta 1914., ne bo glede volilnih opravičencev v kranjski deželni zbor ničesar izpreminjalo brez soglasja vseh treh deželnozborskiii strank. Ker se je pa letos to vendarle zgodilo vkljub tej obljubi s tem, da klerikalci zahtevajo volilno pravico v Ljubljani za one davkoplačevalce, ki v Ljubljani ne stanujejo in ki doslej niso bili v Ljubljani opravičeni voliti, sta oba narodno-napredna govornika izjavila, da bi S. L. S. prelomila častno obljubo svo jega načelnika dr. Šušteršiča, če mandatov gg. Reisnerja in Ribnikarja ne potrdi iz tega vzroka, ker pri teh volitvah niso volili okoličani. Vkljub temu je večina sprejela predlog verifikacijskega odseka. Nato je drugi dan na protestnem shodu v „Mestnem domu" dr. Triller z naivečjim povdarkom in premišljeno izjavil, da je S. L. S. stranka brez častne besede. — Zdaj pa ta nerazumljivo čudna izjava ! Kako naj si jo človek razlaga ? Jasno je, da je gg. dr. Tavčar in dr. Triller nista podala iz svojega nagiba, kajti v pondeljek je izšla v .Slovencu* notica, ki to izjavo napoveduje. Pa naj bo že ozadje te izjave tako ali drugačno, čisto gotovo je, da pri poštenih ljudeh ta izjava klerikalcem ne bo čisto nič pomagala, kajti, da so klerikalci častno obljubo dr. Šušteršiča res prelomili, tega ta izjava niti ne izkuša tajiti, narobe — ona to dejstvo takorekoč iznova potrjuje. Samo za to gre, ali so hote, ali nehote to storili. Dr. Tavčar in dr Triller sta prišla na podlagi pojasnil, ki jih je njima dal dr. Šušteršič, do prepričanja, da so se klerikalci nahajali v dobri veri. Bog jima žegnaj to prepričanje in pa njiju naivnost, ki dr. Šuš-teršičevim pojasnilom sploh še kaj verjame. Mi klerikalcem ne moremo verjeti ničesar več 1 Posebno pa dr. Šušteršiču ! Sicer sta pa gg. dr. Tavčar in dr. Triller hote ali nehote V — čisto pozabila, da sta v deželnem zboru klerikalce na ono častno obljubo opozorila pred glasovanjem o predlogu verifika -cijskega odseka; tista »dobra vera' klerikal cev je za nas torej zelo, zelo dvomljiva — ne verjamemo nanjo! In slednjič neglede na to ne moremo verjeti, da bi bili vsi klerikalci, ki so bili leta 1908. člani ustavnega LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Rsy»l Je Beauraven. V. Hči velikega profosa. Roland de Saint-Audre. je stopil naprej hoteč se rogati, glava mu je bila v ognju, gnev mu je pačil obraz. Ta hip pa se je začul težki, srebrni padec polne mošnje. Bila je mošnja s stoinpetnajstiroi tolarji, ki jo je vrgel Royal de Beaurevers Saiut-Andreju pred noge! »Nate, gospod," je dejal razbojnik, .vzemite svoj denar nazaj!1* S trepetajočim srcem se je Floriza ozrla naglo na Royala. Takoj pa je obrnila oči ...— Ur.ctAionaiirn ie odelo njene odseka, na ono obljubo kar kratkomalo „po-zabili ‘. — Pa kaj naj navsezadnje taka izjava klerikalcem pomaga ? Njih častna beseda je prelomljena Kdo naj pa še kaj da na častno besedo klerikalcev, če pa mora vedno pričakovati, da bodo nanjo »pozabili", da jo potem lahko prelomijo, če bi se jim ravno zdelo potrebno! — Na vsak način se nam zdi čudna izjava dr. Tavčarja in dr. Trillerja zelo prenagljena. Klerikalcev ni oprala očitka, da so prelomili častno besedo, njima pa je nakopala blamažo, če se hočejo klerikalci oprati in nas prepričati, da so res ravnali v dobri veri, jim ostane samo ena pot: da razveljavijo sklep, ki so ga storili glede poslancev Reisnerja in Ribnikarja v seji kranjskega dež. zbora dne 25. januar a. Če tega ne store, ostanejo slej ko prej sia*anka brez častne besede I Po enem mesecu. Nočemo se bahati s povečano obliko, v kateri začne danes izhajati »Jutro*, ker bahavost ni naša lastnost, ali veseli smo vendar-le — in z nami gotovo tudi vsi čita-telji , Jutra" -- da se je obseg ,,Jutra-1 znatno povečal, tako, da bomo mogli spraviti vanj več gradiva kot do sedaj, v prvem mesecu našega pregnanstva. Seveda ni to niti od daleč še ono, kar mi želimo, kar mislimo napraviti in kar gotovo tudi napravimo, ker na naši strani je lepo število odkritosrčnih in zvestih pristašev slobodoumnih in demokratičnih idej, ki jih je »Jutro" zastopalo od svojega začetka in jim ostane vedno zvesto, kakor ostane vedno zvesto jugoslovanski ideji, v kateri edini vidi rešitev slovenskega nrroda, četudi pravijo „hrabri junaki" temu, »neslane serbijade*. Denuncirani smo bdi dosti in tudi dosti preganjani v obliki -vaznih konfiskacij, ali upognili se nismo pred nikomur, ostali smo dosledni, potegovali smo se vedno za slabe in preganjane in nastopali odločno proti tlačiteljem in izkoriščevalcem ljudstva. Zato se je slovensko ljudstvo tako o-klenilo »Jutra", zato je postalo ,.Jutro" priljubljeno povsod koder se sliši slovenska beseda, zato ima „Jutro“ tako velik vpliv na razvoj našega javnega življenja. Tudi sedaj je „Jutro" po svoji obliki zelo skromno, ali storili smo kar smo mogli, kar je v naših močeh, ker ne bi bilo pametno, ako bi povečali list na način, ki bi presegal naše moči. Pri vsem tem pa gledamo mirno in samozavestno v bodočnost, z večjo samozavestjo gotovo kot oni, ki so si hoteli na malo honeten način prisvojiti ogromni moralni kapital, ki si ga je pridobilo „Jutro“ v 22 mesecih v Ljubljani. Čitatelji .Jutra" so po ogromni večini s studom odbili poskusen atentat na njihovo zavednost in so pokazali ošabnežem iz ,.Učit. tiskarne11, da ni dovolj polastiti se skrivaj „Jutrovihu naročnikov, da bi se ti naročniki takoj izneverili idejam, ki jih je zastopalo ..Jutro1 in sprejeli „ideje“ Jaka Dimnika; in Ribnikarja, dveh mož, ki bi botela vkljub svoji splošno priznani nezmožuosli igrati v našem javnem življenju vodilno ulogo. Zato „Jutro11 napreduje in bo napredovalo vedno bolj, ker nočemo napraviti iz ali ne razumete?11 je odgovoril Royal in brcnil mošnjo z nogo. ,0 mili Jezus, sveti Pankracij, angeli in arhangeli bož|i!“ je zajecljal Tririquemaille svetohlinsko. »Našemu dragemu Royalu se je zmešalo v glavi. »Mhm!“ je pritrdil Strapafar. ,Mož je izgubil pameti" 4 ..Zbrenčal je!" .se je oglasil Corpodibale in potrdil svoje besede s svečano kletvico. ,Ja, sakrament!" je zatarnal Bouracan »Moškani se mu je brismotila." ..Tiho!