Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Ob dnevu borca z dneoorn borca — 4. julijem po- soeča naša družbena skupnoat poseb- no pozornost osem^ borcem in njiho- vim organizacijam za veliko delo, ki so ga opramli med revolucijo in d po- oojni graditvi. Ob tem s ponosom zremo na to, kar smo dosegli, kakor na naloge, ki še stoje pred nami. Hkrati morajo biti še posebno nam kot bodočim generacijam p živem spominu padli borci in žrtve naše revolucije. Že zavest o veličini borbe in uspe- hih povojne izgradnje nas obvezuje, da s krvjo izbojevane vrednote ohra- njamo in jih negujemo tako v last- nem interesu kot interesu svetovnega miru, ki mora biti nam borcem .še posebno drag. S tem povezujemo tudi skrb za naše živeče člane kakor svoj- ce padlih v narodnoosvobodilni voj- ni in umrlih v koncentracijskih ta- boriščih, ki jim naša družba nado- mešča roditelje in vzgojitelje in jim tako odpira pot v lepšo bodočnosi. Nekdanji borci naj tudi danes da- jejo zgled požrtvovalnosti in medse- bojnih odnosov ter zavzetosti za ose, kar je napredna, z zavestjo družbene odgovornosti in poštenosti pri delu. Obenem naj budno stoje sredi naših delovnih množic, predvsem tam, kjer določamo smernice našega nadaljne- ga razvoja. S tem je lahko njihov de- lež v delavskem in družbenem uprav- ljanju velikega pomena. Naša stvarnost postavlja v ospred- je skrb za delovnega človeka, za nje- gov materialni in kulturni standard. Da bi v tem pogledu dosegli čim več- je uspehe, moramo odločneje odstra- njevati vse ovire, ki se na tej poti še pojavljajo, zlasti različne nesociali- stične pojave, do katerih še posebej člani Zveze borcev ne morejo ostati ravnodušni. V okviru organizacij Združenj borcev, ki skrbe za svoje člane, bo še marsikomu potrebna po- moč, posebno v primerih, ko se kdo znajde v težkih, življenjskih razme- rah. Delo organizacij Združenj borcev je hkrati posveSeno interesom me naše socialistične skupnosti. Takšen, smoter dejavnosti je dandanes vse- stransko utrjen, prilagaja pa se mu tudi njegova organizacijska struktu- ra, Vse močnejše sodelovanje član- stva v celjskem okraju se je razvilo ie pod predsedstvom pokojnega na- rodnega heroja Ivana Kovačiča- Efenke, ki je bil še lani med živimi, to pa je omogočilo tudi vse večjo aktivnost, ki se je pokazala predvsem v kritičnem obravnavanju problemov in njihovem praktičnem reševanju. Zveza Združenj borcev NOV kakor njeno predsedstvo je in bo tudi v bo- doče posvečalo posebno pozornost proslavam in s tem v zvezi dogodkom iz naše ljudske revolucije. Skupaj z občinskimi Združenji borcev razvija borbene tradicije, zlasti še med šol- sko mladino z namenom, da bi ta čimbolj verno in nepotvorjeno^ spo- znala veličino predvojnega dela Ko- munistične partije ter našo narodno- osvobodilno borbo in revolucijo tako na področju okraja kot izven njega. Temu namenu tudi že zelo uspešno služi muzej revolucije v Celju. Pri razvijanju tradicij NOV vklju- čujemo v tem letu tudi dve pomemb- ni proslavi — 20-letnico ustanovitve slavnega Kozjanskega odreda, ki bo predvidoma 16. avgusta na Planini pri Sevnici in 20-letnico začasne os- voboditve Zgornje Savinjske doline, ki bo 12. in H. septembra v Gornjem gradu, združena z odkritjem spome- nika 140 padlim borcem in praznova- njem občinskega praznika Mozirja. Prihodnje leto pa bomo praznovali 20-latnico naše osvoboditve, ki bo hkrati prikazala vse obsežno delo, ki no ga organizacije Združenj borcev in člani opravili na področju okraja d povojnih letih. Ob zaključku želim v imenu pred- sedstva Zveze združenj borcev NOV okraja Celje ob velikem prazniku dneva borcev vse najboljše, tako na- šim članom kakor njihovim svojcem! JOŽE JOST OKREPITI SAMOlPRAVlJANJE KOMUNISTI MORAJO PRAVILNO RAZUMETI VODILNO VLOGO ZK V soboto je :bila v 2alcu zadnja dbčinska volilnia konferenoa ZK v celjiskem oikraju. Konference so se udeležili tudi član CK ZKS-Franc Simonič, .seikretar okrajneg^a komi- teja ZK ing. Andrej Marine in pred- sednik okrajne sikupščine Peter Šprajc. V referatu je sekretar občinskega komiteja ZK Jože Cerjak poudaril da ,s kvaliteto in Tsebrno samo- upravljanja v delovnih organizaci- jaih ne moreimo ibiti zadovoljni, kaj- ti v vseh proučujejo organi samo- upravljanja iskoraj izključno le proibleme