TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 34 lela 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici,
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Telefon št. 552.	LJUBLJANA,	12.	februarja	1927.__Telefon	št	552	ŠTEV.	17.
VABILO
na
SEJO
širšega odbora Zveze trgovskih gremijev in zadrug,
ki se vrši v posvetovalnici G remija trgovcev v Mariboru (Jurčičeva ul. 8/II.) v sredo, dne 16. februarja ob 1. uri popoldan
s sledečim dnevnim redom:
1. Načrt zakona o zbornicah za trgovino, industrijo in obrt.
2. Predlogi za trgovsko pogodbo s Češkoslovaško in Nemčijo.
3. Sklepi železniške konference v Beogradu.
4. Načrt zakona o organizaciji prometne službe.
5. Poročilo akcijskega odbora glede ureditve odnošajev s »Trgovskim listom«.
6. Poročilo akcijskega odbora glede trgovskih kreditov pri Narodni banki v Ljubljani.
7. Tajniško poročilo o delovanju Zveze za dobo od 1. decembra 1926 do februarja 1927.
8. Razprava o predlogih gremijev in zadrug.
9. Slučajnosti.
Radi izredne važnosti in obsežnosti dnevnega reda prosimo vse člane širšega odbora, da se seje točno in zanesljivo udeležijo ter da manifestirajo svojim kolegom iz mariborske oblasti svojo popolno stanovsko solidarnost in vzajemnost.
Zvezni odborniki iz ljubljanske oblasti imajo zjutraj najprikladnejšo zvezo proti Mariboru s poštnim vlakom št. 615, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.43 in prihaja v Maribor ob 11.44, a za povratek poštni vlak št. 525, ki odhaja iz Maribora ob 17.25 in prihaja v Ljubljano ob 21.46.
Ljubljana, dne 8. februarja 1927.
Načelnik:	Tajnik:
Vilko Weixl 1. r. Fran Zebal 1. r.
Ali smo še v pravni državi?
V naši državi so še marsikatere neenakosti, ne le glede neposrednih davkov, ampak tudi glede državnih trošarin. Izmed teh prihaja v prvi vrsti v poštev trošarina na žganje, ki se pobira samo v prečanskih pokrajinah, ne pa tudi v Srbiji in črni gori. Na Drini in Savi imamo trošarinsko mejo, ki deli našo državo v dva^ dela, v oni ki plačuje trošarino na žganje in v drugi, ki je oproščen tega bremena.
Posledica te razlike se kaže v tem, da se mora na žganje, ki prihaja iz Srbije v prečanske kraje, šele ob prestopu trošarinske meje plačati trošarina.
Neki ljubljanski trgovec je kupil v Srbiji približno 2 vagona žganja in se pogodil za ceno z vračunjeno trošarino, katero je imel plačati prodajalec.
Prodajalec je prevzeto dolžnost izpolnil in z uradnimi pobotnicami, katere je priložil tovornemu listu, doka-?al> da je trošarino plačal. Kupec je P.1* trdo uverjen, da je zadeva v redu. Uradni organi so med tem opetova-n° **rP?kdali njegovo zalogo in uradne dokumente in vse v redu našli1. Revizijski organ, ki je po enem letu ponovno pregibaj uradne dokumente, se je radj visoke vsote kljub te-
mu hotel prepričati, je - 11 organ trošarino, katero je pobral, tudi odpre-mil kompetentni državni blagajni. Na brzojavno vprašanje je dotična blagajna odgovorila, da pobranega zneska ni prejela. Tekom preiskave se je izkazalo, da je organ finančne kontrole prejeti znesek poneveril, na kar je bil aretiran in predan v sodne zapore. Kupcu v Ljubljani, kojega ne zadene v tem oziru, kakor se je izkazalo in uradno ugotovilo tekom preiskave, nobena krivda, je finančna kontrola stavila zalogo pod zaporo. Njegova pritožba na Generalno direkcijo davkov proti temu je bila brezuspešna, češ da jamči blago, s katerim se je tihotapstvo izvršilo, za prikrajšano trošarino in kazen.
Generalna direkcija se ni prav nič ozirala na dejstvo, da je uradno ugotovljeno, da ne zadene kupca v Ljubljani nobena krivda, da je on trošarino faktično že plačal prodajalcu in da je zakrivil dejstvo, da država ni prišla do svojega denarja, samo organ finančne kontrole, ki je plačano trošarino poneveril.
Generalna direkcija davkov se je postavila pri tej odločbi v nasprotje z določilom člena 18. naše Ustave, ki pravi:
»Za škode, ki jih učinijo državljanom državni ali samoupravni organi z nepravilnim izvrševanjem službe, odgovarjata pred rednim sodiščem država ali samoupravno telo. Dotični organ je odgovoren njima.«
Ako je uradno ugotovljeno, da kupca ne zadene nobena krivda, ako Ustava, ki je temelj vseh zakonov, določa, da je država sama odgovorna za škodo, katero ji povzročajo v izvrševanju službe njeni organi, potem je pač neumesten birokratizem, ki se opira na trošarinski zakon, ker mu mora biti znano, da pri danem položaju ne jamči njej nasproti za poneverjeno trošarino blago, ki je tvorilo predmet tihotapskega prestopka, ampak organ, ki je trošarino poneveril.
Upamo, da v zadevi še ni izrečena zadnja odločba.
Opozarjamo pa kljub temu že sedaj na ta primer vse naše interesente, ki so v kupčijskih zvezah s Srbijo in dobivajo od tam žganje. Pri prejemanju žganja iz Srbije je posebno glede dokaza, ali je trošarina bila ob prestopu trošaripske meje res plačana, potrebna skrajna opreznost in previdnost.
Dr. J. Pretnar.
Kako eksekviram svojega dolžnika v Švici?
Naši izvozniki imajo dokaj živahne zveze tudi s Švico. Ker poslovni stiki dovedejo večkrat do sporov, ki se re-šujefa pri sodiščih in ker so naši interesenti prišli že ponovno v položaj, da morajo poseči po eksekuciji, da prisilijo renitentnega sokontrahenta do plačila, smatramo za umestno, da jim damo v naslednjem nekatera pravna pojasnila. To je tem potrebnejše, ker se je pripetilo, da je bila prošnja našega upnika, ki je pravdo pred našim sodiščem dobil ter prosil švicarsko sodišče brez za to posebe potrebnih dokumentov za eksekucijo, odbita. Preden je mogel dobiti potrebna pojasnila, kako mu je postopati, je izgubil mnogo časa in tudi potrošii precej denarja, dolžnik pa je med tem časom morebiti že insolventen, ali pa je spravil zasegljivo premoženje na varno.
