St4.__________ Tsnaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek soboto ol> 4. uri } opoldne ter slane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom po3iljana:_ vse leto .........1"> K p.,hamitne številke stanejo JO vin. SOČA" ima nasletilljvir rzredne 'prHoge -Ob -b**»* ,n ],.'tu „Eaiipot po GoriSkem in Gradlščanskem" in Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dvn- "...t v Ift« „Vozni red železnic, parnikov in poštnih *,~" t,* mesečno prilogo ,,Slovenski Tehnik". '.^ročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici - { nadstr. v »Goriški Tiskalni^^../labršček. u naroČila brez doposlane naročnine se ne ozirajo. Oglasi in poslanice se računijo po IVtit-vrstah č<> -iskano 1-krat I« v, 2-krat 14 v, :i-krat 12 v vsaka ti \i..ukrat po dogodbi. Večje črko p<> prostoru, - _ KeLiame in spisi v uredniškem delu ?,() v vrat«. Za cfiko in vsebino oglasov^MManJiiio" vsako o«Ig6vornost. V Gorici, v četrtek dne 10. januvarja 1907. Tečaj XXXVII. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospodi ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoč > govoriti vsak dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od ».do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. »Soča« in »Primorec«, se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Sclnvarz v Šolski ul., Jelleraitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališčti Jos Verdi, ]'eter Krebelj v Kapucinski ulici, T. Bajt v po-kopališčni ulici, I. 'Alatiussi v ulici Formiea, 1. Hovaiiski v Korenski ulici gfc, 22;-v-Trstu v tobakarniI,avTe(ičI.r~ na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telafon ftt. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Sodnije na Goriškem nekdaj in danes. Zgodovina boja in preobrata. Piše : A. (! a-brSček, Na shodu slovenskih odvetnikov v Ljubljani pred par tedni so slikali govorniki žalosten položaj Slovencev v področju višje deželne sodnijo v Gradcu, Naravnost grozna je bila slika k Koroške, ne preveč vesela iz Štajerske,— in celo na Kranjskem ni vse tako, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na suho dejstvo, da je ta dežela v 95% slovenska. Izostala je slika iz Trsta, ker je bil poročevalec dr. R^biir zadržan. Tudi on bi bil zapel le žalostinko, dasi se obrača polagoma na bolje tudi tam. — Kaj pa Goriška? Ali je tu že popolnoma vse v redu? Ali je že dclojevana borba za popolno enakopravnost slovenskega jezika v vseh sodnijah te dežele ? Ali res nimamo ni-kake pritožbe več? Kaj treba še po-polniti ? Da bo mogoč jasen odgovor na ta vprašanja, je potrebno, da podamo sliko o veljavi našega jezika na sodnijah v naši deželi nekdaj in zdaj, da si pokličemo v spomin dogodke zadnjih 16 let in podamo zgcdovinoonega hoja za enakopravnost našega jezika, ki je dosegel vse dosedanje vspehe. Tega boja danes, dasi so vse to dogodki najnovejše dobe, nikdo ne more tako resnično opisati nego jaz, saj so to zajedno moji osebni memoari, saj je to velik kos mojega dela in trpljenja. Mlajši rod, ki se veseli novih razmer na naših sodnijah, ne pozna stanovitnega boja zadnjih 1(> let, ni živel v tistih težkih in žalostnih razmerah, ko je bil goriški Slovenec v svojih sodnijah preziran in žaljen do skrajnosti; starejši pa bodisi ne ved<5, ker se mnogo boja ni vršilo javno, ali pa radi in hote* pozabljajo...... V novejšem času se po vsem vrhu pa So pojavljajo modre glave, ki čisto nič ne upoštevajo naravnost obupno žalostnega položaja goriških Slovencev še pred malo leti in vsega tega ogromnega preobrata na bolje v gospodarskem, narodnem, kulturnem in političnem pogledu; ne upoštevajo, da smo bili n. pr. Slovenci v Gorici še pred 10 leti prezirani in zaničevani »ščavi«, brez ugleda, brez veljave, brez moči; nikjer nas ni bilo videti, — in vsakdo, ki je došel v Gorico, je odnesel prepričanje, da je to čisto laško mesto. Danes pa smo častno upoštevani povsod, — vsakdo, tudi tujec, ki je le pol dneva v Gorici, nas vidi tu v razcvitajoči se moči in odnaša s seboj vtise, da smo Slovenci v Gorici ljudje napredka in dela, ki imajo pred seboj Še široko polje in nadepolno bodočnost. — Nezadovolj-nežem torej, ki kaj radi ren taci jo o nedelavnosti itd. v središču, naj veljajo moji memoarji, da bodo videli, kako je bilo z veljavo našega jezika v sodnijah Še pred malo leti in kako je danes, in kakošnega dela in truda, kakošnih žrtev in nevarnostij je bilo treba, da so se mogočni činitelji naveličali boja z nami ter so morali popuščati v svojem srditem odporu od stopnje do stopnje ter končno skoro molčč privoliti v popolno enakopravnost slovenskega jezika. — Kakor je došel popoln preobrat na tem polju, prav tako in ne drugače je bil izsiljen v politični službi, — izsiljen je bil v raznih drugih uradih, pred vsem na goriških poštah, kjer tudi se danes upošteva načelo popolne narodne enakopravnosti. Tudi ta boj je bil dolgotrajen in hud, — ali zmagala je naša pravicaa stvar. Torej k stvari! Kako je bilo na naših sodnijah še pred malo leti ? Kakošen je bil odpor od slovenske strani? Kdaj in kako je pričel od stopnje do stopnje ? •jsKilje pride.) i" na m mi, Naši klerikalci bi nas radi spravili v polemiko z »mladimi« na Kranjskem. Naravnost smešna zahteva, naj napadtmo stranko »mladih« na Kranjskem. Naj se ravsajo Ž njimi klerikalci. Program klerikalne stranke je pač v diametralnem nasprotju z vsemi dosedanjimi programatoričnimi izjavami »mladih« na Kranjskem. Stranka »mladih« še ni objavila programa. Ali kolikor so se izjavili, ne vidimo nobene točke, v kateri bi se pro-gramatorično križali. V kolikor se da presoditi, tudi na Kranjskem ni nasprotja z bitstvenimi deli programa narodno-napredne stranke, pač pa bolj osebne in taktične narave. Nastala so navskrižja, ki so privedla do razkola v naprednih vrstah samih. Med Kranjsko in Goriško pa je v tem pogledu velik razloček. Narodno - napredna stranka na Kranjskem je Že bila na krmilu, gospodovala v deželnem zboru, v trgovinski zbornici, v veljavnih avtonomnih kor-poraeijah, v mestni hiši ljubljanski. Na naslov te stranke padajo od strani »mladih« očitanja. Ni