* je zagrmel Beaurevers. In ozrl se je s tako strašnim pogledom da je četvorica, ki se je že^ sklanjala in iztezala prste po polni mošnji preplašila in planila nazaj. „H konjem, capini, h konjem obešnjakil" je velel Beaurevers osorno. »Foglejte, če je kočija te gospodične, ki stoji zunaj na cesti v dobrem stanju. In pripravite se v dveh minutah, da jo pospremite z bodalom v roki do parižkih vrat!" Floriza jo vnovič pogledala '.azhgjnjh,? na njenih ustnicah je zaigralo kakor bežeč c-hljaj, podoben solnčnemu žarku. Razboj-: Lilije ni opazil tega pogleda in usmeva. lonil je bil glavo in se je zaril v premis- njega glasila kake ambiciozne ničle, ono ostane vedno neodvisno in napredno glasilo, ki se bo bojevalo vedno samo za resnico in pravico! Tako glasilo je bilo pri nas potrebno in zato je , Jutru11 zasiguran obstoj! DNEVNE VESTI. Našim cenjenim naročnikom. Zunanji naročniki naj nam blagovolijo za sedaj naročnino poslati po poštni nakaznici, ker nimamo še in nismo prejeli novih položnic poštne hranilnice. V bodoče se bo pošiljala naročnini lahko po položnicah, kar je ugodnejše za naročnike in tu li za nas. Naročnina naj se pošlje čem prej, ker bomo primorani vstaviti po 10. februarju pošiljavanje lista, ki je sedaj povečan, cena ostane pa dosedanja, kar je mogoče samo ako vsi naročniki list redno plačujeio. Naši ljubljanski naročniki naj blagovolijo plačati naročnino našim inkasantom proti potrdilu. Vse denarne pošiljatve za , Jutro* naj se naslovijo na našo glavno upravo v Trstu in ne v Ljubljano, ker sicer dobimo denar pozneje in ne moremo izvršiti naročil pravočasno. Urezali so se klerikalci vkljub vsej pre-triganosti s preosnovo volilnega reda v ljubljanski občinski svet. Čisto za trdno, so pričakovali, da bodo imeli z Nemci vred večino, toda dobili so samo 14 mandatov. Zdaj jih najbolj jezi tista točka v ljubljanskem volilnem redu, ki pravi, da se preo-stah mandati dajo najmočneiši stranki, kajti ravno na ta način je pripadel narodno-napredni stranki v vsakem razredu po en nov mandat. Zdaj baje hočejo v deželnem zboru skleniti, da preostali mandati pripadajo oni stranki, ki izkaže pri delitvi največji ostanek. No, naj napravijo kar hočejo, zavednost ljubljanskih volilcev je že tako velika, da na ljubljanskem rotovžu nikoli ne bo vladala klerikalno-nemška koalicija! Gospod dr. Pegan še vedno molči. Dr. Triller je v deželnem zboru pri verifikacijski debati očital dr. Peganu, da je potvoril zakon. .Slov. Narod* je prinesel potem isti očitek, podkrepljen z dokazi. Ali dr. Pegan na ta očitanja trdovratno molči. Da na taka očitanja nič ne da, se ne bo mogel izgovarjati, kajti dr. Šušteršič je na očitanja o prelomljeni častni besedi takoj reagiral. — Če ne bo nazadnje dr. Pegan po vzoru svoje načelnika tudi izjavil, da je potvoril zakon .v dobri veri-!" Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Včeraj so se nadaljevale v Ljubljani volitve v obrtno sodišče V skupini veleobrti so dobili Slovenci 17, Nemci 17 glasov. Potrebna je torej^ ožja volitev med Slovenci in Nemci. Slovenci so torej v tem oddelku zelo napredovali, kajti ta razred so imeli dosedaj vedno v rokah Nemci. V II. razredu je bilo oddanih 444 glasov, narodno-napredni kandidati so dobili 239 glasov. V III. razredu je bilo oddanih skupno 199 glasov, od teh za narodno-napredne kandidate 180 glasov. V II. in lit. razredu so torej zmagali naprednjaki z veliko večino. Kranjski deželni zbor. Danes ob pol 10. uri dopoldne se vrši druga seja kranjskega deželnega zbora. Na dnevnem redu so razni Ijevanje. ki mu je delalo očividno mnogo preglavice: saj ni bil vajen, tehtati svoje misli in dejanja. Saint-Andre pa je naglo pristopil k njemu in se ga dotaknil s prstom. „Kaj hočete?" je zajecljal Royal z naporom, kakor da se je vzdramil iz daljnih sanj. »Aha! To ja tisto, kar dela, da se vam vrti po možganih?" je dejal Beaurevers. «Eh. stvar je enostavnejša od očenaša, ki ga nikdar nisem znal moliti: spremiti hočem k njenemu očetu gospodu velikemu profosu to gospodično, ki ste mi jo naročili ugrabiti. Plačali ste me zato gospod in priznati morate, da sera pošteno izvršil svojo nalogo. Zdaj pa se mi ne ljubi več igrati to komedijo, in zato vam vračam vaš denar. »Podla duša!" je vzrojil Roland de Saint-Andre, ali veš, da te bom dal razko-lesiti živega?* ,0, hudiča, ne drezajte me v ušesa, ako vam je do tega, da izvršite kdaj ta lepi načrt. Stran! Izginite radovoljno. Vidim, da je vaša bližina neprijetna gospodični. Zato vam prepovedu era, približati se ji.“ »Razbojnik!" je zarjul Saint-Andre. Ti si nnni “ predlogi deželnega odbora in finančnega odseka. Razpravljalo se bo tudi o prošnjah raznih društev za podporo in o dr. Lampe-tovem predlogu glede ustanovitve deželne metnice in klavnice. Zanimivo ja dejstvo, da hoče imeti deželni odbor na ona društva, ki dobe od dežele podporo, poseben upliv in to predvsem na ..Glasbeno Matico". Krasno op avičenje. Hrvaški opozicijo* nalni listi so zaplenjeni dan za dnevom. , Hrv. Pokrel11, „Srbobran41, ..Slobodna rieč11, ..Agramer Tagblatt11, „Neues Tagblatt41, „Hr-vatska11, „Hrv. Novosti11 in ,.Naše Pravice41 izhajajo vsaki dan bolj beli, kakor črni. Popolnoma razumljivo, da ne bi imelo za bana Čuvaja to nobenih hudih posledic, ako ne bi evropska javnost ničesar izvedela o krasnih ustavnih razmerah v tej blaženi Avstriji Toda Čuvaj računa z dejstvom, da razmere na Hrvaškem ne bodo napravile najboljšega vtisa na evropsko javnost in skuša zato priti temu že naprej v okom. V uradnih .,Narodnih Novinah11 opravičuje neprestano konfisciranje opozicijonalnih listov s tem da ogrožajo isti narodni obstoj hrvaškega naroda. Bolj „kunštnega11 izgovora si ban Čuvaj gotovo ne bi mogel zmisliti. Toda njegovo hinavsko opravičenje mu ne bo nič pomagalo. Evropska javnost je danes kolikor toliko precej dobro informirana o razmerah na Hrvaškem ;in se ne bo dala preslepiti s takimi neumnimi izgovori. Delavske hiše v Trstu. Marsikateremu tržaškemu delavcu je morebiti popolnoma neznano, da zida tržaška mestna občina na Vrdeli posebna, samo delavcem namenjena stanovanja. Tudi ob državni cesti proti Opčinam bo magistrat prihodnje leto gradil enaka poslopja. V stanovanja bo napeljan vodovod. Zaradi tega se sezida ali izkoplje na primernem kraju vodometni rezervoar za Vrdelo, ki bo po sedanjih načrtih veljal 6O.OO1) K. — Kakor sedaj čujemo iž slovenskih delavskih krogov, vlada med slovenskimi delavci vse premalo zanimanje za ta stanovanja. Čujejo se naravnost glasovi, da naj bi tržaško slovensko časopisje posvečalo večjo