Da bede postopek razumljiv tudi la-jikom, pripominjamo v splošnem glede eksekucij v inozemstvu sledeče:
Ako je naš interesent tožil inozem-ca pred našim sodiščem in dobil pravdo, počaka, da postane sodba pravomočna. Cim ta rok poteče, dobi izvod sodbe, na katerem sodišče s posebno klavzulo potrdi pravomočnost sodbe. Na podlagi take sodbe se more pri inozemskih sodiščih prositi za ekse-kutivno izterjanje. Pri tem pa so po-goii za eksekucijo na podlagi sodbe naših sedišč v raznih tujih državah različni.
Sodišča nekaterih držav izvršujejo obojestranske sodbe na podlagi posebne pogodbe, n. pr. v Avstriii in v Italiji v okolišu tržaškega sodišča, le ugo-tove, če ima sodba klavzulo o pravo-mečnosti ter brez nadaljnjega dovolijo in izvrše eksekucijo. Včasih pa inozemska sodišča tudi v slučaju, da obstoja reeiprociteta v pravni pomoči z dotično državo, ne dovolijo eksekucije na podlagi sodbe s klavzulo o pravo-močnosti brez nadaljnjega (n. pr. sodišča v Italiji izven tržaškega okoliša), temveč preie še ugotavljajo, če je prišlo do sodbe in če je sodba postala pravomočna tako, kakor se sklada s tamošniimi predpisi. Če to postopanje, ki ga imenuiemo »delibacijsko posto-stopanje«, izpade ugodno, se eksekucija dovoli in izvrši.
Sodišča onih držav, s katerimi na ipodlagi posebne meddržavne pogodbe nimamo dogovorjene reciprocitete o pravni pomoči, pa postopajo na dva načina: ali take, da naših sodb sploh ne priznavajo ali pa dovoljujejo našim sodbam izvršljivost, a le pod pogojem. da stranka dokaže, da tudi naša sodišča dovoliuiejo eksekucijo na podlagi sodb dotične države, četudi z njo nimamo dogovora o pravni reci-prociteti. V zadnjem primeru dovoljujejo in izvrše eksekucijo ali brez nadaljnjega že na podlagi sodbe, ki ima klavzulo, da je pravomočna, ali pa sodbo preje še preiskujejo, t. j. uve-deio delibacijsko postopanje.
S Švico danes nimamo reciprocitete glede eksekucije obojestranskih sodb, ker v tem pogledu z njo naša država še ni sklenila pogodbe o pravni pomoči.
Kljub temu pa sodišča nekaterih švicarskih sodišč dovoljujejo in izvrše eksekucijo na podlagi sodbe našega sodišča, ako stranka svoji prošnji za eksekucijo priloži potrdilo ministrstva pravde, da tudi naša sedišča izvršujejo pravomočne švicarske sodbe. Predsedstvo ministrskega sveta, oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb, je v tem pogledu izjavilo v odgovoru ministrstvu pravde z dne 18. maja 1922, št. 2444, da se v praksi, dokler se ne sklenejo nove konvencije, recipročna pravna pomoč daje na podlagi potrdila o reciprociteti, ki se pa mora izdati za vsak poedini primer.
Interesenti zborničnega okoliša, ki bi hoteli eksekvirati dolžnike potom švicarskega sodišča na podlagi sodbe kakega sodišča v okolišu Slovenije, morajo prositi ministrstvo pravde, da jim izda uverenje in potrdi, da sodišča kraljevine SHS v področju Višjega deželnega sodišča v Ljubljani izvršujejo pravomočne sodbe, izrečene od švicarskih sodišč, ker doslej ni znan noben primer, da bi sodišča Švicarske republike ne izvršila pravomočnih sodb sodišč kraljevine SHS.
Ako bo stranka postopala na ta način, potem ji bo mogoče, da izterja svojega dolžnika v Švici na podlagi naše sodbe tudi potom švicarskih sodišč.
Milivoje Savič:
Posesti inozemcev v naši državi.*
Inozemci posedujejo v našem gospodarstvu bodisi javno, bodisi več ali manj prikrito mnogo zemlje in gozdov ter razna druga podjetja. Donos znaša letno samo od zemlje približno t in pol milijarde, kar pomeni eno osminko našega izvoza.
Posebno v Sloveniji in Hrvatski imajo velike posesti.
Naš politični in gospodarski interes bi bil, da se reši vprašanje velikih posesti zemlje in gozdov inozemcev na ta način, da bi se večji del teh posesti porazdelil med naše ljudi. V kolikor je ta gozdna posest v ravnini ali na terenu, ki bi se mogel obdelovati kakor v Sloveniji in deloma tudi na Hrvaškem in v Slavoniji, bi se morala dati kolonistom, ki bi gozdove posekali in se tam naselili, v kolikor pa se nahaja v goratem terenu, bi jih morala država obdržati zase, ostale gozdove pa razdeliti med prebivalstvo. Razdelitev gozdov med prebivalstvo v Sloveniji bi preprečila izseljevanje Slovencev v tujino in celo izseljenci iz Amerike bi se lahko vrnili. Ličani naj bi se naselili v slavonskih gozdovih, kjer na raste koruza. Liko pa bi bilo pogozditi.
Inozemska udeležba pri ondotnih bankah je velika, ali pa tako prikrita, da ni očividna. Uradništvo v teh bankah je ali tuje, dosti pa je takih uradnikov, kojih materni jezik ni državni jezik. Ker imamo pri nas zelo dobre bančne uradnike, ki so sedaj brezposelni, bi morali skrbeti za to, da pride to narodno uradništvo na mesta tujih elementov. V vseh državah se vporablja to načelo; zakaj bi ravno mi morali biti ravnodušni v tem vprašanju! Francija je nedavno prepovedala prihod tujih delavcev, čeravno tam ni tako velike brezposelnosti kot pri nas in v drugih državah.
Če bi se v tem pogledu začelo delati, bi mogli doseči lepe uspehe. Izločitev tujega kapitala iz naših in tujih bank je važno vprašanje našega go-
* Članek objavlja »Privredni Pregled« z dne 6. februarja 1927 v Beogradu. Prinašamo ga v prevodu. Zanimivo je ftuiti mnenje vplivnega načelnika v trgovskem ministrstvu po izvajanjih ministrskega’ predsednika dne 5. februarja 1927 o potrebi povečanja dotoka tujega kapitala v državo.
ODPIRANJE IN ZAPIRANJE TRGOVIN.
Ministrstvo trgovine in industrije j* sporazumno z ministrstvom za socialno politiko izdelalo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin. Predno stopi ta odredba v veljavo, jo ministrstvo trgovine in industrije pošlje vsenn zbornicam in gospodarskim organizacijam, da se o njej izjavijo in stavijo primerne^jzpreminje-valne predloge. Čim dospo izjave, določi minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za socialno politiko besedilo uredbe, ki bo potem stopila takoj v veljavo.
* * •
KONFERENCA SREDNJEEVROPSKIH BORZ.