naša na-le>ga, da bomo mi preiskovali opravičenost takih očitanj, še manj nas je volja sploh utikati se v te spore, ker imamo doma zadosti opravila, dela in bojev na vse strani. Povdarjamo pa, da vsakdo tistih, ki čutijo potrebo v svrho pozitivnega dela pristopati stranki mladih, imajo na Goriškem najlepšo priliko, da razvijajo svoje moči ter uporabijo svoje nabrano znanje v vrstah narodno - napredne stranke. Naša stranka na Goriškem je stranka mladih. Niso bili še na krmilu, še nikjer ni bila dana prilika, da bi razvijali svoje moči ter izkoristili svoje znanje in vpo-rabili svojo dobro voljo na političnem polju._____________________ Mi mladi naprednjaki, svobodomiselni, Šele delujemo z vso silo na to, da bi nam bila dana prilika koristiti svojemu narodu tako, kakor hočemo. Zato šele želimo, da pridejo mladi do primernega zastopstva v zakonodajnih zastopih in drugodi. Rado se očita narodno-napredni stranki na Goriškem, da je premalo storila. Ali tako očitanje je neopravičeno. Glavni vzrok: ni bilo zadosti moči. Saj ni nikjeri gospodovala. Torej tudi storiti ni mogla nič takega, kar bi bila drugače storila. Oe bi bila imela stranka moč n. pr. v deželnem zboru goriškem — kake premembe bi bile danes tam! Očitati komu to in ono, je lahka reč, delati je pa težko. T. ^ba pač soditi položaj tako, kot je bil in kot je sedaj. Sedaj so razmere drugačne, in opravičen je up, da bo stranka mladih na Goriškem delala, d e l a 1 a in delala. Pri tem pa moramo povedati še to, da je neopravičeno zahtevati vse od centrale. S kakšno pravico se more zahtevati vse iz središča? Zahtevajo pa navadno ljudje, ki sami nimajo volje delati. Take zahteve bo le prerado prazni 'zgovori, ki padajo na naslove, kamor ne tičejo. Pač pa mora obstajati že tolikrat povdarjani stik med središčem in deželo. Vse, kar je prav. Narodni delavci v središču, narodni delavci na deželi! Potem so mogoči pravi vspehi. Pomlajena stranka bo imela jasen program, široko polje za raznovrstno delo. Moči so tu —- torej čemu bi se mi prerekali ter morda celo cepili? Za pravega narodnega delavca, borečega se za napredek in svobodo goriških Slovencev, je prostora le v reorga-nizovani, pomlajeni narodno - napredni stranki. In ttf je treba, ponovno povdar-jano, delati, resno delati — potem bo toliko opravila, da ne bode imel nihče časa uganjati kako razkolno politiko, morda »mladih« in »starih«, ali pa se Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ==B= »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: =-===::= ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Pri pogledu na straže so se duhovi, kakor je bil otoneval trgovski nadzornik, do cela razburili. Pograbili so za zvonove ter začeli biti plat zvona. Com-ttlLge8 .Se Je d°bro držal, dal 3e ukloniti nekega člo-. *> kj se mu je zdel eden izmed glavnih hujskačev, da bi druge oplašil, je odredil, naj se obesi na r'ž trahoirskega stolpa. Nato so ga vojaki odvedli, a bi izvršili to povelje. Toda na trgu jih je napadla možica s Kamenjem in helebardami; hujskač je po-j l ta trenutek, da jo je pobral po lombardski ulici w se zatekel v neko hišo, katere vrata so vojaki takoj uiomili. To nasilje je bilo brezuspešno, krivca ni bilo te, .e ve5 dobiti. Oomminges je pustil na ulici stražo prišel z ostalimi svojimi vojaki v Kraljevo palačo, a poroča kraljici o tem, kar se je zgodilo. Na vsej mož *° d-°neli Za njiw kriki !n 8rožnie' ve5 nJ9g°vih aam ** ^° ranlemh z bodali in helebardami, njega ega je zadel kamen ter ga ranil nad očesom, ske mmin8es*°vo poročilo je utrdilo mnenje trgovki-?h nadzomika, resni ustaji ni bilo mogoče sedaj da soku*1' kardinal J® dal med ljudstvom razglasiti, w° če*e razpostavljene po nasipih in na Pont- Nenfu samo zaradi ceremonij ter da takoj zopet odidejo. In res, proti četrti uri popoldne so se koncentrirale vse okoli Kraljeve palače; pustili so eno stražo ob vhodu Sergents, druge pri Quinze-Vingts-u, tretjo slednjič na strelišču SaintRoeh. Napolnili so dvorišča in pritličja s Švicarji in mušketirji ter čakali, kaj bode. Tako je bilo torej tedaj, ko smo uvedli naše či-tatelje v kabinet kardinala Mazarina, poprej kabinet kardinala Richelieu-ja. Videli smo, s kakimi občutki je poslušal godrnjanje ljudstva, ki je prihajalo do njega, in streljanje pušk, ki je odmevalo vse tja do njegove sobe. Hipoma je dvignil glavo, obrvi na pol stisnjene, kakor človek, ki se je za nekaj odločil, uprl je pogled na velikansko stensko uro, ki je imela pravkar udariti deset, vzel v roko pozlačeno piščalko, ki je ležala na mizi, ter dvakrat zažvižgal. Majhna vrata, skrita med tapetam, so se natiho odprla, in črno oblečen človek jo vstopil brezglasno ter obstal za naslonjačem. — Bernouin, je dejal kardinal, ne da bi se obrnil, zakaj vedel je, da je prišel na ono žvižganje njegov strežaj; Bernouin, kateri mušketirji stražijo palačo? — črni mušketirji, Monseigneur. — Katera stotnija ? — Stotnija TrSville. — Je-li kak častnik te stotnije v predsobi? — Poročnik d'Artagnan. — Ta je eden izmed dobrih, ali ne? •— Da, Monseigneur. — Dajte mi mušketirsko uniformo in pomagajte me obleči. Strežaj je odšel tako tiho kot je bil prišel, "az trenutek pa se je vrnil z zahtevano obleko. Kardinal si je začel počasi in zamišljeno slačiti ceremonijelno obleko, ki jo je bil oblekel za parla-mentovo sejo ter oblačiti vojaško suknjo, ki mu je stala precej dobro, kajti bil je svoje dni vojak v Italiji; potem, kc je bil popolnoma oblečen, je izpregbvoril: — Pojdite po gospoda d' Artagnana. In strežaj je odšel, to pot skozi srednja vrata, toda jednako tiho in molče. Rekel bi bil, da je senca. Ko je ostal kardinal sam, se je pogledal z nekim zadoščenjem v zrcalo; bil je še mlad, imel je komaj, Šestinštirideset let; bil je elegantne postave, nekoliko nad srednjo mero velik: imel je živahno in lepo polt, oko polno ognja, velik, a vendar še primeren noš, široko, veličastno čelo, kostanjeve, nekoliko skodrane lase, brado malo temnejšo nego lase, toda vedno lepo počesano, kar se mu je prav dobro podalo. Opasal se je ter pogledal z dopadajenjem svoje roke, ki