pozornost tej akciji tržaškega magistrata, ki skuša tudi na tem polju pred vsem protežirati Italijane iz kraljevine. Tržaški slovenski domačin in delavec mora polniti vedno prazne mestne blagajne, a »regnicolo" mu sproti pobira iz blagajne maslo. Pred vsem prosijo delavski sloji slovenske občinske svetovalce, da točno nadzirajo magistratovo poslovanje v tej akciji in da bi delavce potom slovenskih 1 stov informirali, kje, kedaj in kako se je treba priglasiti na magistratu glede najema stanovapj. Delavci izražajo upanje, da ne bo ta glas neplodno odmeval v slovenskih političnih krogih. Delavsko najvitalnejše vprašapje je stanovanje in tu se mora magisvaui pojasniti, da slovenski delavec ima še. večjo pravico zahtevati stanovanja v mestnih de* lavskih hišah, ker je domačin — davkoplačevalec, dočim »regnicolo* samo figo kaže mestnim blagajnam. Še nekaj o N. D. 0. Iz ženskih krogov smo prejeli o razmerah v N. D. O. sledeče pismo: Pri naši delavski organizaciji se je v zadnjem času izpremenilo mnogo; priznavamo, da morda v korist društva, kar bi nas le veselilo. Toda če bo šlo tako naprej, kakor poprej, ni pričakovati kakih vspehov. V N. D. O. nas je bilo organiziranih jako ,Moja navada 'e, da si upam vse, karkoli se mi zljubi." »Torej pogini peslt je zatulili Saint-Andre, potegnil bliskoma svoj meč ter izpadel proti razbojniku z divjim sunkom, ki bi ga bil poslal naravnost za starim Bra-bantom, da ni odskočil v stran in se umaknil. A tisti hip je stal že tudi Royal z golim rapirjem v roki. Nasprotnika sta navalila drug na drngega. Borba je bila kratka. Slišalo se je naglo žvenkrtapje in rožljanje jekel: Saint-Andre je zdajci zatulil od bolečine. Royalov rapir je bil švignil kakor blisk in mu potegnil rdečo brazdo po obrazu: naslednji trenutek se mu je ost zadrla v ramo. »To je moj rt1 ;tzni sunek", je dejal Royal preprosto doči m je padel Saint-Andre vznak, z besno kletvi o na ustnicah. »Našel te bom!4 je rjul Samt-And***-»Zapisan si krvniku!1 Floriza je vst - t.ala; Royal je preble-del. ‘ čUT »Krvniku!" je zamrmral. »Da Brabant mi je rekel. Krvnikov sem, odkar je bila minuta mniooo m.«)"" 11 lepo število deklet. Navdušenje za organizacijo je raslo od dne do dne. Le žal, da v organizaciji nismo našle tega, kar smo pričakovale. Stremljenje služkinj ni samo ples, hotele smo tudi duševne izobrazbe, kakor so nam obetali. Zavzemale smo se zlasti za dramatični odsek, toda s predstavami nismo mogli nadaljevati, ker ni bilo potrebnega odra ne sredstev in so nam gotovi ljudje takorekoč metali še polena pod noge. Obljubljalo se nam je tudi, da bomo imele tudi govorniško šolo in pevske vaje, a me nismo imele nobenega takega užitka. Čemu smo se torej organizirale. Število članic se bo gotovo še bolj skrčilo, če bo šlo tem potem naprej. Dolžnost N. D. O. je, da vpošteva želje svojih članov in poprejšnja armada bo zopet zbrana in tudi me ženske bomo z veseljem pomagale našim sotrpinom delavcem k skupni slovenski stvari v Trstu. Fijasko klerikalne obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Slovenski klerikalci bijejo v štajerskem deželnem zboru že dalje časa neizprosen boj proti nemško-nacijonalni večini, tako da je vspeino delovanje deželnega zbora popolnoma onemogočeno. Dežela se nahaja radi tega v hudih finančnih stiskah in ne more iz zagate. Ni čuda, da je cesarski namestnik grof CIary napel vse sile, da bi dosegel sporazum med Slovenci in Nemci in tako rešil deželo iz finančne krize. Toda dosedaj so se razbila še vsa pogajanja in tudi ni še tako kmalu misliti na srečen izid. Obstrukcija Slovencev bi bila popolnoma umljiva, ako bi imela jasne cilje pred seboj, česar pa pri klerikalcih ni videti. Obstrukcija klerikalcev je brez glave in brez repa in klerikalci sami ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. S tem, da stavijo nemški večini naravnost nesprejemljive pogoje, si hočejo utrditi svojo pozicijo med volilci in napraviti med slovenskimi naprednimi volilci razdor, kar se jim je pa temeljito ponesrečilo. Slovenski naprednjaki sicer niso nasprotniki resne obstrukcije, nikakor pa se ne morejo strinjati s postopanjem klerikalcev, ki je naravnost nesmiselno. Štajerski deželni odbor je takorekoč že odgoden, ker ima tozadevni dekret vlada že v rokah. S svojimi naravnost *e-sroiselnimi zahtevami so klerikalci izzvali nemško večino na najhujši odpor, ki se sedaj zrcali v tem, da 'Nemci sedaj nočejo privoliti niti v one slovenske zahteve, v katere so bili prvotno pripravljeni privoliti. Tako bo končala slovenska klerikalna obstrukcija čisto gotovo s popolnim fijaskom velikansko škodo Slovencev tako na gospodarskem kakor na narodnem polju. Na vabilo „Dramatičnega društva v Mariboru' so se različna spodnještajerska narodna društva, ki goje dramatiko, udeležila sestanka, ki se je vršil dne 21. jan. v Narodnem domu. Zastopana so bila sledeča društva: Narodna Čitalnica v Ptuju, ptujski »Sokol", „Moška podružnica Sv. C. in M.“ in »Pipec** v Ptuju; društvo „Edinost“ iz Središča; Podružnica družbe Sv. G. in M. za Središče in okolico ; bralno društvo »Lipa" iz Sv. Bolfenka pri Središču; Čitalnica (dramatični odsek) iz Slov. Bistrice; telovadno društvo „Sokol“ (dramatični odsek) iz Krškega ; telovadno društvo »Sokol* v Mariboru; »Sokol", »čitalnica", »Pevsko društvo" in »Podporno društvo Fran- Jožefove šole" v Ljutomeru; »Sokol* in „Čitalnica" v Brežicah; »Šaleška čitalnica", »Sokol" in »Ljudska knjižnica" v Šoštanju; »Bralno društvo« iz Starega trga pri Slovenjegradcu; »Čitalnica" iz Št. Lenarta v Slov. Gor. in »Dra matično društvo v Mariboru1*. Počastil je ta sestanek znani literat g. dr. Karl Glaser, vseučilištni profesor v pok. iz Hoč, ki se kakor znano živahno interesuje in dela za razvoj slov. dramatike in slovstva sploh. Čitalnica v Gornjemgradu je poslala sestanku brzojavne pozdrave z odobravanjem naših smotrov. Opravičilo se je »Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju", »Dramatično društvo v Celju" in »Ljudska knjižnica v Št. Jur.u ob j. ž. ter g. Govekar, ravnatelj »Pojdimo, gospodična,* je dejal nato Florizi. »ln ti, krčmar, poslušajl' Krčmar je piihitel naglo, kakor da bi vohal dobiček. »Zgoraj v sobi leži človek, ki je bil junak . . . edini prijatelj moj na zemlji. Krčmar, ali si kristjan? Gotovo si. Pokoplji torej dostojno ubogega