Na Dunaju se prične dne 16. t. m. konferenca srednjeevropskih borz. Na kon-. ferenci se bo razpravljalo o borznih uzancah, katere se hoče izenačiti za vsa gospodarska središča v srednji Evropi. Konference se udeleže tudi zastopniki naših borz.
spodarstva, ki se ne da prehitro rešiti. Najsigurnejše sredstvo proti tujemu kapitalu v bankah bi bilo, da se odločimo za prepoved ustanavljanja novih tujih bank, starih pa bi se morali z vsemi sredstvi braniti. Najboljše sredstvo je zbiranje prihrankov v naše narodne banke in sicer prihrankov, ki se nahajajo v nogavicah, loncih, steklenicah in vratnem nakitu pri našem narodu. To zbiranje narodnih prihrankov bi se moglo doseči s popularizacijo nalaganja prihrankov v bankah s pomočjo pcsenbe organizacije, ustanovljene od Narodne banke in drugih domačih bank, kakor z odpravo davka na vloge do 50.000 Din.
V uvozni in izvozni trgovini ter v špedicijskih podjetjih se nahajajosamo inozemci, v uvozni trgovini pa imajo inazeinci agenture in skladišča tujih tovarn. V tej trgovini je uradništvo ali popolnoma tuje ali sestavljeno od naših podanikov tuje krvi in tujih šeg.
Izvozno trgovino imajo v rokah po večini tuji državljani ali pa tuji elementi. Gotovo je cela naša izvozna trgovina žita, usnja, opija, hrvaškega, slovenskega in bosanskega lesa itd. v rokah tujih državljanov in tujih elementov. Pisarne so gnezda tujcev, kjer se čuje vse jezike, le državnega ne. Največje število tujcev je percen-tualno zaposlenih v špedicijskih podjetjih. Naš splošni interes zahteva, da vzamemo v svoje roke baš to stroko ter jo očistimo. Mi moramo izvozno in uvozno trgovino vzeti v svoje roke. Za tem moramo resno stremeti. Braniti se moramo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. V trgovinah je treba sedanje inozemce reducirati, a novih ne nastavljati. Koncentracijo tujcev v pisarnah moramo razbiti ter zaposliti svoje ljudi. Domače firme tre* ba od strani Narodne banke, poštne hranilnice in domačih bank podpirati. Tudi v industriji so tujci v večini: v bosanski, hrvatski in slovenski lesni industriji, v mlinarski industriji v Vojvodini, na Hrvatskem in v Slavoniji; v sladkorni industriji, izvzemši državne tovarne; v tekstilni industriji razen industrije srbijanskili firm; v industriji cementa; v industriji karbida; deloma v industriji špirita, kvasa in piva; v rudarski industriji kakor Bor, Mežica, Trbovlje itd.; v izdelovanju železa na Jesenicah, Guštanju Ravnah in Štorah; v kemični industriji: »Danica«, >Zora« in »Hrastnik«; tu je zaposlenih mnogo inozemcev, tako, da se v pisarnah večinoma govori v tujem jeziku. Vsled tujega vodstva se sprejemajo v službo samo oni, ki govore tuji jezik in imajo tujo mentaliteto. Naši ljudje so samo tam, kjer se gara in vleče, tujci in njim slični pa tam, kjer se nadzoruje in zapoveduje. Kaj je storiti? Novih tujcev ne pripuščati, razen potrebnih specialistov, stare reducirati, razen onih, ki, jih ni mogoče nadomestiti. Da se prepreči v privatnih pisarnah govorjenje v drugem jeziku nego državnem, treba je zakonito v budžetu pooblastiti gospodarske inšpektorje, da morejo kaznovati one, ki govore v tujem jeziku ali vodijo knjige v tujem jeziku in zahtevati odslovitev uradnikov, ki bi se ne pokorili.
Da dobimo tovarne v svoje roke, je treba, da Narodna banka, poštna hranilnica, Državni hipotekarni zavod in od njih odvisne banke podpirajo ustanavljanje narodnih delniških industrijskih družb in da dovoljujejo kredite našim narodnim podjetjem, ne pa slabo nacionaliziranim in tujim pod-
jetjem. Treba je, da naši konsument-je zahtevajo, iščejo in porabljajo proizvode narodnih podjetij. Treba zahtevati, da se v tovarnah govori in zapoveduje v državnem jeziku in radi tega odstrani iz tovarn one naše državljane, ki so vsled tujega jezika in mentalitete nameščeni v našem gospodarstvu od tujcev.
Vse uradništvo, ki je našega državljanstva in zaposleno v našem gospodarstvu, a nosi tuja imena, je pozvati, da to ime izpremeni, če se čuti Srba, Hrvata ali Slovenca. Razen izpremem-be imena mora tudi sicer dokazati, da čuti s Srbi, Hrvati in Slovenci. Kdor noče menjati imena ali sicer dokazati, da je eno s Srbi, Hrvati in Slovenci, take treba iz vsakega podjetja odsloviti, reducirati in zamenjati z našimi, dokler se ne nacionalizirajo.
Da bodo mogli Srbi, Hrvati in Slovenci zavzeti mesta inozemcev in nam tujih ljudi v našem gospodarstvu, treba jim je izobrazbe. To bi bilo doseči: 1. z ustanovitvijo obrtnih, industrijskih in trgovskih šol in tečajev; 2. s pošiljanjem dobrih dijakov v inozemstvo v študijske svrhe; 3. z izdajanjem strokovnih knjig in listov, ki naj bi bili omladini dostopni. To vse stane denarja in treba ga je brezpogojno dati. Dovolj smo bogati, da moremo šolati našo deco.
Največji narodni greh je, zanemarjanje praktičnega šolanja dece. Da zavzemo spretni Srbi, Hrvati in Slovenci mesta v našem gospodarstvu, to moramo želeli in bomo tudi dosegli. Da imamo trgovino banke, zemljo in industrijo v svojih rokah, moramo gorko želeti in na to delati, pa bomo to dosegli. Dosegli bomo to, kakor smo dosegli v vojni, kar smo želeli. Močna želja, volja in delo, pa bomo dosegli i to, da bomo mi oni, ki vživajo sadove naše zemlje in našega dela, kar doslej delimo s tujci.
Položaj naše železarske industrije.