so bile zelo lepe in ki jih je negoval z največjo skrbnostjo; ^ jtmn je odložil debele rokavice iz jelenovega usnja, ki jih je bil že vzel v roko, ter nataknil priproste svilene ^kaviee. V tem trenotku so se vrata odprla. — Gospod d'Artagnan, je naznanil strežaj. V sobo je stopil častnik. Bil je mož kakih tridesetih ali štiridesetih let, majhne, krepke postave, suh, živahnega in duhovitega pogleda ; brado je imel črno, lase pa že malo pomešane s sivimi, kakor se zgodi vselej, če ima človek predobro ali preslabo življenje, zlasti če so lasje zelo temni, zatekati morda celo v precep »nad stranke«. Delo je moč stranke, delo jo vzdržuje in krepi ter varuje pred odpadanjem pristašev. Pod takimi avspicijami se reorga-nizuje narodno-napredna stranka na Goriškem. DOPISI. Z Gradišča. — Z našim vikarjem imamo vedno prepir in sovraštvo j zlasti najemnikom cerkvenega zemljišča ne zmanjka sitnostij. Tudi pri nas je trtna uš pokončala vinograde. Ubogi kmet je moral stare trte posekati in zemljo prekopati, da je zasadil divje trte, da je sopet imel zeljem sad. Pomisli, čitatelj, koliko trada mora narediti kmet prej kot obrodi cepljena trta. Zdaj pa ko je najemnik prenovil cerkveno zemljišče, se gosp. Čudežu, ~pWdonRudežu,zljubi. Na razpolaga ima-vedno take cerkvene oskrbnike, da plešejo, kakor on gode. Če se zgodi nesreča, da pride v oskrbT ništvo mož, ki misli malo bolj s svojim umom, hitro v stran ž njim t Ni čuda, da se cerkveni najemniki tresejo pred njim. On hoče imeti, ali pa na dražbo ž njim, da bodo drugi vži-vali njegov trud. Kako pa je z denarjem, ki se je nabral za porušeni zvonik? Opominov je bilo že veliko, pa nič ne pomaga. Meseca junija lani je treščilo v zvonik, strela je porušila pokrivalo, velik kamen, na katerem je bil križ in petelin, je padel, petelin pa se je skril med porušene plošče. Vse te ruševine ima burja na razpolago, in lahko se zgodi kaka nesreča radi zanikernosti našega nunca. Kdaj se to popravi V Ljudje se pri nas ne spominjajo, da bi bilo brez službe božje in zahvalne pesmi na Sv. Silvester, kot zdaj, ko je on pri nas. Siti smo ga že do vrh glave. Njegovo zmerjanje, da snlo živine gradiške, je nas vzburilo. Nismo študirani ali tudi taki butci nismo, kot on reisB, ter se ne damo komandirati kar tako ne od njega ne od njegovih pajdašev. Kmetski sin. Iz Oseške županlje, — (O d g o v o r d o-pisniku v „ P rim. listu"). Mnogo ste napisal in načenčal v „ Primorski list", blatil in črnil; zato se pa tudi jaz oglašam. Glede krivičnega davka — ali se niste tudi vi podpisal na prošnjo, katera se je poslala na škofijski ordinarijat, da naše uborno ljudstvo ne more nositi tolikega bremena v duhovskih plačah? Vas vprašam, morebiti ste starašina, ali ne veste, da sta bila le dva v starašinski seji, ki nista bila zadovoljna, drugi smo bili vsi enih mislij; kaj se torej zaletavate sedaj v mene ? Pravite, da je vse le pesek v oči ter da je vsa stvar naperjena proti županu. To ni res, kajti jaz čislam g. župana v več zadevah in ga bom čislal. Tudi ni res, da jaz in drugi hujskamo proti županu ter da se nam cedijo sline po županovem stolčku. Ne cedijo se nam ne. Kar se pa tiče slabozna-nega modrijana na Visokem, vam povem, tla se ne bom hodil k vam učit modrosti, ker je sam nimate nič. Pišete tudi, da jaz govorim, da sedanjega klerikalnega župana ljudstvo ne bo več volilo ter da bi rad jaz sam splezal na županov stolček, pa da ne bo nič. Prav gotovo ne bo, kar jaz sem obvezan s svojimi domačimi opravki, in pa povem vam, da si ga v resnici ne želim; tudi domače razmere bi mi ne pripuščale. Še nikdar nisem delal za to, da bi me volili za župana. Toliko me imate za slabega, ali prosili pa ste me le za zaupnika svoje stranke. Večkrat sem bil vam dober, sedaj pa, ko zastopam z drugimi pravično stvar ljudstva, sem pa slaboznani modrijan. Kar se tiče g. Faganela, bo lahko še izvoljen za župana radi mene, vse drugo je neumnost in zmerjanje, za katero pa se ne menim. Anton Ušaj, št. 87, Vitovlje. Domače in razne novice. Zapravljanjel deželnega denarja. — Letos je dal deželni odbor deželnim uradnikom na remuneracijah zopet 10.000 K. Naši deželni uradniki so naravnost imenitno plačani, tako dobro so plačani, kot menda v nijedni drugi deželi v Avstriji. Vrhu tega dajo temu f in onemu kako podporo med letom. Sedaj ob novem letu pa so razdelili med uradnike kar 10.000 K. Lani 10.000 K, letos 10.000 K. Boljših služeb si sploh ni več želeti kot so pri deželnem odboru goriškem ! Tekom par let se je darovalo ob novem letu deželnim uradnikom 50 60.000 K. -- In to v naši ubogi deželi. Za druge potrebne reči ni denarja in ga ni. Za vinogradnike n. pr. ga nimajo, za sto drugih gospodarskih potreb tudi ne — že tako naravnost sijajno plačanim uradnikom pa sirosi deželni glavar s svojimi kimavci, laškimi in slovenskimi, ob novem letu kar 10.000 K. Tojenečuveno zapravljanje, proti kateremu v imenu goriških Slovencev slovesno protestujemo. Posestva gredo na boben, ubogi kmet težko plačuje davke, deželni odbor pa daje ob novem letu >dobre rokec kar 10.000 K. To kriči do neba! Sokrivi na tem so slovenski klerikalci; slov. odbornika kar po-kimata, pa je. Nobenega odpora, nobenega zastopstva slovenskih interesov ni v deželnem odboru! Tu lahko vidijo volilci, kako škodo so vzročili deželi in samim sebi, ko so poslali v deželni zbor Pajerjeve hlapce, ki so tudi dobro plačani za to, da mu puščajo v vsem prosto roko. Zanimanje la shod zaupnikov narašča po celi deželi. Na pisma pripravljalnega odbora se je odzvala Že večina. Oni, kateri se še niso, naj blagovolijo storiti to v najkrajšem času. Od vseh stranij dežele čujemo glasove, da bo shod kaj dobro obiskan. Načrt programa reorganjzujoče se narodno-napredne stranke je vzbudil odobravanje pri naših somišljenikih. Pritegne v ljudsko stranko pa tudi več takih, ki so bili dosedaj neodločni ter niso hoteli biti ne klerikalci ne na-prednjaki. Da je načrt programa dober, se vidi tudi iz tega, ker so klerikalci hlastno planili po njem. Da storijo to, ba to smo lahko računali, ali iz njihovega napadanja odseva jasno, da jim