in potrebe proizvoldnje, pozabljajo ipa na človeka. Kaže kot da ibi bila iproizvodnja sama sebi, namen, ne^pa, da j^ posledica po- treb človeka. To je eden od sipornih vzrokov, da »e saimouipravni organi ne morejo afirmirati. Podobno i je tndii s plani, za katere se neposred- ni proizvajalci skoraj ne zanimajo. V večini primerov sio probloimi ne- strokovno sestavljeni. Tako so v lanskem letu delovne origamizaicije ustvarile družbeni ibruto produkt v vrednosti 17,940 milijard; za ile- tois ipa so planirale drui/ibeni bruto produkt le v višini 17,878 milijard diinairjev. Zjaradi sla]>ega dela samo- upravnih organov je tudi delitev dohodka po delu še marsikje prob- lematična. To poselbno zato, ker or- isani samoupravljanja največkrat samo sprejmejo predlog^^e pravilni- kov, ki jih izdelajo vodilni usluž- 'benci. Tako neposredni proizvajalci pri sestavi pravilnikov o delitvi o- sebneg-a dto-hodka ne isodelujejo. Po- neikod, poseibno v upravah nagra- jiujejo po ipomemtbnosti delovnega mesta, ne po vloženem dlelu. To je temibolj ;krLtično, ker so na odgo- vornih mestih dostikrat ljudje, ki nimajo ustrezne strokovne izobraz- be in tako pride do izraza njihova nestrokovnost ter upravičeni očitki s strani delavcev, da 'se upravni aiparait širi. ' Ko je ocenjeval delo komunistov je dejal, da nekateri komunisti večkrat menijo, da je treba pri gospodar- skih vprašanjih obravnavati le nji- hovo strokovno plat; drugi pa spet menijo, da bi morali komunisti re- ševati le politična vprašanja. Ne eqi ne drugi pa ne doumejo, da ima vsako gospodarsko vprašanje razen strokovne, tudi politično plat. Razprava na konferenci je bila v večini primerov medla in forma- listična, nekonkretna. Od več kot sto delegatov se jih je priglasilo k diskusiji le 13. Premalo so govorili, kot je dejal v diskusiji Franc Simo- nič, tudi neposredni proizvajalci — delavci. Zanje ne bi smel veljati iz- govor, da ne morejo in ne znajo go- voriti; povedati bi morali tisto, kar jih teži, V diskusiji so obravnavali med drugimi tudi problem štipendiranja ki je v občini še vedno neurejeno, saj ima le ena delovna organizaci- ja izdelan pravilnik o štipendiranju. Na konferenci so razpravljali še o Jcmetijstvu, ki bo moralo v novih pogojih čimbolj specializirati in mo- dernizirati proizvodnjo. Posvetiti bo potrebno več pozornosti tudi koope- raciji in to na vseh področjih pro- izvodnje. še bolj bo potrebno, da bodo urejevali čimvečje parcele, ta- ko da se bo lahko do kraja meha- niziralo in omejilo ročno delo na minimum, od česar bo odvisna pro- duktivnost in tudi osebni dohodki. Za delegata na VIII. kongresu so izvolili 25-letno Jožico Škorjanc, ki je zaposlena kot tekstilni tehnik v tovarni nogavic Polzela. L. Stepančič VELENJSKI RUDARJI PRAZNUJEJO Velenjski rudarji so letošnji praz- nik začeli že dan popreje. Tako so včeraj popoldne nastopili kotalkarji iz Velenja in obeh ljubljanskih klu- bov na kotalkališču z izbrano kotal- karsko revijo. Obenem pa je vče- rajšnji dan bil pomemben predvsem za mlade rudarje, ki so prisostvovali otvoritvi svojega mladinskega kluba v rudarskem šolskem centru. Klub je toliko enkraten, da bržčas zlepa ne bodo v drugih krajih mladinci rišli do takih prostorov. Zatem je sledil odličen proinenadni koncert rudarske godbe na pihala in avstrij- ske godbe iz Poefinga. Zvečer pa so obdarili člane kolektiva velenjskih rudarjev, ki odhajajo v i>okoj. Še nekaj: včerajšnji dan rudarji niso pozabili sotovarišev, ki.-se zdravijo v bolnišnicah. Obiskali so jih in ob- darili. Danes pa je ob osmih zujtraj kre. nila po velenjskih ulicah slavnostna parada, zatem pa se je zvrstil pred kulturnim domom lH)gat spored, med katerim so obdarili člane kolektiva, ki delajo v rudniku že 20 let. Ob zaključku' so mladi rudai-ji s sko- kom čez kožo opravili »zaključni iz- pit« in postali pravi rudarji. Danes ob deseti uri bo otvoritev nove tovarne g(>siK)dinjske opreme »Gorenje« v Velenju. Na dan borca pa se bodo pred kulturnim domom pomerile številne ekipe iz vso Slovenije na 11. delav- skem šahovskem festivalu Slovenije. J. K. S SEJE OKRAJNE SKUPŠČINE OKRAJA CELJE ZASKRBLJUJOČE STANJE V torek dopoldne je okrajna skupščina na 13. (predpočitnišiki) seji razpravljala o analizi zaključ- nih računov gospodarskih