POLOŽAJ TRGOVINE V AVSTRIJI. ~
•
Priznavanje plačilnih olajšav, posebno odplačevanje v večmesečnih rokih je v zadnjih mesecih na videz povzdignilo kupčijo. Večina trgovin poroča, da j« 'promet porastel približno za 10%. Kljub poživitvi kupčije pa se proda komaj polovica blaga proti gotovini, vse ostalo gre na mesečno odplačilo, ki prihaja vedno bolj v navado. Trgovski krogi zatrjujejo, da plačujejo v mesečnih obrokih svoje nakupe tudi ljudje, ki bi pri količkaj dobri volji mogli svoje potrebščine tudi takoj plačati. V zadnjih dveh letih je prebivalstvo res precej obubožalo, vendar so pa sedanjih plačilnih prilik krivi tudi trgovci, ki so samo, da spravijo blago iz svoje zaloge pospeševali razvado odplačevanja v obrokih. Odplačevanje v obrokih se je v zadnjem letu jako razvilo. Celo firme, ki so dosedaj kategorično odklanjale prodajo na obroke, so moralo na njo pristati. Vsled tega je blago namesto, da bi bilo cenejše, vedno dražje, ker se mora vkalkulirati v ceno tudi liziko, katerega povzroča odplačevanje v obrokih. Konzumenti, ki v gotovini plačujejo svoje nakupe, smatrajo da jim odplačevanje v obrokih od strani večine odjemalcev dotičnega trgovca škoduje in zahtevajo pri nakupu popust. S tem se vedno bolj in bolj uvaja barantanje, s katerim hočejo kupci znižati zahtevano ceno. — Ta izkustva trgovine v Avstriji naj bi upoštevali naši trgovci, da se pravočasno ubranijo občutne škodljivosti kreditiranja.
Gospod generalni direktor Karl Noot na Jesenicah je priobčil v ceho-slovaški številki zagrebškega »Mor-genblatta« o naši železarski industriji poročilo, katero spričo zanimivih izvajanj v naslednjem priobčujemo:
»Železarska industrija v naši državi je starodavna in izdeluje predvsem one predmete, kateri se tekoče rabijo, torej v prvi vrsti palično, obročno in fasonirano železo, pločevine, jamske tračnice, izvlečeno žico in žičnike ter zlitine. Izvoz, ki je bil v predvojni dobi jako znaten, je skoro popolnoma prenehal. Omejuje se samo še na nekatere specijalne predmete v neznatnih množinah, ker industriji vsled izdatno krepkejše konkurence in ugodnejših delavskih prilik v sosednih državah, dalje vsled občutne obremenitve po davkih, pristojbinah in taksah ni mogoče tekmovati.z inozemskimi cenami. Nasprotno pa odjem v državi sami v zadnjem času razveseljivo narašča tako, da je pričakovati, da se bo tudi domačo industrijo, ki sedaj izrablja samo en del proti ukcijske možnosti, v doglednem času posrečilo Izdatnejše zaposliti in s tem tudi racionelnejše izrabljati.
Kar se tiče naših odnošajev napram Čehoslovaški, so ti dobri, dasiravno naša železarska industrija ne more tam naročati razen ognjavarnih kamnov, posameznih strojev in zlitin ter surovega železa nikakih drugih znatnejših predmetov.
Kar se tiče stališča domače železarske industrije napram velikemu evropskemu kartelu, se jugoslovanske železarne že dalje časa pogajajo in je pričakovati, da se bo sporazum dosegel. Priporočljivo je, da se tak sporazum poizkusi v prvi vrsti z vzhodnimi železarnami, ki so članice velikega evropskega kartela. Te prihajajo za nas v prvi vrsti v poštev zaradi geografske lege, kakor tudi vsled dobrih odnošajev z našo domačo industrijo, ki obstojajo že od nekdaj.
podlagi tega sporazuma se ustanovi društvo trgovcev z manufakturo, kojega prva naloga bo, da uredi kupeijske od noša j e med upniki in dolžniki. Proti nesolidnim dolžnikom nameravajo jako strogo postopati. Blago se bo kreditiralo samo enim trgovcem, ki bodo pristali na plačilne pogoje, katere določi društvo na svoji prvi seji.
Češka trgovska bilanca je za mesec januar t. 1. aktivna. V mesecu januarju t. 1. je čehoslovaški izvoz porastel za 109 milijonov, izvoz se pa znižal za 229 milijonov Kč. Trgovska bilanca je za ta mesec aktivna za 400 milijonov Kč. V našo državo je Čehoslovaška uvozila v mesecu januarja t. 1. za 62 milijonov, naša država pa je na čehoslovaško izvozila za 45 milijonov čeških kron blaga.
NEENAKOMERNOST NASE DAVČNE OBREMENITVE.
V polemiki, katero vodi tajnik Centrale industrijskih korporacij dr. Gregorič z načelnikom dr. Todorovičem o neenakomernosti davčne obremenitve v naši državi po posameznih pokrajinah priob-
čuje dr. Gregorič v beograjskem »Trgovinskem glasniku« sledečo tabelo, sestavljeno na podlagi plačil davkov in pribitkov v letu 1925:
Pokrajine
Srbija in Črna gora Bosna in Hercegovina Dalmacija
Hrvatska in Slavonija
Slovenija
Vojvodina
Vaota vplačanega davka " 394,636.610.24 246,922.757,— 54,948.374.49 383,138.212.60 295,263.755.75 524,642.237.49
V odstotkih
20.77
12.99
2.90
20.17
15.55
27.62
Vsota, ki odpade na 1 kms
3.746.48
4.822.80
4.315.74
10.367.41
18.229.53
19.747.14
Vsota1, ki odpade na 1 prebiv. 91.15 130.65 88.44 164.26 279.48 293.52
Skupaj 1.899,551.947.57	100,-
Glayn<t />iloti<t
F. ŠIBENIK, Ljubi«
ana.
Industrija.
Nova sladkorna tovarna v naši državi. Tekom letošnjega leta prične v Banatu graditi udruženje producentov sladkorne pese novo sladkorno tovarno.
Izpreinembe v stanju industrijskih in obrtnih podjetij. Po podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so se izvršit© v fcasu od l. oktobra do 31. decembra 1926 v stanju industrijskih in obrtnih podjetij naslednje izpreinembe (prijave so zaznamovane s -)-, odjave s —): Vrtnar +6, —1; Izdelovanje brusnih kamnov +1; Apnenica + 1; Izdelovanje cementnih predmetov -|~ 1; Izdelovanje cementne strešne opeke — 1; Opekarne — 4; Lončar in pečar + 1; Izdelovanje ogledat — K o vadi +22, —G; Kovači in pedkovni kovači + 5. — 3; Podkovni kovači -f- 11, —7; Vozni in pedkovni kovač — 1; Vozna kovača + 2, Ključavničarji +3, —2; Stavbeni In strojni ključavničar ter mehanik + 1; Kleparji -f- 3, — 2; Zlatarja + 2: Izdelovanje poljedelskih in mlinskih strojev -j- 1; Izdelovanje koviaastih predmetov za poljedelstvo ter strojev na tovarniški način + 1; Sestavljanje sadnih mlinov -|-1; Izdelovanje strojev in predmetov splošne mehanike na tovarniški način (pod imenom »Fortuna«) +1; Izdelovanje civilnega orožja in municije -j- I; Izdelovanje galvaniČnib elementov in elektrotehničnega materijala na tovarni-
ški način 4
1; Električna inštalacija
Trgovina.
Trgovske pogodbe i Anglijo in Belgijo. — Vlada je sklenila predložiti trgovske pogodbe, katere so zastopniki naše države sklenili z Anglijo in Belgijo v I. 1926, v odobritev Narodni skupščini.