načrt imponuje; tega niso mogli prikriti v svojem bevskanju na načrt programa. »Slovensko bnlno (r podporno društvo v Gorici" naznanja, da prično pevske vaje spet danes z v e č e r t. j. 10. t. m. in sicer kot dosedaj v Čitalniških prostorih. Vaje bodo vsaki četrtek ob 8. uri zveč. Poleg petja se bode podučevalo tudi teorijo not (sekiric). Vsi oni, kateri se žele- učiti note, naj sedaj porabijo to ugodno priliko. Imenovanja pri c kr, dri železnici. — Ravnateljstvo c. kr. dr. železnice v Trstu je imenovalo si. t. m. gg. uradniške aspirante: Dr. R. Katziantschitsch, K. Valentinitsch, dr, W. Muller in N. Levičnik železniškimi konci-pisti, in g. L. Terdina (Ljubljana) strojnim asistentom. Nadalje so imenovani železniškimi asistenti gg. aspiranti: J. Dolinar— Rateče Belapeč, J. Obad—Bled, P. Ženžerovič- Pula, A. Seme—Ajdovščina, A. Veber—Bled, J. Božič—Vižmarje, L. Svetina—Lesce Bled; Dr. Guntler—Trst drž. kolodvor, R. Sussek— Trst svobodna luka, K. Zuecato—Trst drž. kolodv., J. Saiz—Pola, A. Germek—Gorica, K. Pregl—Trst prosta luka, P. Garbari— Gorica, in E. Makuz— Trst-ravnateljstvo. Novega župana občine devlnske hvali „P!ccolou. — „Piccoloa poroča", da so laški Devincivsi srečni in zadovoljni, ker je izvoljen za župana Jos. Pahor iz Medjevasi, kakor smo zadnjič povedali, vsled zvitosti breznarodnih farjev. „Piccolo" pravi, da je ta Pahor najboljša oseba, nepristransk ter koncilijanten. Ves srečen poroča „Pkcolo", da se županski sedež prenese iz Devina. Kaj so napravili brezvestni farji, se zrcali jasno iz „Piccolove" hvale. Prejšnjega župana, ki je bil vrl slovenski mož, zaveden in značajen, ni „PiccoIoB nikdar hvalil, pač pa se je vedno zaletaval v devinsko županstvo. Nepristransk in koncilijanten da je novi župan S Analfabet ji in privesek črne suknje. Zato pa so zvonili zvonovi po cerkvah... kot da bi peli mrtvaško pesem slovenstvu v De-vinu. Cerkev je bila tu zopet v službi Lahov proti domačim, poštenim devinskim Slovencem! Pa se Še dobijo ljudje, ki sanjajo o „pijonirjihft ob mejah ter ki zmajajo z rameni glede ua boj s črnimi izdajalci slovenske domovine ! Izjavo dveh bratov In sestre Marije pok. S. firegorčlča je priobčil današnji „Prim. list" glede na notico v 1. št. „Soče", kjer je bilo rečeno, da od treh, ki so mu najbližji, je dobil Gabršček tam označeno zahvalo; — ta izjava pravi, da ti trije, ki so podpisani pod izjavo, niso poslali Gabrščeku no bene izjave. Seveda ne! Kakor da bi ne bilo še drugih, ki so pok. pesniku tudi najbližji! „Kme5W fant". — Današnji „ Prismojene^ priobčuje pismo „ Kmečkega fanta", kateri hoče imeti vse polno „izobraževainih" društev na katoliški podlagi po deželi. Tisti akmečki fant" je posvečen ter nosi črno suknjo. Zato pa mu ne more nihče nič verjeti, in nobeden pameten človek se ne ogreje za »izobraževalna« klerikalna društva, v katerih se ljudstvo j« poneumnuje. Rodoljubi, snujte pa bralna in pevska društva, pa aa pravi uopredai podlagi! Častna nagrada „Zveze slovenskih pevskih društev". — Na razpis dveh Častnih nagrad m 00 in 40 kron za najboljši zborovi skladbi je bilo upravnemu odboru poslanih 10 skladb Jury, sestoječa iz gg. B e n i š e k, D e k i v a Forster, Hubad in Razinger, n'j prisodila nobeni skladbi častno nagrade. Kot relativno najboljšo je prino.' ročaia skladbo »Notranjska". V pravni odbor je tej skladbi prisodil 40 K nagrade Po otvoritvi koverte se je pokazalo, ^ ,e skladatelj g. Emil Adumič. Kovertiostali 9 konkurenčnih skladb ostanejo neodprti. Skladbe se vrnejo onemu, ki pove „motto« dotične skladbe ali pošlje motte in kak naslov, kam naj se skladba vrne. Po preteku dveh mesecev, t. j. sredi marca 1907. kg ne-otvorjeni koverti sežgo. Upravni odbor ,Xveze slovenskih pevskih društev", 0 preganjanju katoliške cerkve na Francoskem piše „Prismojenec". Francoska vlada je bila pripravljena prepustiti cerkvenim združitvam vse cerkveno premoženje. Ali trmasti ljudje in Vatikan se niso hoteli udati jako liberalnim postavam, marveč raje kljubujejo. Radi tega pa mora vlada v smislu postave zaplenjevati premoženje, kakor ono v Versaillesu, radi katerega toliko kriči „Prismojenec". Na Francoskem ne preganja vlada cerkve, ampak cerkev se sama preganja. Sama se je odrekla premoženju, ker se ni udala postavi, ki jej je ponujala premoženje. Kako grdo torej lažejo, ko govorijo o preganjanju katoliške cerkvena Francoskem! (Z Dol, Vrtojbe je zopet priobčila BGoricac dopis iz peresa znanega moža šviga-švagn čez dva praga, v katerem po katoliški navadi laže, da je „Soča" rekla, naj si kmetovalci v Dol. Vrtojbi ne ustanove* podpornega društva proti nezgodam pri goveji živini. Mi .smo rekli le, da Vrtojbenci že vedo, kaj potrebujejo, klerikalnih usiljivcev pa naj se otresejo, ker imajo z ustanovljanjem takih društev le politične namene. Tistemu Vrtojbencu ni nič res mar za napredek kmetijstva, ampak za to mu je, da bi zopet kako intrigo napravil. Premirno mu je v Vrtojbi. Šviga švaga-mož laže tudi, da smo pisali lani proti koristim kmeta glede trgovine s krompirjem. Priobčevali smo došle nam članke za eksportno zadrugo in proti ekspertni zadrugi, drže se edino umestnega navodila: Da se pravi glas spozna, treba čuti dva zyona. Pri tako perečem vprašanju, kot je eksportna zadruga, je treba premotrivanja in prevdarka, ne pa da kar slepijo ljudi in jim obečajo zlate gradove možje, ki jim ne morejo dati ničesar. — Vprašanje o ureditvi trgovine s krompirjem pa naj se letos zopet premotriva. Mi želimo, da bi pridelovalci prišli res do poštenega zaslužka. D'Artagnan je stopil štiri korake naprej ter spoznal ta kabinet, v katerega je že bil prišel nekoč za časa kardinala Biehelieu-ja; ko je videl, da ni tu nikogar drugega razun mušketirja njegove stot-nije, je uprl svoj pogled v tega mušketirja, pod čegar obleko je spoznal pri prvem pogledu kardinala. Tudi kardinal je uprl vanj svoje bolj fino nego globoko oko ter ga pazno motril; potem, ko je par hipov pomolčal, je izpregovoril: — Ali ste Vi gospod d'Artagnan? — Jaz, Monseigneur, je odvrnil častnik. Kardinal je opazoval še trenutek to inteligentno čelo in