Brabanta in daj kakemu popu tolar, da ga počasti z molitvico. V dveh dneh se vrnem pogledat, ali si izvršil moj ukaz, in takrat dobiš deset lepih tolarjev. Toda gorje tvoji pasji mrhovini, ako najdem, da me 'nisi ubogal do pičice. Na pot 3edaj, milostljiva gospodična!1* Kočija, v kateri je sedela Flcriza, je zdrdrala v noč. Nasi štirje razbojniki so kljub svojim ranam, iilo galopirali z rapirji v roki, vsi pir^uioeni nad to svojo novo in nenavadno ulogo. Royal je bil zajahal enega »zmed voznih konj in je vozil sam, bolje ' ^ d najspretnejšega k• iijaža, ogibaje se jarkov i i zaprek, kakor d bi mu svetil beli dan. Ob iutrr.rtjem *«* ^spel voz do pariških vrat, zavozil > mes>.o in krenil naravnost proti hotelr velikega prtnfosa, na koncu ceste Sait-Antoine, nasprot i bastilje istega imeua. Ob »edmih je zavil na d’1'1"5 slov. gledališča v Ljubljani. Vsi ti so pismeno odobravali namen izdajanja gled. lista „Ta-lije" in pozdravljali idejo glede ustanovitve »Zveze", združitve vseh narodnih društev, ki gojijo dramatiko. Najprvo so si zastopniki omenjenih društev ter g. Dr. Karel Glaser pred zborovanjem ogledali naprave na odru in garderobo slov. gledišča, o čemur so se vsi jako pohvalno izraževali. Nato so se zbrali k skupnemu posvetovanju v restavraciji Narodnega doma kjer otvori zborovanje g. Srečko Stegnar, predsednik »Drama-tičnega društva v Mariboru", pozdravi prisrčno vse zborovalce ter ponovi namen današnjega zborovanja. Po prečitanju došlih pismenih dopisov in brzojavk poroča gosp. Kejžar o rezultatih sestanka dramatičnih društev v Ljubljani, da se je namreč posvetovalo o odpravi težav glede izposoj e vanja iger, garderobe itd., ter vzniknilo prepričanje da je neobhodna potreba zopet pričeti z izdajo »Talije*. Treba pa je predvsem centralizirati vsa društva, ki goje dramatiko. V to svrho se naj ustpnovi „Žveza". Tuli se je na ljubljanskem sestanku govorilo o even-tuelni napravi mehaničnega odra, da bi na tak način odpomogli oviram in težavam različnih društev na deželi, ki jih imajo v tem oziru. O vsem tem se je razvila živahna debata, pri kateri so se konečno vsi zjedi-nili, da so za ustanovitev »Zveze" in v principu tudi za zopetno izdanjanje »Talije", da pa naj pred vsem posamezna društva zbirajo abonente v svojem kraju in določijo, koliko izvodov tekom jednega meseca žele abonentje, poročajo vodstvu v Maribor o tem, pošljejo zajedno imenik svojih iger, ozir. statistiko društva; tudi naj poskrbijo pri sestanku zastopana društva naslove onih, ki še vodstvu niso znana dosedaj. G. Dr. Pivko želi, naj se tiskarne popra >uje glede izdatkov za Talijo. Glede mehaničnega odra so se izrekli veliki pomisleki glede prevažanja in postavljanja istega tako, da se o tem ni moglo ničesar sklepati. Zatem podajo gg. zastopniki vsak za svoje društvo informacije o prirenjanju iger, o odru in pevskem sodelovanj pri predstavah. Po triinpol urni debati zaključi predsednik zborovanje ter se zahvali vsem zborovalcem, ki so so konečno udeležili tudi večerne predstave »Char-ley-eve tete-1. Na svidenje pri prihodnjem sestanku, katerega dan in uro objavimo pravočasno ! Za Merkurjev plesni venček, ki se bo vršil danes J. februarja t. 1. v veliki dvorani »Nar. doma* v Ljubljani vlada živahno zanimanje. Kakor so vsako leto Merkurjevi plesi med najlepšimi zimskimi prireditvami, tako kaže biti tudi ta prireditev ena najlepših in najprijetnejših v letošnjem pred-pustu Plesni odsek slovenskega trgovskega društva .Merkur" se posebno trudi da bo letošnji ples še presegal vse dosedanje Merkurjeve prireditve. Pri plesnem venčku čigar čisti dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva bo igrala slavna »slovenska filharmonija" izbrane operetne plesne točke, ki bodo tudi ne plešočim nadomeščale koncert Vsled tega upamo, da bo udeležba na plesu splošna ter zabava prijetna in neprisiljena. Nekaj posebno lepega so damska darila namenjena za ta ples. Če kdo po neljubi pomoti morda ni prejel vabila, ga najvljudneje prosimo, da blagovoli istega zahtevati pismeno ali ustmeno pri društvu. Vstopnice so v prodaji pri sledečih ljubljanskih trgovinah: Gričar in Mejač, Prešernova ul., I. Kostevc, sv. Petra cesta, I. Samec, Mestni trg, ter na večer prireditve pri blagajni. Začetek ob pol 9 uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 4. svečana 1912 vprizori dramatično društvo v Mariboru igro ,NiobaJ, angleško glumo v treh dejanjih, katero sta spisala Harry in E. A. Vaulton. Ker je ta igra polna šaljivih prizorov, kakor je bilo že posneti iz listkov — razdeljenimi med občinstvo pri zadnji predstavi —, nu li vsa- šče hotela. Tam je stal visok, močan in širokopleč mož z ostrimi očmi pod košatimi obrvmi, ki je prestregel Florizo v svoje naročje, kjer jo jo držal dolgo časa s strastno nežnostjo. Ta mož je bil veliki profos pariški. »Kako di se vračaš tako pozno? Umiral sem od nepokoji. In v takšnem spremstvu! Kje so naši ljudje? Kaj se je zgodilo?" Štirje tovariši so bili iz previdnosti ostali na ulici. Royal de Boaurevers pa je skočil s konja. Z roko na meče vem ročniku je stopil naprej in se lahno naklonil v pozdrav, dočim ga je meril veliki profos s svojim jastrebjim očesom. .Gospod veliki profos," je dejal z nekakšno osornostjo, .zgodilo se je takole: bil sem najet, da ugrabim to gospodično in jo izročim nekemu kavalirju, čigar ime vam bo povedala ona, ako bo hotela.