organi- zacij z območja okraja za 1963 leto ter analizi o proraču/nski -potrošnjii in ipoitrošnji skladov 'teir s tem v zvezi o predstoječemirebalainsu ob- činskih proračunov. ^ Zaskribljujoča je uigotovitev, da je v celjskem okraju porasel ce>lot- ni dohodek za 36 odistotkov, neto produkt pa le za 34 odstotkov. V iem času. so d^ajatve družtbi p^)slkoči- le za 36 ods^totlkov", ibruto osebni do- "kii za 36 odstotkov in skladi za 27 odstotkov. V teh podaitkih se skrivajo navi- dezni uspehi, vsaj v oziru višanja bruto osebnih dohodkov in skladov, medtem ko zaostajanje neto pro- dukta za hitro raisitjo celotineg^a do- imklka |x)meni resno opozorilo. V navidezno uigodniiih rezuiitaitih moramo ii^poš^tevati vplive večanja cen iproizvodnje ,in ushig, sipreme- iijen način obračunavanja in delit- ve celotnega dohodka iter poč^snej- RO dinamiko igos'podarskega razvoja v obdobjai 1961—1%2, kar v primer- jalnih vidikih daje sicer solidne, a ne zavidljive podatke. Splošni vzroki stanja so v sipre- menjenih ipogojih fpos'lova,nja s siprejetiimi predpisi (revalorizacija oibratniih sredstev) v spremembi cen (predvsem v črni in (barvasti meta- lurgiji. lesni industriji in v kmie- tijstvu), v povečanju vrednosti po- rabljenega materiiaila, zvišanju iz- datkov za storitve in reklamo ter v 25 odstotnem 'i)ovečanju stroškov za investicijsko vzdrževanje obrat- nih sredstev. Z ozirom ina 'g^ibtmje vrednosti delovnih priprav in osnovniih sred- stev iter z ozirom na zasledovanje deleža (tekočih investicijskih naložb v družJbenem proizvodu, nikakor ne imo mimo ugotoviitve, da v našem okraju razmeroima nizki de- leži investicijske potrošnje (21 od- stotkov na neto prodiuiktj, in sicer daleč ({wh1 republiškim povprečjem. Normalni okviirji i)ri investiranju niso p^ese^eni, vendar {>a moramo ipri tretiranju dejanskih ipotreb vo- diti stroigo kontrolo luad smotrnost jo vloženih sredstev, kajti (Upraviče- nost se mora odražati predvsem v večanju vr(^lnostii (delovnih priprav in s tem v 'hitrejši rasti neto pro- duikta. Klanonik Pred praznikom žalske občine 7. julflj je pred durmi in v Pre- 'boldiu je vse nared, da na j svečane je prv^lavijo praznik žallske olbč,ine. V počastitev ,tegia dne imajo izred- no ilKjigat siM>r<^ raznoterih kultur- nih in fizkuliturpih prireditev ter množičnih izlx)riovanj. Uvod v desetdnevno praznovanje bo danes zvečer is »paintiizanskim večerom« v Preboldu pri vikend na- šel jai. Po isiprejemu ipartizainiskih pa- trulj bo korošiki akademis(>sviečena večeru na.nvd- nih plesov im ipesini v priredibii DPI) Svolxxle ^kMiijiHiter. V i|x>nedeljek se bwlo mlaidj ifMmieriii na oddaji >Ni- niaš ipr(xfnx>;s'ti«, četrtek je name- njen šahistom. .na zadnji dan, i. j. prih(wlnjo nedeljo pa b(>do na mno- žiičnem zllx)novanju nastopili zdru- ženi pevski izbori DPD Svolx>(l ob- čine Žalec. "ibitelji .športa ^ ,1xk1o v teh dneh prisostvovali plavalinldskem .bazenu, lsp^t^t- nostnemu tekmovanju z motorniimi vozili, fiinalnemu tekmovanju v ko- šarki, tekmovanju v od.lKvjki, na- m.iiznem 'tenji^u, malem rokometu, kegljanju, nogometni tekmi (v 2al- cii). stirelskeniiu tekimovanju na stre- lišču v Šem.petru ter lahkoatleLske- mu tekmiovanju v Zailcu. Prelbold si' je v teh dneh nadel svečano praznično obleko. Pročelja hiš so prenovljena, bivšo prašno ce- sto je nadomestil a(sfa[t. vzdolž nje pa je zagorela imoderna cestna ^raz- svetljava. Ob Sitar i ipreboldiski ^^oli je izjrasel nov .šoIwki otbjekt s štirimii učilnicami. Bazen ob viikend !naise'lju pa Ik) z vgrajenimi čistilnimi ua- pravaniji ij>osital z^animiv turistični objekt za goste od blizu in (daleč. KJ S SEJE OK ZKS CELJE: OD UGOTOVITEV DO IZPOLNJEVANJA! V sredo je bila v Celju seja OK ZKS, na kateri je tovariš Miro Mast- nak podal analizo dosedanje pred- konffresne aktivnosti. Izčrpnemu poročilu, ki je vsebovalo oceno kon- ferenc osnovnih organizacij in ob- činskih konferenc, je sledila izred- no plodna razprava.. V razpravi so člani komiteja razglabljali pred- vsem o metmlah dela. s katerimi naj bi komunisti začeli nemudoma izvrševati predkongresne smernice, odpravljati napake in pomanjklji- vosti v svojem delu, ter se boriti za poglavitne naloge v sedanjem ob- dobju. OD 2. DO 12. JULIJA Dež z ohladitvijo pričakujemo okrog 3., 7., 10. in 11. julija. V ostalem lepo vreme, vendar večkrat krajevne ne- vihte. KADROVSKE SPREMEMBE V ŽALSKI OBČINI Na za(d(njem iplenumu občinskega od.bora SZDI' Žalec so ^a novega predsedinilka izvolili i dosedanjega or- l^anizaci jskega • isekretar ja JOŽETA ZUPANCA. K. F. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Milko Vahtič: Zrno znanja zadene bolje ... # Rudnik in rudarji — ob ru- darskem prazniku v Rečici # Uravnovešenje investicijske potrošnje # Neutemeljeno zviševanje cen 0 Odpraviti anarhijo iz pouka (2) Družbena sredstva niso pri- vatna lastnina % Napad na rudnik Huda jama 9 Besede občanov: Nezmotlji- vost in avtoriteta 9 Sarajevski atentat V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Problemi obrti v celjskem okraju 0 Razgovor z Milanom Zidar- jem: Razvoj savinjskega kmetijstva CELJE, JULIJA 19f»'4 št. 26 CENA 20 Leto XVI Glavni urednik RUDI LESNIK Odgovorni urednik JURE KRASOVEC List izliuju ol) petkih. Izduju in tiska Časopisno podjetje! >C5, poštni prediil 1>2. Telefon 24-2^. Tekoei rafiiii: (»O^i-l l-t-656. Letna naroč- nina 100«, polletna 500, četrtletna 2'KI din. Inozemstvo 24<)0. Stran 2 CELJSKI TEDNIK št. 26 — 3. julija 1964 MARJAN RAVNIKAR Ponopno je svetovno časopisje za- vzeto 8 poročili in komentarji, ki go- vore o jugoslovanskem posredovanju v mednarodnih odnosih. To pot je se- stanek našega predsednika in ro- munske delegacije s svojim predsed- nikom na čelu glavna tema. Ugiba- nja so zelo različna. Od realizma do fantazije in od pravilnih in dobro namembnih do tendencioznih in ško- doželjnih člankov. Nenapovedan se- stanek pa je prav vse presenetil in jih prisilil na priznavanje vloge, ki jo igra Jugoslavija, na njeno pomem- bnost v reševanju nesoglasij, ki na- stajajo in ki so nujna v tako hitrem spreminjanju in rasti novih meddr- žavnih odnosov. Ni važno ali je vse zajeto v poročilu ali ne. Niti ne, kaj je vsebovalo vse tisto, kar v službe- nem komunikeju ni objavljeno. Ugi- banja, ali je Jugoslavija posredovala v sporu Sovjetska zveza — Kitajska, ali v sporu Sovjetska zveza — Ru- munija, ali zbljžanje Romunije in Jugoslavije posledica osamosvojitve Romunije in njeno odrekanje prdvic Sovjetski zvezi, ki jih je še- n^avno imela, niso bistvena. Poznavalci naše zunanje politike vedo, da je vsak podoben kontakt vedno pomenil učvrstitev miru, po- puščanje napetosti in zmago razuma. Detajli in ocvirki, ki jih kavarniški politiki iščejo v razgovorih Tito — Dej, so le dokaz nerazumevanja ve- like vloge, ki jo Jugoslavija odigra- va v svetu na sploh. Vsekakor pa je pisanje in to tako obširno, kot je to bilo to pot v vlogi Jugoslavije, neho- te tudi veliko priznanje. Spomnimo se samo 10 let nazaj. Svet je takrat še drugače gledal na naše koncepte v zunanji politiki in jih ni jemal resno. Danes so ti koncepti ogromno prista- šev. Vsak dan se javljajo novi in res ni nič nenavadnega, če tudi sosedna Romunija želi ožjih političnih, gospo- darskih in kulturnih vezi. Obfsk na Poljskem je prav tako potrdilo medsebojnega razumevanja dveh narodov, ki sta si svobodo kr- vavo priborila, ki jo znata ceniti in ki prav zaradi tega hočeta živeti v miru in v miru graditi socializem. Pot po Polj.^ki pomeni krepitev soci- alizma na osnovi nevmešavanja, ena- kopravnosti in sodelovanja brez pri- tiska od zgoraj. Navdušenje, ki ga kaže poljski narod nad obiskom Tita, je veliko. Spontane množične mani- festacije so čvrsta veriga, ki veže oba naroda, ki ni skovana v kabinetih, pač pa na poljih, gozdovih, v ječah in taboriščih, po vojni pa v tovarnah, ob plavžih, v rudnikih in na vseh deloviščih, kjer oba naroda ustvar- jata boljšo bodočnost. To. kar doživ- lja naša delegacija na Poljskem, je le dokument in rezultat pravilne poli- tike, ki srno jo nakazovali že zdav- naj. Za utrditev miru ni nič manj važ- na^ pot Ilruščnva po skandinavskih državah. Zahod bo moral prenehati govoriti o železni zavesi. Te zavese že zdavnaj ni. Nasprotno. Sovjetska zveza prodira v interesno sfero zaho- da s svojo resnično miroljubno poli- tiko, tako močno, da se je prej bati železne zavese, ki jo bodo postavile kapitalistične dežele. Vojni pakt eko- nomske zveze, regionalne ekonomske politike tvorbe so prav gotovo eden od poizkusov take bariere. Svetovna