ta obraz, čegar veliko gibčnost so bila uklonila leta in skušnje; toda d'Artagnan je prebil to po-skušnjo kot človek, ki so ga motrile že ostrejše oči nego te, katerih pogled je v tem hipu počival na njem. — — Gospod, je izpregovoril kardinal, pojdite, ali bolje, jaz pojdem z Vami. — Vaš sluga, Monseigneur, je odvrnil d'Artagnan. — Pogledal bi rad sam straže, ki obdajajo Kraljevo palačo; mislite, da je pri tem kaka nevarnost ? t-Nevarnost, Monseigneur! je vprašal d'Artagnan začudeno: kaka nevarnost ? — Pravijo, da je ljudstvo zelo razburjeno. — Uniforma kraljevih mušketirjev uživa veliko spoštovanje, Monseigneur, in ko bi ga tudi ne, jaz sam s tremi drugimi si upam zapoditi v beg sto takih rogoviležev. — Toda saj ste videli, kaj se je zgodilo Com-minges-u? — Gospod Gomminges je pri straži in ne pri mušketirjih, je odvrnil d'Artagnan. — To se pravi, je menil smehljaje kardinal, da so mušketirji boljši vojaki nego stražniki ? « menoj — Vsakdo je malo zaljubljen v svojo uniformo, Monseigneur. j — Samo jaz ne, je odgovoril smeje Mazarin; poglejte, odložil sem svojo ter oblekel vašo. — Vraga, Monseigneur, kaka skromnost, je rekel j d'Artagnan. Kar se tiče mene, vam rečem, da ko bil imel uniformo Vaše eminence, bi bil zadovoljen ž njo, da, hotel bi se zavezati, da ne bom nosil nikdar drugačne. — Da, toda nocoj bi morda ne bilo varno iti v njej izpod strehe. Bernouin, moj klobuk! Strežaj je prinesel uniformski klobuk širokih krajev. Kardinal ga je pokril še dovolj po vitežko ter se obrnil proti d'Artagnan-u : — Saj imate v hlevih pripravljene osedlane konje ? i — Ba, Monseigneur. i — Prav! Pojdimo. — Koliko mož želite, Monseigneur? — Rekli se, da se upp',6 s štirimi možmi pognati j v beg sto rogoviležev; ker jih lahko srečamo dve sto, vzemite jih osem — Kadar boste hoteli, Monseigneur. — Jaz grem za vami; no, pa pojdimo raje tu skozi, je popravil kardinal; svetite nama, Bernouin. Strežaj je vzel svečo, kardinal je prijel za majhen ključ, ki je bil vtaknjen v njegovo pisalno mizo, odprl vrata na skrivne stopnice, in čez par trenutkov je bil že na dvorišču Kraljeve palače. K- Nočni pohod. , Deset minut pozneje je stopala mala četica po i ulici Bons-Enfants, za dvorano gledališča, ki ga je bil dal sezidati kardinal Bichelieu, da so igrali v njem »Miramo«. Mazarin, ki je bolj ljubil godbo nego literaturo, je spravil tu na oder prve opere, ki so se pele v Franciji. Pogled na mesto je naredil vtis velikega vznemirjenja ; goste gruče so tekale po ulicah, in naj je rekel d' Artagnan, kar je hotel, ustavljali so se, da so šli vojaki mimo njih, in gledali so jih zaničljivo in grozeče, kar je pričalo, da so meščani v tem trenutku pustili svoje vsakdanje navade ter jih zamenjali z bojevitejšimi namerami. Od Časa do časa se je culo vpitje od trgov sem. Od ulice Saint-Denis sem se je culo streljanje pušk, in včasih se je kar nenadoma oglasil zvon ter začel zvoniti, ne da bi se vedelo *** kaj, samo ker je ljudstvu v razposajenosti padlo #r glav0* " . m« D' Artagnan je šel svojo pot z brezbrižnostjo Cl°* veka, na katerega nimajo take malenkosti nikakega vpliva. Kadar se je ustavila kaka gruča* sredi ceste. je pognal svojega konja, ne da bi jih opomnil, naj bo umaknejo, in ko so ti ljudje, naj so bili že uporne« ali ne, videli, s kom imajo opraviti, so se razinaknn ter pustili patruljo mimo. Kardinal je zavidal to rav* nodušnost; razlagal si jo je s tem, da je d'Artag»an vajen nevarnosti; toda čutil je vkljub temu do tega častnika, Čegar poveljstvu se je za trenutek uklon^ tisto spoštovanje, ki ga celo previdnost priznava & iomarnemu pogumu. Ko so se približali posadki ob vhodu Sergents. je zaklicala straža : Kdo je? D'Artagnan se je odzva. in ko je zvedel od kardinala parolo, stopil proti stral> parola pa je bila »Louisc in »Bocry«. . Ko so se tako po teh znamenjih sporazumeli. J vprašal d'Artagnan, če ni gospod Oomrainges pove J* nik posadke. (Dalje pride.) Vldili Fileiitt pi -~ firtlnirijit. - v za- siji vikariji pri Feležih se je rodila Lojza °t0 j __ vidžia Feleževa. Bila je za kuha-rTter se ponujala po farovžih. Nabira rada 1C te in nabrala jih je dosti iz zapotoške ' marijaceljske fare, kjer je dobro znana. f te te ženske so segle tudi v slavni or-arijat. O tej ženski nam pišejo iz Marijina celja, da je pri ordlnHrijaiM.neka^^ijugi.j Ian in svetovalec. »Zato pa vedo gospodje Sofiji nekatere reči tako natanko, da smo čudili' ko so nam skrivnostno namigavali.' C 8e je odprla skrinja kvant in tu se vpo-'biia to učeno glavico za prinašalca Jn odna- I (Ji posebnostij. Lojzka se* daneTVolnei v~l Mrkihmilostljivegaordinaryata. Slaba je ta!" VaM 86 K velikemu plesu, katerega priredi odna Čitalnica v Kobaridu s sodelovanjem iridskih dam v nedeljo dne 13. t. m. v lo-ani hotela Devetak. Čisti dohodek je na-tinenjeR za Gregorčičev spomenik. Pri plesu .• ft 12 mož godFe pešpolka št. 47. iz Go- *"l Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina K Po Pivem odmoru ples s kotiljoni. K o\n\n\ udeležbi vabi odbor. fllllMi ton V „6orlCl8. — gorica« se odlikuje nekaj časa sem po barabskem tonu posebne vrste. Zadnjič govori o ...čiku. Kar v naslov prve »novice" je položila nčiku. In tafeo je naprej „čikastau v raznih »novicah«, Vi kažejo izvanredno neumrost in barabstvo. Na občnem zboru bralnega in pevskega društva p^dli je bil izvoljen sledeči odbor: gosp. ifninc Kokole, nadučitelj, predsednik; gosp. Ilatevž Torkar, trgovec, podpredsednik; gosp. Lenart Bizjak, kovač, tajnik. Odborniki: gosp. Aaton Trojer, posest, sin, g. Miha Kaltnekar, |oW. sluga, g. Ivan Štravs, gostilničar, gosp. Matevž Pirih, mizar. Družbe sv. Cirila In Metoda v LJubljani 177. rsdStVSIia Seja se je vršila dne 14. nov. 1906. v družbinih prostorih »Narodnega doma". Prvoniestnik je otvoril to sejo ob & uri posebno, pozdravljajoč zastopnika Koroške prosta Gregorija Einspielerja in na to sejo povabljenega župnika Treibra iz Velikovca. Po dolgi in temeljiti debati, katere [so se vdeležili vsi navzoči, so se začasno vredile učne razmere nase velikovške šole. Konec ob llt1 zvečer. V Ii8. seji