« „Oh“, je zamrmrala Floriza, tako tiho, da jo je jedva slišal, »nesrečnež, vi se pogubljate !.... In prsi deklice so začele trepetati. komur mnogo zabave. Naj torej vsak poseti slovensko gledališče dne 4. svečana 1912 če se hoče iz srca nasmejati. Začetek bode ob pol 8. uri zvečer; blagajna se odpre ob pol 7 uri; predprodaja pri g. Weixl-nu, zgornja Gospodska ulica 33. Sodeluje orkester »Glasbenega društva11. Pripomnimo konečno, da se je navedena igra že skoraj na vseh čeških odrih vprizorila ter je občinstvo povsod igralcem živahno aplavdiralo v znak svoje največje zadovoljnosti. Naše cenj. izvenljubljanske in izventrža-ške naročnike prosimo, da bi blagovolili čem prej podaljšati naročnino, v kolikor tega še niso storili. Pri pošiljanju naročnine naj se blagovolijo za sedaj poslužiti poštnih nakaznic, ker novih položnic poštne hranilnice še nismo prejeli. Posebne izdaje za Ljubljano in posebne za Trst danes še nismo priredili, ker nam ni bilo mogoče v par dnevih urediti vsega, kar bi zato bilo potrebno. Vsekakor pa izvršimo ta naš načrt najdalje v osmih dnevih. Sploh hočemo list v vsakem oziru spopolniti, zato je pa potrebno, da naročniki redno plačujejo naročnino in da imamo dovolj dopisnikov iz vseh slovenskih krajev. Apeliramo torej na ene kot na druge. Težka nezgoda v ladjedelnici pri Sv. Marku. Včeraj popoludne okolo 3. ure, ko je neki učenec z imenom Mervič vrtal skupno z ostalimi mojstri luknje na krovu nekega novega dridnavta z električnim svedrom, stavil je po nesreči prst mazinec med kolesa stroja ter si ga skoraj popolnoma odtrgal. Deček je zavpil od bolečin in padel v nezavest. Pričujoči delavci so ga zgrabili in odnesli na rešilno postajo „Igea“ kjer ga je zdravnik za silo obvezal ter odredil, da so ga nemudoma prenesli v bolnišnico. Varujte svoje otroke. Delavčeva soproga Marija Kovač v Gaberjah pri Celju je bila te dni zaposlena s pripravljanjem zajutrka. Med tem ko je odšla k sosedu po mleko, se je splazila njena triletna hčerka k ognjišču in zlila kotel, ki je bil napolnjen z vrelo vodo. Otrok je zadobil na večih krajih nevarne opekline in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. Smrt na tračnicah. Iz Volčjega hriba na Koroškem se poroča: Pri premikanju železniških vozov je v pondeljek popoldne železničar Knapp tako nesrečno zašel med dva voza, da je obležal na mestu mrtev. Nesreča. Tesar Peter Borštner v trboveljskem rudniku je v ponedeljek popravljal neko trhlo leseno steno. Med delom se je na sosednji steni odtrgal 100 kg. težki kamen. ki je padel direktno na Borštnerja — Borštner je zadobil na glavi težko poškodbo in si vrh tega zlomil desno stegno. Nesrečneža so takoj odpeljali v bolnico. Grozna železniška nesreča. Na progi državne železnice pri Rihenberku-Prvačina se je predvčerajšnjim dogodila grozna železniška nesreča. Kurjač tovornega vlaka Jakob Kokalj se je nekoliko nagnil na lokomotivi, pri tem je zgubil ravnovesje in je padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Na pol živega ponesrečenca so prepeljali v Gorico, kjer je kmalu izdihnil. Zapušča mlado vdovo s kopico nepreskrbljenih otrok. Ubogega popotnika okradel. 28-letni težak v Trstu, stanujoč v ulici sv Mavricija 10 Janez Platnik, doma iz Spodnje Štajerskega, je bil aretiran, ker je okradel nekega ubogega popotnika na državnem kolodvoru Platnik mu je skrivaj izmaknil nahrbtnik in par čevljev. Bojišče v staromestni krčmi. Ulica Capi-telli v tržaškem starem mestu je ponoči polna bujnega in šumnega življenja. Črne sence dolgih in sumljivih postav se vlačijo okrog ob zidovju ilnk ozke ulice. Vse lire peni po bujnem in veselem vživanju. Naravno, hudič je tudi v tej ulici odprl svojo „botego". V ulici je več malih krčem, kamor zahajajo ljudje iz vseh vetrov in krajev. V neki taki gostilni je nastal te dni hud kreg in prepir med zastopniki dveh precejšnje število pivcev broječih „klap“ zaradi malenkostne psovke. Obe sovražni stranki sta se končno začeli bombardirati in obmetavati s kozarci, litri, vrčki in drugim gostilniškim orodjem. Bilo je pravo klanje. Razgrajači so napravili krčmarju 80 K škode. Policiji se je še-le po dolgem naporu posrečilo prijeti glavne razgrajače in jih aretirati. Policijski komisar je po kratkem zaslišanju vtaknil v preiskavalne zapore naslednje štiri težake: 26-letnega Petra Boleta težaka stanu očega v ulici Riborgo 27, 24-letnega Matevža Pri-vaca iz Karkavcev v Dalmaciji, 32-letnega Žana Delginsto iz Izole in 18 letnega Ivana Kapoviča iz Zadra. Slovensko gledališče v Trstu. Na Svečnico, v petek dne 2. t. m. se popoldne ob 3 in pol ponovi opereta »Mamzelle Nitouche". Cene zelo znižano. — Zvočer prične predstava izjemoma že ob pol osmih. Gostuje režiser slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani g. Hinko Nučič v drami ,Red iz nravnosti". — V nedeljo zvečer bo repriza „Carieins amnronke' Za VI. planinski ples, ki bo v soboto dne 3 februarju v ljubljanskem »Narodnem domu" vlada velikansko zanimanje, in upati je, da se bo v vseh prostorih »Nar. doma" ta večer razvilo živahno vrvenje, kakor na vseh dosedanjih planinskih plesih. Za zabavo bo kar najbolje poskrbljeno. V veliki dvorani bo plesišče (svirala bo »Slov. filharmonija*), paviljoni za okrepčila itd. V mali dvorani siesta in gostilna. V sokolski telovadnici plesišče in gostilna ter paviljoni. — Obleka za ples je turistovska ali promenadna. — Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K. — V predprodaji so vstopnice v sledečih ljubljanskih trgovinah: Gričar et Mejač (Prešernova ulica), Korenčan (Stari trg), Škof (Dunajsk i cesta) in Tičar (Sv. Petra cesta) — na dan plesa pa od 6. ure < naprej pri blagajni v »Nar. domu". Kinematograf »Ideal", Ljubljana, Franca Jožefa cesta, ima jutri v petek sledeči zanimivi spored : Odvodenje v aeroplanu, prekrasna slika, za katere napravo je potrošila francosko-amerikanska tvrdka The Vitagraph Co. 100.000 (stotisoč) frankov. Slika predstavlja zasledovanje aeroplana z ekspresnim vlakom. Predstavljala se bo samo en dan, in sicer jutri v petek. S 3. februarjem trajajo večerne predstave ob delavnikih: od 7. do 8 in pol, od 8 in pol do 10., ob nedeljah in praznikih: od 6. do 7 in pol, od 7 in pol do 9., od 9. do 10 in pol, torej trajajo večerne predstave po poldrugo uro. — Gene kakor doslej. Veda. Dvomesečnik za znanost in kulturo. Izdali in uredili: Albert .Kramer, Ivan Prijatelj, Mihajlo Rostohar, Bogumil Vošnjak. — Vsebina 1. številke II. letnika: B, V.: Zimski dnevi v Peterburgu, Ferd. Seidl: Mehanika duševnega delovanja (dalje prih.), Dragotin Lončar dr.: Adolf Tischhof, Milko Brezigar dr.: Konjunktura, kriza in depresija, f Josip Vošnjak dr.: Južnoslovanski spomini, The Slave Scholar: Angleška knjiga o južnih Slovanih. — Iv. Prijatelj : Iz zgodovine slov. literata. — Pregledi in referati: Država in družba. — Pravo. — B. V.: Radič, Savre-mena ustavnost. — B. V.: Kelsen, Haupt-probleme der Staatsrechtslehre. — Narodno gospodarstvo. V. K. Socialno politični pregled. Zgodovina. V. K.: Kos, Gradivo k zgodovini Slovencev. — Politična zgodovina. B. V.: Češka politika. — A. O.: Michels, Russland als Vormacht. — Dokumenti. B. V.: Iz dnevnika Crispija. — V. K.: Spomini socialistinje. — Pregled revij. B. V.: Revue sciences politique. — Kultura. I. A. Glomar: Slovensko slovstvo i. t. d. — Bogumil Vošnjak: Odgovori I. Priporočamo najtopleje, da se v vseh pogrebnih slučajih obračate na Prvo pogrebno podjetje, ki uživa najboljši sloves, toliko glede priznano točne in solidne postrežbe, kakor tudi glede zmernih cen. Več v oglasu na Četrti strani. Vojna v Afriki. Odkar smo zadnjič poročali o tej vojni, še niso Lahi stopili niti za ped naprej. Onega gluhega generala, ki ni bil sposoben voditi Lahov po pesku, so odpoklicali in ga bodo penzijonirali. Drugega pač ni zaslužil. Prva četa, ki bi bila morala priti na pomoč v Ain-Zari stoječim in bijočim se vojakom, je prišla za pet ur prepozno, ker je šla okoli hrbta v žep, namreč pot, ki bi jo morala napraviti v eni uri, je hodila šest ur. Zato ga je general Ganeva pognal domov polento kuhat. Toda ta blamaža ni zadnja. Pred nekaj dnevi so namreč Lahi na morju ustavili francoski parnik .Manoub«*, ter so te Turke zajeli, vzlic temu, da je italijanski poslanik v Parizu, Tittoni (bivši laški minister za zunanje zadeve) telegrafično obvestil svojo vlado, da so vjeti Turki sami zdravniki rdečega polumeseca. Lahi so br/ojavko zavlekli in njeno besedilo primerno spremenili nakar so vse vjetnike obdržali še naprej v vjetuištvu. To pa je bilo Franciji že preveč, ker je Francoska javno-t zahtevala potom časopisja, naj da Italija zato flagrantno kršen,e mednarodnega prava zadoščenje, ter naj izpusti vjetnike. Itali anska vlada je morala ugrizniti v kislo jabolko, ter izpustiti one vjetnike, potem, ko jih je izprašala, ter jih je postavila pred skušnjo, če so res zdravniki. In glej, laška komisija je priznala vsem tem vjetnikom, da so resnični in pravi zdravniki, dočim je francoska komisija spoznala, da so bili nekateri teh »zdravnikov* turški oficirji. Stem so postavljeni laški zdravniki pred strašno blamažo, ker ako so tudi oni delali skušnje pred takimi »komisijami", potem seveda, ni čuda, če se v Italiji kolera in druge epidemije tako izborno počutijo in silno hitro širijo. — Medtem se pa čuje, da Rusija spet posredn e, seveda najbrže spet za ceno odprtja dardanelske ožine, v kar se pa Turčija ne more nikakor udati, ker bi s tem postala nekaka vazalna država v Evropi. Zato ne bo s pogajanji se strani Rusije ničesar, ker ona je v tripellententi, a Turčija vidi svojo rešitev v Nemčiji, ki je do nohtov oborožena, kar namreč Alahovim < ainoTt»m silno imponira. — V Italiji posta- V, ja že v vrstah iudustrijcev in trgovcev ogorčenje proti vojni, ker je ves promet v teh j dveh slojih skoro ustavljen; tudi je čutiti i precej težko denarno stagnacijo. Toraj sc ji za socialističnimi delavskimi krogi prišli že dru®i slo;i, ki niso preveč navdušeni zato „večno vojno“ kakor jo naziva prosti narod solnčne Italije. Seveda4 vojni liferanti si ma-nejo roke, ker tako d »brega zaslužka že davno niso imeli kot sedaj. Vlada pa pretresava, kako bi dala tudi srednjim slojem priliko kaj zaslužiti, da jim zamaši usta, ker odkar so prišle na dan velikanske goljufije pri dobavi govedine za Tripolis, je glas ljudstva Ladi upravičen, ne samo izmišljen. Nad milijon lir je morala država vrniti samo na davkih za obolele govedine, katerih židovski oderuhi niti nikoli plačali niso. Potem so pa spet ravnoisto bolno živino prodali nazaj ravnoisti vojni upravi. In to se je godilo ves čas, odkar trpi vojna. — Velevlasti resno pretresavajo vprašanje, kako bi se prenapetim laškim poveljnikom voj nega brodovja zabičalo v glavo one para grafe haaške mirovne konference, ki določajo, v koliko se sme motiti trgovske ladje nevtralnih držav, toda menda bo tudi to brezuspešno, ker večj-i nerednosti ni nikier kot v poveljstvu laškega vojnega brodovja. To se je jasno pokazalo takrat, ko je nasedel laški križar »San Giorglo“ v plitvo skalnato obrežje. Poveljnik, neki mladi oficir se je namreč zabaval v najbolj nevarnih trenotkih z neko žensko, pijan kot kanon, tako da se ni bil v stanu ustreliti, ko je spoznal, kaj je zagrešil Take častnike kaj naučiti je težko. Saj vemo. Vis nas pouči. Radi bi našim čitatelj^m poročali kaj z bojišča, pa kaj, ko sam poveljnik Caneva ne more priporočati svoji vladi, naj bi se stopilo v ofenzivo On pravi, da Italija nima toliko vojaštva, da bi ves tripoliški pesek preiskalo in si podjarmila divje Arabce, zato priporoča politiko npacific ranja,‘ Arabcev, kar bi tra jalo 50 let, kot je to trajalo v Alžiru. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Zader, 31. jan. Včarajšnje poročilo o deželnem zboru dalmatinskem je v toliko dopolniti, da so hrvaški pravaši pokazali na seji pravo barvo Ker ni prišlo k seji nekilj članov večine, so pravaši korporativno odšli iz zbornice, da bi tako onemogočili redno poslovanje. Ko so pravaši, pravi in iskreni prijatelji slovenskih klerikalcev, začeli odhajati, je zaorilo na galeriji nebroj glasov: „Ven z goljufi! Odkrite so vam karte! Doli z obstrukcijo!“ Na galerijah je bilo zlasti polnoštevilno zbrano ljudsko-šolsko učiteljstvo iz vseh krajev Dalmacije. — Današnja seja je bila povsem mirna in je večina za ,,junk-tim“ med proračunom in zakonskim načrtom glede zboljšanja učiteljskih plač. — Prihodnja seja bo v soboto. Dunaj. 31. jan. Nadvojvoda Karl Albert je danes zjutraj odpotoval v Sofijo, da zastopa avstrijskega cesarja pri slavnostih ob proglasitvi bolgarskega prostolonaslednika za polnoletnega. Dunaj, 31. jan. Okrog poMneva je prišlo več slo hrvatskih dijakov pred ogrsko ministrsko palačo ter priredilo hrupne demonstracije proti vladi, ki je edina in prava povzročiteljica, da je bil novi hrvaški sabor odgoden, ne da bil definitivno sklican na sejo. Policija ja zasedla vse doiiode palače in razpršila slednjič demonstrante, ki so se razšli, prepevajoč hrvaško naro !no himno. Nekaj dijakov je bilo aretiranih. Duna1, 31. janj „Zeit“ poroča iz Berlina; V poučenih krogili zatrjujejo, da je nemški cesar Viljem II. izjavil, prestolonasledniku Franu Ferdinandu povodom njegovega zadnjega berlinskega obiska, da vrne cesar obisk najbrže v prvi polovici meseca maja cesarju Franu Josipu I. v gradu Schonbrunu Z njim pride tudi nemški državni tajnik za zunanje zadeve Kiderlen-Wac.hter injbo kon-feriral z avstrijskim zunanjim ministrom glede nekaterih aktualnih političnih vprašanj. Dunaj, 31. jan. Za 13. februarja je sklican odsek državnih uradnikov v zbornico