Za olajšanje poštno-paketnega prometa 'i Avstrijo. Poštna uprava naše kraljevine se je dogovorila z avstrijsko poštno upravo, da se dopuščajo za medlbbojni promet tudi paketi z navedbo vrednosti do 500 zlatih frankov, zaviti v organtin-ski papir, ako ne vsebujejo dragocenih kovin ali predmetov, ki se lahko razbijejo.
Konkurzi na Ogrskem. — V letu 1926 je bilo na Ogrskem prijavljenih 708 kou-kurzov in izvedenihl792 prisilnih poravnav. Napram položaju v letu 1925. se je število konkurzov v letu 1926. povečalo za 83%, število prisilnih poravnav pa za 10.8 odstotkov.
Sporazum rumunsikih trgovcev - raa-nufakturistov. Koncem tekočega meseca se vrši v Bukarešti kongres trgovcev-imanufakturistov. Na kongresu namera-■ vajo skleniti sporazum o enotnih pogojih za prodajo manufakturnega blaga. Na
-j-1; Elektromehanik +2; Mehaniki + 4, —1; Urarji +2, —2; Zobni tehnik — 1; Izdelovanje orgelj —1; Kolarji + 8, — 4; Žaganje drv + 1; Žaganje drv z motornim pogonom —1; Žage + 2, —1; Žaga in mlin +2, —2; Parna žaga —1; Sodarji +;),,—2; Mizarji + 25, — 13; strojno mizarstvo — 1; pozlatar in pleskar + 1; umetno slikanje na svilo +1; izdelovanje izdelkov iz jantarja + 1; vulkaniziranje gumijevih izdelkov -f 1; strojar + 1; Jermenar in sedlar -(-1; izdelovanje krtač -)-l; tkalec -f 2; izdelovanje posamenterije in trakov na tovar. način + 1; izdelovanje pletenin + 9,	— 1; strojno pletenje
11, —2; izdelovanje čipk + 1; preci-tiskarija +1; vezenje +2; izdelovanje perila na tovarniški način + 1; izdelovanje perila -(-1, — 1; izdelovanje peri-ia in ovratnic +1; tapetnik -f-1; barvarna + 1, —1; krojači +35, —19; šivilje + 82, —15; čevljarji +81, —35; izdelovanje copat +1; klobučar +1; brivci + 7» —3; sušenje las +1; mlini + 22, —12; peki +19, — 14; izdelovanje turškega medu in sladoleda + I i slaščičarji +1, — 4; mesarji +28,
— 11; mesarji in prekajevalci +5,	3;-klanje drobnice + 1; izdelovanje salam in klobas na tovarniški način 1, predelava konjskega mesa +1; mlekarna
— 1; izdelovanje surovega masla +.1; izdelovanje žganja +1,-1; izdelovanje ruma +1; izdelovanje likerjev in drugih sladkih alkoholnih pijač + 1; izdelovanje sodavice — 1; izdelovanje globina »Boks« +1; izdelovanje sredstva za f1' ščenje oblek —1; izdelovanje
sidola,
masti za usnje in parketnega voščila -f-1; izdelovanje kreme zia čevlje — 1; izdelovanje koncentrirane kemične • čiste ectove Kisline na tovarniški način + 1; ogljarna — 2; izdelovanje lanenega olja -f-1; stiskalnica za olje + 1; stavbno podjetje — 1; stavbni mojster +1, — 1; zidarji +6; zidarski mojster +1; tesarji + 3, —1; vcdnjakar +1; oblaganje sten z emajliranimi kaolinskimi ploščami in oblaganje tal s keramitnimi ploščami +1; izdelovanje tlaka -f-1,
— 1; izdelovanje marmornatega mozaik-teraco in betonskega tlaka + 1; steklarji + 2; pleskar —1; pleskar in -sobni slikar -j-	_ l; sobni slikar — 1; črkoslikar štukater +1; dimnikarji + 3; fotografi + 2; fotografiranje pokrajin
— 1; tiskarna + 1; elektrarne +4,-1; konjači +1, —1; špedicija +4; iz-voščki +6, —8; izvoščki z avtomobilom + 12; prevažanje oseb z avtomobilom + 7,_ —1; prevozniki +6, —3; postrešček + 3; nakladanje in raztovorjen je robe +1; gostilne -f 36, —33; kavarna -(-1; kavarna, brezalkoholna +1. — Skupaj torej 559 prijav in 238 odjav.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. Po
stanju koncem meseca januarja t. 1. je imela Narodna banka v obtoku za 5503 milijone Din bankovcev. Oblok se je v zadnjih osmih dneh povišal za 49 milijonov Din.
Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Letošnji redni občni zbor navedenega denarnega zavoda se vrši v petek dne 25. februarja t. 1. v sejna sobi zavoda z običajnim •dnevnim redom.
Poštno-čekovni promet v nmsecu januarju 1927. V mesecu januarju t. 1. je
število čekovnih računov poraslo v Beogradu za 28, v Sarajevu za 13, v Ljubljani za 21 dn v Zagrebu za 8. Koncem januarja t. 1. je bilo pri uradih v Beogradu 2238, v Sarajevu 2601, v Ljubljani 4491 in v Zagrebu 4367, skupaj 13.697 čekovnih računov otvorjenih. Vloge so znašale koncem leta 1926. v Beogradu 94,139.509.26 Din, v Sarajevu 104 milijone 163.470.33 Din, v Ljubljani 66 milijonov 997.978.62 Din in v Zagrebu 102 milijona 929.766.47 Din, skupaj 368 milijonov 230.724.68 Din. Tekom meseca januarja 1927 so se vloge dvignile v Beogradu na 100,929.366.17 in v Zagrebu na 105,726.395.82 Din, padle pa so v Sarajevu na 88,633.445.74 Din in v Ljubljana na 65.829.373.47 Din. Vloge so koncem meseca januarja 1927 znašale 631 milijonov 118.581.20 Din, to je približno 7 milijonov Din manj nego koncem 1. 1926.
— Vplačil je bilo v mesecu januarju 1.1. v 637.800 primerih 1620 milijonov Din, izplačil pa v 174.111 primerih 1627 milijonov Din, skupni promet je torej znašal v 811.911 primerih 3247 milijonov dinarjev. Z dobroimetjem se je razpolagalo v brezgotovinskem prometu v 87 tisoč 682 primerih (10.80%) z 1434 milijoni Din (44.17) %.
Oanna.
Carinski ažijo. Jugoslavija: 1 zlat dinar — 11 papirnatih Din; Avstrija: 1 zlata krona = 1.44 šilinga; Ogrska: 1 zlata krona =: 1.16 pongov ali 14.500 papirnatih kron; Rum unija: 1 zlata leja = 40 papirnatih lej; Italija: (od 24. do 30. •januarja) 100 zlatih lir = 447 papirnatih lir; Bolgarija: 1 zlati lev = 15 papirnatih levov.