H), decembra 1900. je prvomest-nik odgovoril posmrtnico pesniku Simonu Gregorčiču — kojo so vsi stoje poslušali — se je podelilo več podpor v svrho prireditev bolnic na obmejnih šolah. Izrekla seje zahvala atod. dr. „ProsvetaM, ki je družbi nasvetovala božične ia novoletne razglednice in jej sploh bila na tej akciji v veliko pomoč. V Št. Petru pri Gorici je zvest služabnik, kateri je pri g. Marizzi že 45 let v službi, in ta je Jožef Mar tel a ne. Dopisnik pravi, da je Se kot mlad dijak hodil v štacuno g. M. ter ga poznal, ko so ga izvali „noštri Peno". Take može se lahko priporoči na pristojnem mestu. Narodno > izobraževalno društvo »Bodočnost" v lil. Zabijali namerava prirediti veliko veselico z igro »Trije tički", petjem, deklamacijo itd. R4 vel. ponedeljek t. j. 1. aprila 1907. Toliko * znanje sosednim bratskim društvom. — spored se pravočasno objavi. Peisko-tamburaško društvo „Št. Andrei" v Št. Wn!« priredi v nedeljo dne 13. januvarja 1907. veliko veselico s plesom v dvorani g. Petra Utmana. Vspored: 1. Brož: „Slava Sloven-^di", koračnica, tamburanje. 2. Zega: »Kratic je Marko", poje možki zbor. 3. Šaljivi jttzor: ^Kmet in fotograf*. 4. Brož: »Navalih jadranskega moja", valček, tamburanje. :»- Hajsoan: „Junačka poskočnica", petje s ^¦emljOTanjem tamburašev. G. Igra: »Krčmar Pri zvitem rogu«. 7. V »Spomin na Ptuj0, fcorafoica, tamburanje. 8. Šaljivi prizor: „Pred «odnifcomtt. 9. Nastop tamburašev v ciganski °WekL Po veselici ples. Začetek ob 3. uri in pol pop. »SlIBOdBl Misel". — V Pragi začne izha-Jatl v kratkem slovenski protiklerikalni list svobodna Misel«. , Jiihovniki kobariškega okraja" se delajo kot 01 nic ne vedeli, kaj se je godilo nekje v U-! farovž"- Vsi dobro vedo, kje je tisti j? j> Z!1to je poziv v današnjem „Prismojencutt • ninavgeina. Notica naša je imela namen, da refi i°ni kmetski fant» ki J*e Prlšpl tisti S{pv F* ' vendar ŽG enkrat mir pred ma-j talnim posvečencem! Tisto umetno ogorčenje ^^pjencu« le smeši gospode iz kobari- tosilltii trgovine, — G. A. Bi s ail je dan-: lr87?J° manufakturno trgovino iz nek-v fiL Tmove Prodajalne v hišo „Monta« Gosposki ulici. Priv^ ^?« SjOpnlcah je padel krčmar BatiČ izKa- e kmŽ GradlSC«- Padel je tako nesrečno, da mm na to vsled dobljenih poškodb umrl. Socijairie uesti. Shod delegatov avstrijskih zasebnih uslužbencev se je vršil dne 0. t. m. na Dunaju. Na shodu je bilo razgovora o postavi za zavarovanje zasebnih uradnikov. Cesarju se je odposlala zahvalna brzojavka. Posledica štrajka pomorščakov v JtaliJI. — o ^enx|)raJkujjmo večkrat pisali. Sedaj poročajo laški'listi iz kralještva,"luT**je posledica tega štrajka ta, da je 4531 štrajkujočih ostalo brez dela. Splošno ljudsko zavarovanje. — v nižje- avstrijskem deželnem zboru je bil stavljen predlog, naj vlada prihodnjemu državnemu zboru predloži zakonski načrt, s katerim se uvede v očigled slabemu gospodarskemu stanju kmetov, delavstva in obrtnikov, splošno ljudsko zavarovanje, ker se ti stanovi na starost ne morejo sami preskrbeti. Predlog je bil sprejet. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Sestanek županov pri Rebku. — i)opuščeva'na komisija za goriški okraj je povabila vse župane na Vipavskem k sestanku, ki se bo vršil dne 20. t. m. ob 3. pop. pri Pebku na GoriČici, Na tem sestanku se bo razpravljalo o tem: 1. katera živinska pasma naj se širi v bodoče v okraju; 2. o denarnih sredstvih za nabavo plemenskih bikov; 3. kedo naj bike nabavi in odkod; 4. razmerje med bi-korejci in občino in določila za rejo bikov. Enak sestanek z istim dnevnim redom bode zadnji četrtek meseca januarja 31. t. m. v Gorici za župane goriškega in kanalskega sodnega okraja. Goriško Vinarsko društvo vabi k podružničnemu občnemu zboru, ki se bo* vršil v Prva-čini dne 13. januar. 1.1. ob 11. uri predpoldne v prostorih ljudske šole v smislu $§ 5, 7, 12, 15», 42, 43, 44 in 40. Dnevni red: 1. Volitev predsednika in <> odbornikov za podružnico po S 44. 2. Volitev odposlanstva k društvenej skupščini ali obč. zboru po §§ 12 in 44, Za Izkoriščanje vodnih močil. — Mžje-avstrij- ski deželni zbor je sprejel Gessmanov nujnov nujni predlog, s katerim se zahteva od vlade, naj predloži v najkrajšem času načrt zakona za celo državo za izkoriščanje vodnih močij z električnimi napravami. Deželni odbor nižje-avstrijski stopi v tej reči v dogovor z drugimi deželnimi odbori. Proti povišanju poštnih In brzojavnih pristojbin. — Lastniki hiš v šestnajstem okraji, na Dunaju so izjavili, da pozovejo poštno in brzojavno upravo, naj odstrani z njihovih hiš vse podstavke brzojavnih in telefonskih napeljav ter poštne skrinjice. S tem hočejo hišni posestniki protestirati proti povišanju poštnih in brzojavnih pristojbin. Voznlna za klavno ŽlviRO po državnih železnicah se je znižala na polovico, ako se pošlje ta *• ina v Trst, Gradec, Dunaj in v nekatera druga veča mesta. Ta izjemna voz-nina je stopila v veljavo 20. decembra in traja do 31. marca 1907. Tudi privatne železnice so znižale voznino in sicer za 30%. Živina pa se mora prevažati najmanj 100 km daleč. Svetovna razstava v San Franciscu. — Leta 1913. nameravajo prirediti v San Franciscu svetovno razstavo v spomin na 400-letnico odkritja Tihega oceana ter v proslavo odkritja Panamskega prekopa, ki bo dotle končan. Razgled po suetu. V državnem Zboru je poročal predsednik včeraj, da so umaknjeni razni nujni predlogi, izvzemši onih posl. Ferjančiča in tovarišev glede konvertiranja hipotečnih terjatev in še nekaterih drugih. Koncem seje so bili kot nujni predlogi vloženi vsi zakonski načrti, ki jih je bil ministerski predsednik predložil načelnikom strank. Državni Zbor bo zboroval najbrže le do 26. t. m. V plenarni seji avstrijske delegacije 7. t. m. je povdarjal vojni minister Schonaich v odgovoru na Biankinijevo interpelacijo potrebo direktne železniške zveze z Dalmacijo; treba, da se čim prej zgradi. Vojno ministerstvo jo zahteva, dogovori z Ogrsko pa še niso dog-nani. Del. Einspinner je bil prinesel s seboj vse potrebščine, katere dobijo vojaški novinci pri vstopu v vojaško službo; kupil je te reči pri nekem malem