ekonomska nujnost sicer te umetne zapreke podira, toda strah je tu in to ni strah pred komunizmom, pnč pa bojazen pred novim vitalnejšim si- stemom, ki ga prinaša sodobnost. Kakor so zgoraj omenjeni dogodki pozitivni in utrjujejo medsebojne od- nose, pa na posameznih predelih sve- ta ponovno poizkušajo že zgrajeno rušiti. Prisotnost Comheja v Kongu ne obeta tej deželi nič dobrega. Nje- govi plačani vojaki, ki so se ta leta skrivali po portugalskih ozemljih, se že zbirajo. Njihovi nemški inštruk- torji, kaže, da so bili dobro plačani in so dobro opravili svoje delo. Sile OZN Kongo zapuščajo v času, ko ta nesrečna dežela še zdaleč ni urejena. Pomanjkanje finančnih sredstev ne bi smelo biti vzrok za njihov odhod, posebno še, ko je teh sredstev dovolj za podpiranje ljudi Čombejevega ko- va. Ker vre tudi v južnoafriški uniji, na Cipru, v Južnem Vietnamu, Laosu in drugje, še ne mwemo biti zado- voljni, niti mirni pr^d nevarnimi po- izkusi vojnih dobičkarjev. Volitve v nove delavske svete so že v vsem okraju izvršene. Stari delav- ski sveti so prenesli svoje izkušnje na nove in se poslovili. Posnetek pri- kazuje člane delavskega sveta konjiške tovarne usnja med prvo sejo, ko potrjujejo izvolitev novega predsednika Razvijanje tradicij NOV TRAJNA AKCIJA V ponedeljek je bila v Celju seja okrajne komisije za razvijanje tradicij NOV, pred- sednikov občinskih združenj borcev NOV ter predsednikov ustreznih, komisij pri občinskih združenjih. Na seji, ki lo je vodil predsednik Jože Jošt, so obravnavali dosedanje delo In sestavo komisij, tekoče naloge ter formira- nje pripravljalnih odborov za proslavo Pre- komorsklh brigad. ' Kakor na prejšnji seji okrajne komisije so tudi tokrat govorili o okvirnem programu ustrezne republiške komisije, ki zajema iz- redno široko področje, v okrajnem in občin- 'skih merilih pa bi ga naj izvajali v skladu z objektivnimi in dejanskimi možnostmi. Do- sedanje komisije, ki ponekod zelo uspeSno delujejo, bl kazalo še razširiti in vanje prl- tegnhl predstavnike vseh tistih organizacij, društev in ustanov, ki so pomembne pri raz- vijanju tradicij NOV. Gre namreč za široko in trajno akcijo, ki je ne bodo mogle izva- jati le .organizacije združenj borcev in v ka- teri naj bi bila okrajna komisija in občinske komisije le usmerjevalci. Predstavniki posameznih občinskih komisij, ki so poročali o njihovem delu, so predvsem naglasih, da bi kazalo v prvi vrsti ra7vljati tradicije narodnoosvobodilne vojne v šolsko vzgojnih ustanovah bodisi s prirejanjem pre- davanj, ki morajo biti pedagoško solidno pri- pravljena, bodisi z ekskurzijami v zgodovin- ske kraje, kurirčkovo pošto itd., predvsem pa z ustreznim poukom zgodovine NOB. Ta pouk je še' vedno zelo nesistematičen in po- vršen in običajno zgolj nekakšen privesek, ki ga obravnavajo kakšna dva meseca pred za- ključkom šolskega leta, ko so učenci obreme- njeni t vsemi drugimi predmeti. Zgodovlnikl dogodki so dostikrat netočno interpretirani, kar Je v veliki meri posledica pomanjkanja solidnih učbenikov. Pri razvijanju tradicij NOV nasploh, a sc posebej v šolah, bi lahko odigral pomembno vlogo celjski muzej revo- lucije, za katerega pa žal vlada veliko večjo zanimanje v kraiih daleč Izven našega okraja kakor v samem Celju. Ce naj bl duh naše re- volucije živel še v poznih rodovih, bi bilo tre- ba v nJem sistematično vzgajati najmlajše ro- dove z ustreznimi programi, ki Jih lahko praktično dopolni tudi naš muzej. Toda spre- leteti razstavljene eksponate v četrt ure, je nesmisel. Ena izmed važnih dejavnosti občinskih ko- misij za razvijanje tradicij NOV je zbiranje in pisanje zgodovinskega gradiva in topogra- fije. Ponekod je to še precej nesistematično, drugod so zbrali že skoraj ves dostopen ma- terial. Na seji so menlH, naj bi z zbiranjem pohiteli, kajti čas teče in dogodki se tako vse hitreje odmikajo v pozabo. V okvir razvijanja tradicij NOV sodi tudi nekaj letošnjih proslav, pri katerih bodo so- delovale občinske komisije. Tako bo avgusta proslava Kozjanskega odreda, septembra pro- slava 20-letnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline, prihodnje leto na dan borca pa v Ilirski Bistrici proslava Prekomorsklh brigad. dhr Zagotoviti primernejša stanovanja s SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ŽALEC