Davki fn takse.
Za ukinjenje davka na poslovni pro-
™et se je izrekla po vzgledu zbornic v J ubijanj in v Beogradu tudi zagrebška trgovska zbornica na anketi, ki se je v ta namen vršila dne 4. t. m.
Donos državne trošarine in taks. V dobi od 1. aprila do Sl. decembra 1926 je naša država pobrala 583 milijonov dinarjev državne trošarine in 812 mili-
jonov dinarjev državnih taks. Napram donosu v isti dobi leta 1925. se je donos tiošarine znižal za 1 milijon Din, donos taks pa za 30 milijonov Din. Donos je napram proračunu pri taksah zaostal za 26 milijonov, donos trošarin pa je proračun presegel za 20 milijonov Din.
Občinske dajatve v Mariboru in Celju. Veliki župan mariborske oblasti je mestnima občinama v Mariboru in Celju dovolil, da smeta vse občinske doklade, samostojne naklade in občinske davščine v mesecih januar dn februar 1927 pobirati v isti izmeri in na isti davčni podstavi kakor leta 1926.
Uvoz, izvoz.
Izvoz v letu 1926. V letu 1926 je naša država izvozila v celoti za 7818 milijonov Din blaga. Naše blago je šlo v posamezne države po sledečem vrstnem redu: v Italijo 25.07% (za 1960 milijonov Din), v Avstrijo 20.59% (za 1609 milijonov Din), na Čehoslovaško 12.01% (za 938 milijonov Din), v Rumundjo 10% (za 783 milijonov Din), v Nemčijo 9.27% (za 724 milijonov Din), v Grčijo 9.27% (za 578 •milijonov Din), na Ogrsko 4.74% (za 370 milijonov Din), v Švico 3.79% (za 296 milijonov Din), v Francijo 2.41 % (za 188 milijonov Din), v Anglijo 0.87% (za 67 milijonov Din), v Egipt 0.71%
(za 55 milijonov Din), v Zedinjene države 0.64% (za 49 milijonov Din), v Holandsko 0.36% (za 27 milijonov Din), v Turčijo 0.33% (za 25 milijonov Din), v Argentinijo 0.29% (za 20 milijonov Din), na Poljsko 0.25% (za 19 milijonov Din), na Špansko 0.24% (za 19 milijonov Din), v Indijo 0.19% (za 15 milijonov Din), na Bolgarsko 0.11% (za 9 milijonov Din), v Albanijo 0.10% (za 7.7 milijonov Din), v Rusijo 0.08% (za 6.4 milijonov Din), v Alžir 0.07% (za 5 mili-j jonov Din), v Tripolic 0.06% (za 4.7 mi-I	lijonov Din), na Dansko	0.05%	(za	3.8
I	milijonov Din), v Tunis	0.04%	(za	2.8
milijonov Din), na Malta	0.03%	(za	2.2
milijona Din), v Maroko	0.03%	(za	1.9
milijonov Din), na Portugalsko 0.02% (za 1.7 milijonov Din), v Palestino 0.02 odstotka (za 1.5 milijona Din). V vse druge države uvoženo blago je bilo vredno okoli 1 in pol milijona Din.
Promet.
Za trgovce % lesom. Železniške postaje so dobile nalog, da strogo pregledajo vse tovorne pošiljke, ki so v tovornem listu naznačene kot drva. Baje se je v zadnjem času večkrat dogodilo, da so se za drva naznačevale tudi pošiljke drugega lesa, za katere je prevoznina višja nego za drva.
RO^
RESNIČEN DOBIČEK NAMESTO NAVIDEZNEGA
dosežete s prodajo mešanice čajne ročke. Višina dobička pri posameznem zavitku ni merodajna,
temveč doseženi skupni promet. Po naši obširni
propagandi dosežete v naših
MEŠAN1CAH-ČAJNE ROČKE
tekoče največje promete. Vaš dobiček ni navidezen, temveč resničen!
R. Seelig & Hille,-uvozniki-čaja, Dresden-A. 1
Poštni predal št. 374
RAZNO.
Jubilej g. Ivana Freliha. Društvo hišnih posetnikov v Ljubljani je dne 9. t. m. proslavilo s slavnostnim večerom v holetu »Union« jubilej desetletnega delovanja svojega velezaslužnega predsednika g. Ivana Freliha. Pri tej priliki se je pokazalo kolike simpatije in hvaležnega priznanja uživa jubilant v krogu hišnih posestnikov vse države in kolik ugled si je s svojim neumornim delovanjem pridobil tudi v ostati javnosti, osobito med gospodarskimi krogi. Vladni svetnik g. dr. Požar je v svojem slavnostnem nagovoru očrtal velike zasluge, ki si jih je stekel jubilant v boju za pravice hišne lastnine. Njenu, njegovemu organizatoričnemu delu, njegovemu neustrašenemu nastopu na merodajnih mestih in njegovi izredni agilnosti gre v glavnem zasluga, da je danes boj hišnega lastnika proti stanovanjskemu zakonu skoro docela in uspešno doboje-van. Sledili so še gratulacijski govori reprezentantov raznih uglednih korporacij, med temi zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnarja, predsednika hrvaške organizacije hišnih posestnikov polkovnika čečkovi-ča, zastopnika hišnih posestnikov mariborske oblasti g. Veseliča, primarija g. dr. Gregoriča in zastopnika Zveze društev hišnih lastnikov za Slovenijo g. dr. Regalyja. Svečanost je počastil s svojo navzočnostjo tudi komisar ljubljanskega mesta g. vlad. sv. dr. Mencinger. Došle i so številne brzojavne in pismene čestitke iz cele države. — Jubilant se je ginjen zahvalil svojim gratulantom. Očrtal je težkoče desetletnega boja za pravice hišnih posestnikov ter pozival tovariše k energičnemu obrambnemu delu tudi v bodoče.
Zgraditev pristanišča na Brajdiči. —
Zgraditev pristanišča na Brajdiči je bila pred nekaj meseci ustavljena, ker ni dr-
žava podjetniku; sproti plačevala zaslužka. Na intervencijo, mestnega zastopstva sušaškega se je zadeva sedaj zadovoljivo uredila in se bedo dela v kratkem nadaljevala. Pristanišče se uredi za velike parobrode dolge plovkibe.
Nastanitvena konvencija s Francijo.
Te dni se jo vršila v Beogradu intermi-
uisterielna konferenca zastopnikov vseh zainteresinarih ministrstev o vprašanju nastanitvene konvencije, katero namerava naša država skleniti s Francijo.