trgovcu za 2 K 80 v, novincem pa se zaračunava za to po 6 K. Ta sleparija znaša na leto okoli 400.000 K. Vojni proračun z resolucijami vred je bil sprejet in zasedanje zaključeno. Delovanje avstrijske zbornice. — Avstrijska zbornica v predstoječem končnem zasedanju reši baje le nastopne zakonske načrte, in sicer: o „numerus clausus", o pogodbi z Lloydom, o lokalnih železnicah, o krošnjarstvu, o in^ dustrijalni reformi in o draginjski dokladi za uradnike. .,.. „„^ Regulacija plač državnim uradnikom. - Kakor se da soditi po govorih v ministerskem svetu, se dovoli državnim uradnikom enkratna dra-dinjska doklada, plače pa se uredijo tačas tako, da jo definitivna akcija določena za 1. jan. 1908. Zvišati se utegnejo aktivitetne do-klade, znižati pa službena doba na 35 let; uvede se službena pragmatika. V seji državnega zbora včeraj je predložil finančni minister dve predlogi. Ena predloga obsega zahtevo kredita 20 milijonov kron za enkratno naklonitev uredništvu in slugam, v drugi - predlogi pa so načrtane vladne odredbe za zboljšanje položaja uradništvu, kar se izvrši prihodnje leto. Zvišajo aktivitetne doklade, zboljšajo se dosedanja razmerja s tem, da se zniža službena doba na 35 let. Aktivitetna doklada se zviša v V. razredu za 10, v VI. do VIII. za 15. in v IX. do XII. za 20%. Uradniki, ki so stari nad 00 let, so izključeni za nov plačilni razred. Službena doba 35 let pri slugah je samo za jetniške paznike in državno policijo. Kazinere do poštnih uslužbencev, do pisarniških pomočnikov finančne straže, do gozdarskega osobja, so ne uvedejo po zakonu, ampak bodo urejene naredbenim potom. Skupno za vse to bo treba 28 in pol milijona kron. Španija ima dandanašnji le devetino one zemlje, katero je imela pred 400 leti. V Monte GarlU, v znani svetovni igralnici, se ne sme pobrati s tal denarja. Kar pade denarja na tla, pripada slugam. Desna roka daljša od leve. — Tri četrtine ljudij na zemlji ima desno roko za 2 cm daljšo od leve. Vzgajallšče za mlade zločince so ustanovili v Milanu. Zavod je stal 300.000 lir. Sprejema se v zavod redno po 40 zločincev. Gospodarsko VSeufilllŠ6e. — Madjarski časopisi poročajo, da namerava sedanja vlada ustanoviti gospodarsko vseučilišče s štirimi fakultetami, in sicer za živinozdravništvo* kmetijstvo, gozdarstvo in vinorejo s pravico do doktorata. Perz,,Skl šah je umrl 8. t. m. ob 11. uri 50 min. po noči. Šah Muzafer Eddin je bil rojen 25. marca 1853.; vlado je nastopil 1. »naja 1896. Volilna dolžnost na Tirolskem. — Klerikalci predložijo deželnemu zboru peticijo za uvede-nje volilne dolžnosti. Parnik ponesrečil. — Pamik „Dravau hrvatske parobrodne družbe je obtičal v paski luki in ga doslej Še niso mogli osvoboditi. Parnik ni poškodovan. Pruski deželni zbor otvorjen. Nova predloga proti Poljakom, — Ministerski predsednik knez Biilov je prečital v deželnem zboru prestolni govor, ki napoveduje več gospodarskih predlog, nadalje novo predlogo glede ojačenja nemštva v vztočnih pokrajinah. Z ozirom na sedanji tamošnji položaj smatra vlada kot neobhodno potrebno, da se absolutno izvedejo zapričete državne odredbe! Kuropatkln namestnik na Kavkazu. — V pe- trograjskih krogih se govori, da bo Kuropatkin v kratkem imenovan namestnikom na Kavkazu namesto grofa Voroncev-Daškova. Za Splošno VOlilno pravico V Pruski. — Svobodomiselna stranka je sklenila staviti pruski deželni zbornici predlog, da se uvede na Pruskem splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica. Prijeten gost. — V London je prišel ter se naselil v hotelu Tavistork čudak ali pa norec, ki se je vpisal William Yates iz Shef-fielda. Berači in reveži imajo z Yatesom veselje, zakaj mož plačuje vse, kar kupi, s sto-taki ter ne vzame nikjer drobiža nazaj. Za Časopise, ki jih kupuje od kolporterjev na ulici, plačuje stotake, ravno tako ne da manj kot stotak cvetličarki za šopek in sploh beraču, ki ga slučajno naleti na ulici. Ako pa gre kateri berač za njim ali ga naprosi za dar, potem mu Yates ničesar ne da. Sarkastični Tolstoj in gospa, ki križem gleda. — V zadnjem času je bil Tolstoj nekoliko bolan. Bolele so ga noge, >Ko je okreval, je imel noge nekoliko krive. Obiskala ga je neka dama s Francoskega, ki je Škilila. Tolstoju je bil ta obisk neprijeten. Gospa ga Vpraša: „Kako je z Vašimi nogami, grof?" — »Kakor vidite" — je odvrnil sarkastično Tolstoj. Skopuh. — Skrajno skop je bil kmet Kuder v Lovcu pri Celju. Ničesar si ni privoščil. Sedaj je umrl ter zapustil par hiš, lepo zemljišče in 18.000 K denarja. Pa so veseli dediči. Kresi na Tirolskem. — Tirolski klerikalci vspodbujajo po svojih časopih prebivalstvo v to, da na dan sankcioniranja volilne reforme zažge kar mogoče veliko kresov po deželi. Dve novi Jugoslovanski društvi v Pragi. — v Pragi snujejo „.Jugoslovansko dijaško umetniško društvo" in »Jugoslovansko pevsko društvo". Na Francoskem. — Kardinal Richard je sklical na dan 22. t. m. tretjo konferenco vseh francoskih škofov radi bogoslužja, orga-nizovanja semenišč itd. Konferenca utegne trajati tri dni. K vojaškemu službovanju so pozvani vsi semeniščniki in duhovniki, ki jih veže še yo-jaška^dolžnost,kateri pa niso šeipredložili pred pisanega certifikata. Bolgari za SVOjO prosvetO. — Ministerski svet je postavil v proračun 1907. svoto 170.000 K v prosvetne svrhe. Največjo zastavo sveta napravijo sedaj v Zjed. državah. Namenjena je za glavno poštno poslopje v Washington. Zastava bode dolga 20 yardov, široka pa 10 yardov, pobarvani pasi bodo široki 70 cm. Za samostojna slovenska gimnazija v Celju In Mariboru. — »Politično društvo »Naprej« v Celju odločno protestuje proti vsaki nakani vlade, da bi se odpravile slo-anske paralelke v Mariboru, ali samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi Celju. Politično društvo »Naprej" zahteva, da se razširita oba zavoda v popolni samostojni slovenski gimnaziji v Celju in Mariboru. Od vseh slovenskih poslancev se odločno zahteva, da naj bodo v tem vprašanju složni in neizprosni ter naj postopajo edino le v soglasju s celjskimi in mariborskimi Slovenci." Ta resolucija je bila vsprejeta jedno-glasno