Pred dnevi je bila v Žalcu seja občinske skupščine. Obravnavali so pereče zadeve s področja stanovanj, ske in komunalne problematike. Po- ročilo o stanju stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja na območju ol>čine Žalec kaže, da je 7 hiš, v katerih stanuje več družin, v nevzdržnem stanju. Občinska skupščina je zavzela stališče, da bo treba delovnim ljudem zagotoviti primernejša stanovanja, za kar bo potrebno večje razumevanje delov- nih organizacij, ki se do sedaj niso dovolj prizadevale zai rešitev tega uprašanja. Stanovanja za upokojen- ce, invalide in ostale nezaposlene osebe bo poskušala zagotoviti obči- na. Stanovanjski sklad bo moral omogočiti ugodnejše pogoje za zgra- ditev stanovanj tistim^ ki žele sami zidati. Trenutno bo treba temeljiteje in hitreje reševati posebno najnuj- nejše^primere. Sprejeli so sklep, da se bodo eno ali dvodružinske hiše, last SLP, prodale po zakonitih pred- pisih. Kupec pa bo sprejel olivez- nost, da se bo s stranko sam pome- nil glede izselitve. Pomanjkanje in prevelika potroš- nja vode je narekovala odlok, ki določa, da naj bo vsak nov priklju- ček vodovoda na ol>činsk6 vodovod- no oiiirežje opremljen z vodome- rom. Oprema sedanjih vodovodnih priključkov bo opravljena do kon- ca naslednjega leta. Občinska skupščina je sprejela še vrsto pomembnih sklepov. Najvaž- nejši je sklep o urbanističnih vpliv- nih objjiočjih in "o rokih za izdelavo urbanističnih projektov. »Nagrade občine Žalec«, ki so na- menjene trem organizacijam ali po- sameznikom, ki največ prispe- vajo k razvoiu komune na katerem- koli področju, IkmIo podelili na sve- čani seji občinske skupščine 12. ju- lija. J. V. Odločilni sklepi, ki naj ne bodo samo nasveti Občinska skupščina v Šmarju pri JelšaVi živo spremlja življenje v ob- čini in skuša sproti posredovati, če je potrebno odpravljati slabosti, pa čeprav se vsakokrat ne posreči. Ko- munalnemu podjetju so priporočali, da varčno troši vodo iz vodovoda v Rogaški Slatini zlasti pri zaliva- nju pankov in za industrijo, da bi lahko zagotovili vodo za gospodinj- stvo in gostinstvo. Dijakom naj bi nudili znižane vstopnice za javno kopališče. Ureditev pločnikov v Ro- gaški Slatini je potrebno takoj, ker dolgotrajno cincanje nikakor ni ugodno za turizem. Celjsko poštno podjetje naj uredi poslovni čas v Rogaški Slatini, da bo ustrezal tu- rističnemu kraju. Službo za nolra- njo varnost pri občinski skupščini so posebej opozorili, da odločno poskrbi za boljši javni red in mir v Rogaški Slatini. Prav tako so se zavzeli za prodajo inozemskih revij in časopisov, ker je nemogoče, da tuji gosti ne bi mogli spremljati svojih domačih vesti. Nekaj dni po seji občinske skupščine so se zbrali predstavniki Igospodarskih organi- zacij in ustreznih' služb v Rogaški Slatini ter sprejeli načrt za uresni- čenje zgornjih sklepov občinske skupščine. Pričakujemo, da odločni SKLEPI ŠMARSKE SKUPŠČINE NE BODO OSTALI SAMO NASVETI Obrtništvo - na prihodnji se|i Zadnja seja občinske skupščine Velenje je potekala predvsem v ok- viru poročila občinskega sodišča v Šoštanju, ki ga je podal predsednik sodišča Miran Topolovec. Odborniki so se dotaknili nekaj problemov go- spodarskega kriminala, ki se v naj- češčih primerih dogodi predvsem zaradi pomanjkanja sleherne ali sla- be kontrole znotraj podjetja ter ma- lomarnega odnosa oškodovanih de- lovnih organizacij, ki vse premalo store, da bi preprečile škodo. Poročilo o problematiki obrtništ- va so preložili na prihodnjo sejo in to zato, ker menijo, da ie za osvet litcv perečega stanja v obrtništvu in s tem tudi potrebne mere, da se stanje izboljša vsekakor treba izde- lati pogloblenejše analize. V nadaljevanju so razpravljali in odobrili, da se gostinskemu podjet- ju »Paki« v Velenju neodplačana posojila (iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij za sanaci- je nekritih osebnih dohodkov za le- to 1961, 1962 in 1963) spremenijo v dotacijo. Podjetju še ni uspelo kriti prejetih posojil v vrednosti 22,5 mi- lijonov. Podjetje, pa se bo pogodbe- no vezalo za vrnitev dotacije takrat, ko bo kreditno sposobno. JK NAGRADE ŽAhSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Tra'dic,i'ona1ne najTrade žals,ke ob- či,nis'ke ,&kuipšči.ne v anesku po 