Veliko brome Nemčije. Haško mednarodno sodišče je razsodilo, da mora Nemčija sama odškodovati svoje podanike, katerim je bilo premoženje sekvesti-rano na podlagi mirovnih pogodb. Na podlagi te razsodbe mednarodnega sodišča bj mela Nemčija plačati svojim podanikom 9233 milijonov zlatih mark. Za tc svrho namerava najeti, kakor se čuje iz finančnih krogov, notranje posojilo.
Tekstilni delavci v okolici Lodza štrajkajo. — V okolici Lodza na Poljskem se je pričel štrajk v 32 tovarnah. Delavci zahtevajo, da se jim prizna ista mezda kakor tekstilnim delavcem v Lodzu. Dosedaj je stopilo v štrajk 4000 delavcev.
F laško alkoholne prepovedi v Ameriki. Zdravstveni urad v Njujorku ugotavlja v poročilu na njujorškega župana, da je konzum alkoholnih pijač danes v Ameriki ravno tako velik kakor pred alkoholno prepovedjo, dasi alkohol, ki se sedaj uživa v Ameriki, vsebuje v potencirani meri izdatne množine strupa. Za-strupljenj po alkoholu izkazuje statistika v Njujorku za leto 1911 samo 11, za leto 1926 pa 790.
Nemški državni dohodki. Dohodki Nemške države na davkih, carinah in pristojbinah so znašali v času od 1. aprila do 31. decembra 1926 5618.9 milijo-
nov mark; izdatki v istem času pa 5539.8 milijonov mark, tako da ostane za prvih devet mesecev tekočega fiskalnega leta prebitek 79.1 mil. mark. Zraven pridejo še dvanajstine v gospodarstvu doseženih prebitkov iz let 1924 in 1925 v znesku 292 milijonov mark, tako da se dvigne skupni prebitek na 371.1 milijonov mark.
Gospodarske vesti. Reuter porota, da namerava Anglija z ozirom na politiko Rusije v južni Kitajski odpovedati angleško - rusko trgovsko pogodbo. — Avstrija je producirala lani 3,124.000 ton premoga, importirala ga je pa 5,125.000 ton. — Pravijo, da vest o konkurzu francoske avtoinobilne tovarne De Dion Bouton ne odgovarja resnici. Tovarna je bila pred kratkim sprejeta v Generale Automobile Franoaise. Ta konoern so ustanovili, da preprečijo preplavljanje francoskega trga z ameriškimi automo-bili. — Borzni indeks na Ogrskem se je v decembru dvignil od 13.4 na 15.6% tečajne vrednosti koncem leta 1913; najvišji je bil sladkorni .indeks z 21%. Indeks veletržnih cen je znašal 18.198-kratno predvojno višino. — Boston Maine Railroad (železnica) je naročila prvi Dieselov stroj pri Kruppu; upa doseči z Dieselovimi stroji veliko pocenitev v obratu. — Švedski vžigalični monopol bo zvišal glavnico od 180 na 270 milijonov švedskih kron. Delničarji bodo dobili nabavno pravico novih delnic v razmerjih : 1 po 230%. — Poljaki bodo za vse ozemlje republike ustanovili oks-portno organizacijo špirita. — V gospodarskem letu 1925/26 so producirali v Sovjetski Rusiji 25.023 kg zlata, leto prej pa 23.222 kg; povišek je 8-odstoten. Na Daljnem vzhodu je znašala produkcija 3497 kg (leta 1924/25 pa 2819 kg), v okraju Leningrada dotoka Aldan 7034 kilogramov (5218), v okraju Lene 8771 (8550), v Uralu 1081 (1608), v Sibiriji 1730 (1594) — to je Altaj itd. —, v deželi Baškirov 2133 (2535) v deželi Kozakov 520 (659). Zanimivo je kako raste produkcija novih najdišč ob Aldann. Naj večja je pa še zmeraj produkcija ob Leni; to je koncesijski okraj angleško-ameriško »Lena Goldfields Co.« — Pred tremi leti na Ogrskem ustanovljena čipkarska industrija se hitro razvija in iz-gotavlja že sedaj najrazličnejše vrste čipk v vrednosti treh milijonov švicarskih frankov na leto. Industrija dela v prvi vrsti s stroji, pa vseeno zaposluje okoli 600 delavcev, lndustrijci zahtevajo zaščitno carino za čipke. — Med Češkoslovaško in Jugoslavijo se bodo z ozirom na bližajoča se trgovska pogajanja izmenjale listine, kjer vsaka država navede svoje želje. Pogajanja sama se bodo pa pričela šele v dveh do treh mesecih.
— Peti veliki sejem v Kijevu se vrši letos od 27. februarja do 22. marca. Da pomen sejma dvignejo, letos niso priredili •običajnega sejma v Karkovu na dan Sv. treh Kraljev, češ, da naj se vse sejmstvo Ukrajine koncentrira v Kijevu. Sejmski urad se trudi, .da bi dal sejmu kolikor mogoče mednaroden značaj, v koji namen imajo inozemski udeleženci olajšave pri uvozu blaga in pri potovanju v Ukrajino. — V januarju so se hranilne vlogo pri praški Mestni hranilnici dvignile za nadaljnih 51,637.00 Kč in so znašale na koncu meseca 1,668,407.000 Kč.
— Velika kovinska tovarna v Diissel-dorfu je pričela nova pogajanja z Rusijo glede podaje svoje tovarne lokomotiv. Prejšnja pogajanja so se razbila, ker je tovarna stavila previsoke zahteve; sedaj jih je znižala. — Razen poštne hranilnico so na Ogrskem vsa državna podjetja aktivna. Pasivnost hranilnice znaša 13 milijonov pengo. — Čehi smatrajo svojo stekleno industrijo za ogroženo. Tozadevna konferenca je zahtevala strogo nadzorstvo pri izvozu; izvaža naj se samo prvovrstno blago, ne pa polfabrikati.
— Na Ogrskem je 156 večjih tekstilnih tovarn, ki so napravile lani za 350 milijonov zlatih kron blaga. S tem stopa tekstilna industrija na prvo mesto ogrskih industrijskih panog.
AH sl že pridobil »Trgovskemu Ms tu« TsaJ norega narožmika?
TRŽNA POROČILA.
Mesno cene v Mariboru dne 8. februarja t. 1. — Volovsko meso, 1 kg 9.— do 18.— Din, telečje meso 10.— do 18.— dinarjev, svinjsko meso (sveže) 10.50 do 27.— Din.
Živinski sejem dne 8. februarja t. 1. v Mariboru. Na sejem se je prignalo tri konje, sedem bikov, 262 volov, 217 krav in 6 telic, skupaj 549 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: debeli voli od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli cd 7.50 do 8 Din, plemenski voli cd 7 do 7.50 dinarjev, biki za klanje 6.50 Din, klavne krave, debele od 5.50 do 6.50 Din, plemenske krave od 4 do 5 Din, krave za klobasarje od 2.50 do 3 Din, molzne krave od 5 do 6 Din, breje krave od 5 do 6 Din, mlada živina od 6.25 do 6.75 Din. Predanih je bilo na sejmu 329 glav, od teh 30 za izvoz v Italijo in 126 za izvoz v Avstrijo.