na občnem zboru društva dne 5. t. m. To se je sklenilo glede1 na vesti, da misli vlada opustiti nemško-slovenski gimnazijske razrede v Celju ter bi se osnoval v Mariboru slovenski gimnazij — s Čemur so baje zadovoljni tudi slov. klerikalni poslanci. Žensko gibanje na Angleškem se je v pretočenem letu mogočno razvilo. Žene so priredile mnogo demonstracij za žensko volilno pravico. Pri tem so prihajale pogostoma v konflikt s policijo. Pred kratkim je bilo povodom take demonstracije pred parlamentom aretiranih pet žen, ki so bile po pardnevnem zaporu izpuščene. Tovarišice so jih spremile v slavnostnem sprevodu v restavracijo, kjer je bila prirejena božična svečanost., Tekom celega leta je bilo zaradi takih demonstracij obsojenih 35 žen, med njimi 22 omoženih. Glasovir = = na prodaj (tvrdke Schnabl —- Dunaj) v jako dobrem stanu, oziroma se zameni s harmonijem. Več pove Koži in Ignac v Komnu št. 18. Učenca za modno trgovi sprejme takoj IZornik o Gorici, Gosposka ulica 10. Manufakturna trgovina A. Bisail naznanja preselitev svoje trgovine v hišo Motita v Gosposki ulici ter se priporoča tudi nadalje svojim cenj. gg. odjemalcem. Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oIjkinega olja prve vrste najboljših Ivdfc iz Istre, Oalmacie MuHette, Bari in Hira s prodajo na drobno in debelo. Prolaja na drobno: Kron -'80, -88, ____ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine- prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja j po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga .----------------mila in sveč.---------------- Cene zmerne. Orožja - municije, predmeti za lov, dinamitne ===== patrone. —- Keršeuani & Cuk v Gorici = Stolni trg št. 9.= Vsestransko hvalo in priznanje dosegel je letošnji Koledar za kmetovalca 1907. Uredil dež. nadzornik I. Legvart. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vino-rejar priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kile, orale in hektarje. Kciedar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena :• pošto K 180, in se naroča pri I?. Boiiaču v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. Noben vesten gospodar naj ne bode brez tega potrebnega koledarja. Gorica # Gorica Hdtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palaa — Sobe sa prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s terasa — V poietnem čas*', prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - feboma kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzeauko »prazdroj>-pivo. Božidar Božič pek in sladfilčar Sv. Lucija_ ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. Stara Ivrdka pri kateri se stalni cdjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan: ciuilne, uradniške in uojoške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih to varen. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. = flnton Krušič, — krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana Joiipa 35 - tek. 3o,ipa Derdi 33. izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkan. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo &m~ po jako zmernih cenah. """•• Pfaffbvi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno Teženje. — Rcprekosljivi za obrtne namene, Šivajo naprej in obratno, tiho fn mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih drugih vrst in tovaren. - Cene zmerne, pogoji ugodni. == Slavno občinstvo je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in frank se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdeluje žganje in likerje mrzlim potom. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakti) manipulira mu jamčim najboljši vspeh. Kdor se hoče posluževati te izvrstne tvrdke, naj pošlje svoj natančni naslovna naslov: „Prva tovarniška tvrdka 80400" na anončno ekspedieijo Edvard Epaun, Dunaj, L, Rotenturmstrasse 9. m Dr. Ernest Oereani praktičen zdravnik in specijalist za oči, uho, nos in gr|0 — zdraui — v Gorici, Stolni trg štev. 9 I. nadstropje. Ivan Kravog priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici — trg Koranj it. 11. •••••••••••••••I Poprava in komisijska zaloga dvokolet Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Duomo itev, 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. ! Andrej Fajt j • pekovski mojster] 3 v Gorici Gorso Franc. Sivs. št. 2. j S ~— Filijalka v Dornbergu. — S % Sprejema naročila vsakovrstnega j • peciva, tudi najfinejega, za nove j • maše in godove, kolače za bir- j 2 mance, poroke itd. Vsa naročila | i izvršuje točno in natančno po želji j a naročnikov. • • Ima tudi na prodaj različne moke, S fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. -t Za veliko not priporoča goriške S pince, potice Itd. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Ca psir i coni Nadomestek ta Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot izvrstno W blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporabi]^ pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K J"# in K 2 se dobiva v vseh lekarn**-Pri nakupovanju tega povsod P"'^* ljenega domačega sredstva, naj se jeiriJe le originalne steklenic. \ Skattfahz*»*° zaščitno znamko „8ID&0''"potem 'eie — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTE&reVALEKMtNA , ^ I fc » »latcm levn " v Trajj , Elisabothgasse Slov. 5 r.. j' j 11 I)n*Tno rtipoSUjanje. j Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU in PROTINU - IG llkBr fildilli i2!61"1 Y Tr8tu/ M"««* "•!••! Godile«, 1«*«™« „AII« Hadonna dali« Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godln*, izdelaš v Trstu v lekarnah Rafaal Godln«, laka r na „Alla Hadonna dalla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, lakaraa „J.||< Igaa", VI« dal FaracCo 4. c«ng ittklialef I Mfc Ii Tntg ¦• Sg rggdoliljg mioj nego l iteklftniot proti p(,v««tju gll ntprij poiltnim laeikom K f— proito poitnine. A. vd. Berini Poskusite In priporočite = izdclhc = 17ydroDe tonanic hranil p Pragi VIII. Csnopnihzastonj, j Zaloga šivalnih strojev in dvokoles različnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalnica orožja dvokoles in šivalnih strojev.