100.000 diniarjev itreim'orifrainizacija!m ali po- sameznikom, iki največ prispevajo k razvoju komiiine iia kaiteremko.li po- dročju. letots doibijo: Oibčinska zveza !za it desno kuilturo Žalec, Osinovna organizacija ZB Vransko im strofkov. ni vodja {Todibe na pidiala DfD Li- ilx)je tov. Fraiuc Koviač. Nagrade ibo- lili na svečani seji o(l>činaike skuipščine 12. julija. ZA DAN BORCA V CELJU v počastitev 4. julija — dneva borca organizira Združen ie borcev NOV in občinski odl>or SZDL kul- turni program za centralno prosla- vo pred muzejem revolucije v pe- tek, 5. julija ob 19. uri. Istočasno pa prirejajo krajevne družbeno poli- tične organizacije v Dobrni, Strm- cu, Frankolovem in Štorah krajev- ne proslave. Pri izvedbi centralne proslave pred muzejem revolucije sode- lovalo slavonsko tamburaško društ- vo »Pajo Kolaric« iz Osjeka. V KRŠKEM NOVI MOST CEZ SAVO Na nedavni seji občinske skupšči- ne občine Videm-Krško so sprejeli nov odlok v preživninah zasebnih kmečkih proizvajalcev, ki so v a- rondacijskem postopku ali po daril- ni pogodbi oddali zemljišče v druž- beno last. Kot kaže bodo letošnje leto ures- ničili dolgoletno težnjo prebivalcev tega območja, in sicer so razprav- ljali o začetku gradnje mostu čez Savo. Pripravljalna dela za most so začeli tik pred začetkom druge sve- tovne vojne; sedaj po 25 letih pa je promet toliko narastel, da je potre- ba po mostu že imperativ. Most bo dolg 15 metrov in to s podvozom ali nadvozom, kakor bo pač terjala rešitev gradnje nove zasavske ceste, ki se tudi približuje svoji uresničit- vi. Skupna vrednost novega mostu je okrog 850 milijonov. Zadnja seja dokazuje, da so na področju urbanizma začeli z dolgo- ročnim planiranjem, saj so v analizi zastavili razvoj mesta za 40 let s predvidevanjem, da bo mesto po- raslo na 13 tisoč prebivalcev od do- sedanjih 4 tisoč. Največ prostora imajo še na desnem bregu Save, delno pa bodo razširili kraj v Lcs- kovcu. V osnovi stremijo za tem, da ustvarijo kar najbolj ugodne in hit- re prometne zveze obeh delov me- sta Krškega in Vidma. Glede razde- litve središčnih funkcij pa so miš- ljenja, da naj Krško prevzame funkcijo mestnega občinskega zna- čaja z upravo, trgovino, zdravstvom, strokovnim šolstvom itd., Videm pa bi bil kulturno in gostinsko središ- če. Staro Krško bo torej harmonič- no doraščalo in sc vse bolj zlivalo z Vidmom v organsko celoto. J. Klančnik PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGRESNI PRISPEVEK - PREDKONGRESNI PRISPEVEK- Milko Vahtič ZRNO ZNANJA ZADENE BOLJE... Predkongresna dejavnost je v la- ški občini zajela vse delovne orga- nizacije. Laška komuna sodi med manj razvite, čeprav ima večje šte- vilo gospodarskih organizacij, med katerimi prednjačita pivovarna in radeška papirnica. Po številu zapo- slenih sodita med ekonomske moč- nejše tudi Volna in rudnik v Rečici, toda prav v teh dveh in tudi v dru- gih manjših se vse bolj srečujemo s problemi poglabljanja ter demo- kratičnosti. Torej slaba ekonomska osnova in prav tako tipičnost socialne struk- ture prebivalstva v občini, kjer je število polproletarcev še razmero- ma zelo visoko, nosita kot posledico premalo poglobljeno politično delo in s tem v zvezi nujno prepočasno uveljavljanje neposrednega samo- upravljanja. Prav slednje pa vodi k izmaličevanju samoupravljanja in k stanju, v katerem subjektivne sile prizadetih delovnih organizacij na- letevajo na težko premostljive te- žave. Vsekakor je važna ugotovitev, da so tvorne subjektivne sile v laški komuni osamljene, ker je velika ve- čina proizvajalcev vezana na dohod- ke z lastne zemlje in ni živo zainte- resirana na problemih delitve in sa- moupravljanja. Napak bi bilo, če bi trdili, da je" proizvajalcem vseeno, kako so stimulirani. Toda začenja se pri odločanju in nc pri delitvi. Pri tem pa se srečujemo na razpot- ju dveh dokaj nevarnih pojmovanj: proizvajalci so namreč mišljenja, da strokovnjaki podcenjujejo ali omalovažujejo njihovo mnenje (kar čestokrat je), medtem ko tehnokrati govore o preslabotni tvornosti pro- izvajalcev v organih upravljanja. Sklepe pa samoupravljalci potr- jujejo — čestokrat škodljive. 