na sejo. Pred vs?m bo odsek razpravljal vladni zakonski načrt glede zbolšanja plač državnim uradnikom. Dunaj, 31. jan. Dne 19. februarja t. 1. ima gospodska zbornica izredno sejo, da tako manifestira in izrazi svoje simpatije nadvojvodi Reinerju in njegovi soprogi, ki praznujeta prihodnji mesec svojo demantno poroko. Pripravljajo se posebne svečanosti. Inomost, 31. jan. V tirolskem deželnem zboru obstruirajo italijanski poslanci. Plenarna seja, bi se je pričela včeraj, je trajala do danes opoldne. Italijanski deželni poslanec dr. Bertolini je govoril tri ure. Deželni glavar Kathrein je prekinil sejo in sklical konferenco načelnikov strank. Ker se ni moglo najti za sporazum primerne formule, je glavar nato deželni zbor odgodil, Budimpešta, 31. jan. Včeraj je priredilo vodstvo ogrske socijalne demokracije velikanske demonstracijske shode za splošno, enako in tajno volilno pravico za državni zbor. Na shodu je bilo zbranih okrog 15.000 delavcev. Na shodu je govoril tudi Justhovec posl. grof Bathyany, ki je izjavil, da Justho- va stranka preje ne odneha od obstrukcije v ogrskem državnem zboru, dokler se ne uvede splošna in enaka volilna pravica. Solun, 31. jan. Več neznanih napadalcev kakor sodijo poučeni krogi so bili člani bolgarskega revolucionarnega odbora, je v hišo trgovca Selim Radovičaviglo dinamitno bombo. Vojaki so jo še pred eksplozijo pobrali in odnesli iz hiše na prosto, kjer so jo preiskovali. Med preiskavo pa je bomba z velikim pokom in hruščem eksplodirala ter ubila enega častnika in osem vojakov in ranila osem drugih vojakov. Carigrad, 31. jan. Sedaj so prišli na sled, da je imel bivši sultan Abdul Hamid v neki nemški banki deponiranih eden miljon turških lir in dalje tudi v neki francoski banki v Lijonu 80.000. Turška vlada sedaj zahteva, da ji francoska banka izplača omenjeni depozit in je tudi predložila zadevno pooblastilo Abdul Hamidovo, toda banka se brani deuar izplačati, češ, da nima nikake veljave podpis jetnika na pooblastilu Vrše se še pogajanja in vlada upa, da doseže izplačilo hranilne vloge po 18 000 turških lir mirnim potom, ker je nemška banka izplačala brez obstavljanja gorenji miljon. Lizbona, 31. jan. Štrajkovno gibanje med delavstvom vedno bolj in bolj narašča. Štrajk je zadobil splošno revolucionaren značaj,— Močno pomožene vojaške straže morajo stražiti palačo predsednika republike in stanovanja ministrov. Včeraj je vojaštvo ujelo 116 oseb in jih odpeljalo na krov križarke ,,Adamastor“. Med aretiranimi ste tudi dva anarhista, ki sta osumljena, da sta metala bombe proti policiji in vojaštvu. Močne vojaške patrulje korakajo dan in noč po ulicah. Varnostni organi vlačijo stavkujoče delavce en masse v zapore, ki so že vsi prenapolnjeni. Vsi veleobrati in tovarne so zaprti. Policija tudi strogo nadzira vse prišlece v mesto, ker šumi, da je došlo v Lizbono zadnfe dni mnogo anarhistov, ki skušajo delavstvo zapeljati k pouličnim napadom in k demoliranju. Na večjih krajih je že eksplodiralo več bomb, ki pa niso povzročile posebno velike škode. — Vlada razglaša vsem guvarnerjem po deželi, da je generalni štrajk ponesrečil. To je pa najbrže le njen manever. Lizbona, 31. jan. Vlada je razglasila nad celim mestom obsedno stanje. Vlada skuša varovati prostost dela. Sedaj je zasiguran mir. Vojaške patrulje so aretirale v prostorih socijalistične zveze več sto voditeljev in agitatorjev. Odvedle so jih na krov vojnih ladij. — Industrija in trgovina počiva Viada je proglasila obsedno stanje v sporazumu zastopnikov tujih velesil. Ob osm h zvečer ne sme nihče na ulico, drugače je takoj aretiran. Zbiranje oseb na ulici je strogo prepovedano. Vojaške patrulje imajo nalogo, da vsako tako množico razprše in tudi po-strele. Razne vesti. * Vlom. V Temešvaru na Ogrskem so neznani tatovi vlomili v neki železniški voz, ki je bil napoljnjen z dinamitom in ukradli ] 0.000 patron. 8.000 patron je ležalo v bližnjem jarku, * Radi tripoliške vojne. V Parizu je prišlo včeraj radi tripoliške vojne med italijanskimi in francoskimi delavci do hudega spora, tekom katerega so Italijani umorili enega Francoza z bodalom. To je Francoze tako vjezilo, da so se kakor divji vrgli na Italijane in pet italijanskih delavcev nevarno ranili. * Samomor. V Stuttgartu se je ustrelil neki 20-letni dijak radi slabega študijskega napredka. * Oh ta nesrečna politika. V Riidings-dorfu pri Potsdamu na Nemškem je neki kmet zblaznel radi t»ga, ker so ga obdolžili, da je za časa državnozborskih volitev volil socialističnega kandidaia. Nesrečneža so mo-rali takoj odpeljati v blaznico. * Zima na Nemškem. V porečju reke Visle divja nenavadno huda zima. Termometer kaže že 25 stopnij Celzija pod ničlo. Vrh tega neprestano sneži. V gozdih je sneg polomil mnogo drevja in uničil tudi mnogo divjačine. Železniški promet je zelo oviran. * Radi 8 jajc. V bližini Cherbourga na Francoskem je neki delavec umoril neko v bližini njegovega stano anja stanujočo 92 letno vdovo, da bi ji lahko ukrsdel 8 jajc Morilca so takoj aretirali in izročili sodišču. * Aretirani milijonar. V mestu Kologrivu na Ruskem so te dni aretirali veleposestnika in miljonarja Herova, ki je osumljen, da je za umor svojega sina najel posebne ljudi. Razven tega je policija aretirala še 13 drugih oseb, ki so bili prisotni pri umoru. * Potres. Iz Ampezza na Tirolskem se poroča, da je potres v dolomitnih dolinah vzbudil med tamošnjimi prebivalci strašno razburjenje. Ljudje so trumoma zapustili svoja domovja in zbežali v gore. * 564 milijonarjev umrlo. Francoski statistični urad je ravnokar izdal statistični pregled, iz katerega ja razvidno, da je 1. 