Cone na svetovnih tržiščih. Njujork: kava santos št. 4 = 18.62, rio št. 7 — 15, za marec 14.32, za maj 13.53, za julij 12.50, za september 12.16, za december 11.80; sladkor za marc 3.13, za maj 3.24, za julij 3.36, za september 3.43.
DOBAVA, PRODAJA.
Prodaja. Dne 7. marca t. 1. se bo vršila pri kr. direkciji šum v Vinkovcih ofer-talna licitacija glede prodaje stavbenega lesa in hrastovih pragov; dne 8. marca t. 1. pa pri isti direkciji glede prodaje lesnih izdelkov.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 10 žičnih povlačni-kov in 400 groverjevih obročev, do 22. februarja t. 1. za dobavo raznih čopičev, do 25. februarja t. 1. za dobavo 100 kg smirkovega peska št. 30. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 14. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 1.200 kom. knjižic »folio zlata«. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 50 jamskih karbidnih svetiljk, do 21. februarja t. 1. pa za dobavo 4 vagonov cementa. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 120 m3 jamskega lesa, do 22. februarja t. 1. pa za dobavo 6 vagonov po 4 m dolgih, čvrstih in suhih krajnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri artile-
rijski radionici Dravske divizijske oblasti v Ljubljani dne 14. februarja t. 1. glede dobave 400 metrov impregniranega platna, dne 15. februarja t. 1. glede dobave 450 m platna, dne 16. februarja t. 1. pa glede dobave 100 kg črne blank kože. — Dne 24. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih peči za lokomovitve. — Dne 3. marca t. 1. pri Glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu glede dobave 5.000 volnenih odej. — Dne 5. marca t. 1. pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani glede dobave raznega materijala (kuhinjska posoda, 2 železna kotla, mreža iz medenine, noži itd.); pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave
NOGAVICE
razne vrste, vezenino, naramnice, vezalke, ž+*p~ ne robce ter drugo galanterijsko in k»ailco blago nudi tvrdka
OSVALD DOBEIC
LJUBLJANA
pred Škofijo Ste v. is «n
SV. JAKOBA TRG ŠTEV. 9. Na debelo! Znlione cenel
odlitkov iz jeklene litine ter glede dobave 71 bakrenih plošč za kurilne skrinje lokomotiv. — Dne 7. marca t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v i Ljubljani glede dobave 3034 ton premoga; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 350 ton strojne -i ga peska, glede dobave 11.800 kom. samotne opeke. — Dne 10. marca t. 1. pri intendanturi komande Boke Kotorske v Eroegnovih glede dobave 10.140 m3 drv. j — Dne 11. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede doba-| ve kaučuk-cevi in tesnil.
i Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki ! so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interes anioni na vpogled
Za jugoslovanski patent St. 1403 od 1. febr. 1923 na:
»Postopek za dobivanje in čiščenje materijalij, ki se nahajajo suspendirane v vodi"
(Verfahron zur Gewinnung und Reinigung vom im Vasser in Suspension befindlichen Materialien) so iščejo kupci ali odjemalci licenc.
/	Cenj. ponudbe na:
Ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Šelt-nburgova ulica 7.
mnimmumimmmmmmii'
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA' =
O	jUstanovUena lOOO.
TJubU&sia, Dunajska c. (v lastni hiši)
c PODRUŽNICE:	u
Breiico, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovie, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Spili, Trmi. AGENCIJA s Lo&alec.
Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni mslm: Banka Ljubljana Tsi. štev. 261, 413, 502 503, 504.
Se prlporoCo ■& vse v bančno stroko spadajoča clelo, um i umi i n n iihi iimiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii—■»■■■i—iMiBiimiiimiiimiiiiMiiiiiiiininiiiinininifurinniiniirf [ir ifir rfir ur rn i if ri r rr"n ut- m nrr iiiinnnni
Vse vrste trgovske knjige kot: amerikan-skl Journal!, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne itrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
FlorljansKa ulica St. 14
knjigoveznica« Industrija Šolskih zvezkov In trgovskih knjig.
Na veliko l
Na malo I
Najboljši šivalni stroj in kolo
fa adlno 1«
Veietrssiina
dom, obrt In lnduatrlfo t	y	vseh opramnh.
(Štolam pletilni »troj DUBIEO
Mrt t vtitflji kropUfM. j Valutna garancija |
Mmki (■ popravila.
Bik« c«m, tutf m »krak*.
Josip Peteline
Ljubljana
jBu Prtltriuvaga iftinlh. I
m.
•2 v Ljubljani
priporoma
Špecerijsko
blago
raznovrstno Sganje, mohe In deielne pri« delke. > Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSarna sa ka* vo In mlin sa diiava a električnim obratom. Ceniki na raipolaaol
TRIKO .PERILO
■a moSke, Cene In otroke, volna v roinlh barvah, rokavice, nogovlca. dokolenlce, nahrbtniki is iolarje In lovce, dežniki, klott, iifoni, iepnl robci, palice, vllce, noil. tkar je. potrebščine aallvilje, kroJaCe, Čevljarje, brivce
edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Ljubljana
1>1Iku Prešernovega spomenika.
KaJnliJ« cena 1	Na	veliko	In	malo!
najugodnejši kupžijskijtrg v Evropi! Pomladanski velesejem
ut vv-ii,, • ..... tar ■wMKIWMUeSZWr<a'aMrr'
od 6. do 12. marca 1927 1600 blagovnih skupin iz vseh strok.
Zahtevajte podrobna pojasnila in orospekte od častnega zastopstvo
STEGU IN DRUGI
LJUBLJANA, Gledališka ul. 8. Teleton 925.
W
\HO C*
*
*
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifšneiši in naiokusnelši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično in hiešlenično najmoder-•nele urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, ll.nadstr.
m
Veletrgovina kolonialne In špecerijske roli e
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Točna In solidna po»tr»**»al Iah!eva]ta cenika
„Trgovs|ki list“
'Časopis za trgovino, industrijo in obrt
se priporoča p-n. trgovcem, indu-strijcem in [obrtnikom za naročanje, razširjanje in inseriranje.
S« priporosa tlak ▼seh trgovskih, obrtnih, Industrijskih in uradnih tiskovin.
Tratna knjigoveznica TELEFON ŠT. 662
TISKARNA MERKUR
TROOVSKO • INDUSTRIJSKA D. Da
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tlaka čaaopi*®i knjT-ge, brofiur«, cenike, tabele, Itatuta, vabila, letake, lepake, posetnice Ltd.
TELEFON ŠT. 662
Ur*l* dr. IVAH PLK8S. - U Tifov.ko-iadu.trtj.ko d. d. »MERKUR* kat iadsiat**« la tiskarji: A. SBVER, LjoUjaaa.