1910. umrlo 5(i4 milijonarjev. Niih premoženje je znašalo približno 6000 milijonov frankov. * Boj med Rusi in Kurdi. Na perzijsko-turški meji so Rusi zasedli neko sporno ozemlje, vsled česar se je razvil med Rusi in Kurdi hud boj. Na obeh straneh so bile velike izgube. Kakor se poroča, je padlo v boju nad 800 Kurdov. Turška vlada je vložila v Petrogradu protest proti postopanju ruskih vojakov. * Veleposestnik Rubicky iz Varšave je v trenutnem blaznem napadu umoril svoje štiri otroke in se nato še sam obesil. * Bolgarski poslanik v Peterburgu odpoklican. „Novoje Vremja“ poroča, da bo bolgarski poslanik v Peterburgu general Papri-kov odpoklican, ker je ob priliki pravoslavnega novega leta govoril pri neki slavnosti za vojno proti Turčiji, kar je turške politične kroge zelo vznemirilo in razburilo vsled česar zahteva mlado!urška vlada pri bolgarski odpoklizanje poslanika Paprikova. * Poljski in ruski zdravniki. Zdravniki vseh narodov prirede letos v Peterburgu mednarodni kongres za ljudsko higijeno. Pripravljalni odbor pa je nasvetoval oziroma naprosil poljske zdravnike, da se ne udeleže tega kongresa. * Vdova Leo Tolstoja. Ruski car Nikolaj je dovolil vdovi Leo Tolstoja letno pokojnino 10.000 rubljev. * Štrajkovski nemiri v Zedinjenih državah. V mestu Lawrence je prišlo med 7000 štraj-kujočih delavcev broječo maso in vojaštvom do krvavih spopadov. Stavkujoči delavci so zgradili na ulicah proti prodiranju vojaštva visoke barikade in so z njih streljali na vojaštvo. Mnogo vojakov je bilo ranjenih. V mestu vlada popolna anarhija. — Ameriška vlada koncentrira vojaštvo v to mesto. * Vse za domovino ! Gostobesedni fra-zer na vladarskem prestolu — nemški cesar Viljem II. ne more nikdar molčati. To bi bila zanj najvežja muka. Socijalistična zmaga mu še ni zaprla govorečih ust in sedaj še-le se je v njem vzbudil pravi patriot. Nemci so praznovali pretekle tedne 200. letnico pruskega kralja Friderika, ki se tudi imenuje Veliki Po končanih patriotičnih slavnostih in banketih je Viljem prijel za pero in spisal poseben ferman, v katerega izliva ves svoj nemški patriotizem in bombastično oz* natvja lačnemu narodu: „Nemška plemena se bodo v slogi zbrala okrog svojih bojarov in vedno si bodo svesta Friderikovega gesla: ,Vse za domovino". — Friderik Veliki bi mu najbrže odgovoril: „Kanalja !“ To besedo je namreč veliki Prus rabil pri vsaki priliki in napram vsakemu dvorniku. * Moč navade. „Kako pa zgleda danes tvoj beli pes ?“ — Ja, le pomisli! Dal sem ga svoji perici z naročilom, naj ga opere, toda ona ga je iz navade tudi ,.poštirka)a“. * V rokak blaznice. Iz Dunaja se poroča: Delavka Ivanka Jan je 30. januarja pretrpela strašne muke. Ona stanuje skupno z 57 letno vdovo Fischelmaier, katere sin se je meseca avgusta p. 1. obesil na vrata. Smrt 30 letnega sina je mater nenavadno potrla. Polagoma se ji omračil um, konečno pa je popolnoma zblaznela. Ivanka Jan se je usodepolnega dne zjutraj nenavadno zgodaj zbudila in zapazila za seboj Fischelmaier z goročo sve tilko v rokah. Zblaznela vdova je zlila petrolej na tla in ga vžgala. Janova se je le z veliko težavo rešila gotove smrti, na ta način, da se je zakrila z odejo. Ko je ogenj ugasnil, je skočila iz postelje in skušala ubežati. Toda Fischelmaier ji je stopila nasproti in jo vrgla z vso silo na tla. Nesrečnica je upila z vso silo na pomoč. Na njene obupne klice so prihiteli na lice mesta sosedje, ki so jo rešili iz nevarnega položaja, blazno vdovo pa odpeljali v blaznico. * Proračun Srbije za leto 1902 izkazuje 130,856.030 dinarjev dohodkov in 120,845.876 din. izdatkov, torej 11.054 proračunskega prebitka * Črnogorski kralj v Peterburgu. Kakor poročajo iz Cetinja, je 30. t. m. odpotoval preko Kotora črnogorski kralj Nikolaj v Peterburg, da obišče prvič ruski dvor kot črnogorski kralj. Nikolaj je iz Kotora poslal pozdravni brzojav avstrijskemu cesarju, ko je stopil na avstrijska tla. Nikolaja spremljata na tem potovanju njegov najmlajši sin Peter in zunanji minister. * Konzularnosodna konvecija med avstro-ogrsko državo in Srbijo je tudi v Srbiji s 30. januarjem t. 1. stopila v veljavo. * Turški dar. Z ozirom na slavnosti, ki bodo v Sofiji ob proglasitvi bogarskega prestolonaslednika Borisa za polnoletnega, je daroval turški sultan Mohamed V. prestolonasledniku iskrega arabskega žrebca, ki ga mu bo posebno odposlanstvo izročilo v last. Mali oglasi. TŠČflm postarno žensko k dvema otrokoma in'-' ga o za čez dan. Ponudbe na upravo .Jutra* v Ljubljani. Kupi 3« dobro cello. — PonudLo upravniitvn „Jutra“ v Ljubljani. „ nižješolca na stanovanje, even-P J tualno tudi hrano. NatančnejSe pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. Vekoslav Plesničar 'R8T ulioA O-iulia 20 TH8T Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene. FR. P. ZAJEC O s=s s se sS S O* & O a a '—J 2, >» •r '5 Se .S sc M >« O zavod o N «="• l 1 O* S ts S- ^ 3 < S S* Ljubljana, Stari trg it. 9. Cenike pošiljam zastonj in poštnine pre*to. 2 močna učenca, pridna, se sprejmeta pod u-godnimi pogoji v pekovsko obrt. — Naslov pove uprava «Jutra» v Trstu. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlaSen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 160 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double-zlato; 6 kosov, pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam Se ep zepm noz z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se Vrue nazaj in je torej vsak nziko izključen. Naprodaj so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m2 je cena i K 1-50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma Št. 1, ali pa pri gosp. Karl čermak v Poli Via Dignano štev. 34. Ul. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport iranjsiih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — številka telefona 291. — Kmetska posojilnica ljubljanske nknlice p. z. z n. z. ©€> obrestuje hranilne vloge po /jM lj Ol ¥ Ljubljani 2 O brez vsakršnega odbitka. ©§> Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. >0ooooooo< $ Priporoča se za vsa v svojo stroko g spadajoča dela II ZAMLJEN čevljarski mojster v LJUBLJANI S X Sodnijska ulica št. 3. x Dobe se tadi izgotovljena obuvala. $ Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. XXXKXXX * x>ooooo< Mestna hranilnico ljubljanska * v Ljubljani — Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica. O *-4 4-> JV s D O C o s o fc-. M > o G O krajo — Oorso štv. 47 (vogal Plazza O. GoldOnl) - Telefon 14-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biset'uv in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02. M. dresar ki vsebuje reper- torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v zaloiništvu tvrdke Universal v Ljubljani Cona lO.- H- Naslovne označbe vsebine so trijezične tn sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen člmek si nabavi „Adresaru, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njetn inserira, umen konsument išče v niem producenta. ELEGANTEN TRPEŽEN j. at. I r« pravi PALMA kaučukov podpetnlk.