2al so doslej prav tam, kjer ne najdejo skupnega jezika, malo ali nič storiti za izobraževanje proizvajalcev ali vsaj samoupravi j alcev. Visoke stro- kovne razlage In tolmačenja se v ne- katerih delovnih organizacijah po- tisnile samoupravljalce v trenutku odločanja ob zid. In prav v takem načinu se skriva jedro dušenja ne- posrednega samoupravljanja in zdrave kritike razmer. Proizvajalci se boje sankcij kot eksistenčne po- šasti, ki grozi tistemyi, kateri bi sproščeno ocenjeval in po premisle- ku odločal. Osnova samoupravljanja je goto- vo v pravici poštene in gospodarsko utemeljene delitve osebnih dohod- kov, torej v uspehih svojega dela dela ter v stroškovnem posluhu. Prav to pa v laški komuni šepa, saj kar v osmih delovnih organizacijah prejema nad 50 odstotkov zaposle- nih pod 25 tisoč osebnih dohodkov. Tako je znan boleč primer linear- nega zviševanja osebnih dohodkov, ki je irnclo za posledico do 20 od- stotno zvišanje pri tistih z 100 in nad 100 tisoč, medtem ko so tisti z 20 ali nekaj več bili deležni le 10 odstotnega zvišanja. Vodstveni k^d- ri zagovarjajo takšno politiko kot odklon (sicer res ne minimalen) od uravnilovke, ne vprašajo pa se, kaj ima ta ugotovitev opraviti s tistimi, ki so dobili nove razlike le za polo- vico tistega ,kolikor so narasle cene proizvodov v tem času. Torej, med- tem ko smo nekoga preplačali, je drugi kljub zvišanju postal manj kupno sposoben. Tu pa se vriva vprašanje, kdaj bodo vodilni kadri prisluhnili kolek- tivu in vskladili svoja načela z na- čeli kolektiva. Nikakor pa ne more biti odveč ugotovitev in vprašanje, kaj so doslej napravile družbeno po- litične organizacije in posebej še Zveza komunistov v laški občini, da bi to odpravili. Takšno stanje je nevzdržno in sleherna užaljenost članov Zveze komunistov je nepo- treben čustveni sediment, ki vodi že tako zgrešeno politiko v drugo skrajnost nepremišljenosti in neko- ristnega oportunizma, namesto da bi tvorna kritičnost in smel nastop uresničevala načela samoupravljar nja ter krepila vlogo demokratično- sti v družbenih odnosih. Kaže, da bo tudi v laški občini krenilo na bolje! Porok je kritičnost članstva Zveze komunistov, ki so na nedavni občinski volilni konferenci Zveze komunistov zavzeli odločna stališča do vseh negativnih pojavov. St. 26 — 3. julija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 RUDNIK IN RUDARJI Izpljunil je prežvečen tobak, si utrl poten obraz in skozi zobe stis- nil: inženir pravi, da ni rezerv. Od- kar sem v jami in tega je že 18 let ni bilo nikoli rezerv. V zadnjih, petih letih so nakopali po 130 tisoč ton premoga letno. Več kilometrov rovov predstavlja svet v katerem izgorevajo, da bi iztr- gali iz dobre, stare zemlje črno zla- to, vsakdanji kruh. Drago ga plačujejo, toda zanje cena ni važna, vanj iz pokolenja v ^)kolenje verjamejo in ko odkrije- jo večje rudno telo iskrivih oči uperijo svedre, da jim pada pod no- ge... Z o,go. Zdelo se mi je, da se vozimo v večnost. Nato se je istroj uimiril. Motni odsevi luči »o kot kresnice migetali v ozkem pro- strainistviu, ®ti'snjeniiim od znoja in vonja po premogu, med prah ter ropotanje svedrov. Srečaval sem obraze, ki ■so imeli vtisnjena znaimenja Smohorja, Bre- ze, Brezina, Reke ... Obrazi, ki ure .in ure potujejo v do/lino, da bi se lahko ispoiprijeli v jami s svedri dm kra/mipi. Mlad >štajger« nais je vodil mimo vlakov, učuloženih z rudo in kame- njem. Več je 'bilo teh ;s 'kameinjem. V rovih. ,nek je daleč, so se upirala na pol gola ^telesa v steno. Rudarji so redkobesedni. Njih il>esecia je moška, kot so moške roke, ki bo na igrobo prepletene z kdove kako starimi žulji. Zrl sem v nemo pregi- bajoča se Uista, ki so milela tobak. Za /hip so se ustavila, da je jezik prenesel 'na drugo stram tobak in nato z istiim ritmom nadaljevala. Pot je ibrazdil prah po obrazu, Toke 8o drgetajoč rinile sveder t ka,men. Nato so ise lu.mirile. Iskrivih oči se je obrnil k >štajgerju« in zinil: >Tu je. Debela žilla«. Izipljuinil je prežvečen'tobak, si utrl poten obraz sin »kozi 2obe .iatisnil: »Inženir pra- ri, da ni rezierv. Odlkat sem v jami in teiga je že 18 -let, ni ibiJo (nikoli lezervlc Lanskoletne razisikave so pokaza- le, da v rudniku ni večjih zalog razjmeroma il>ogatih silojev. Rudma telesa so se jploščimsko zmanjšala, pa tudi v globino. Uiprava ii>os)kiuša preusmeriti proizvodnjo na ^lino. Analizirajo , in raziskujejo. Inženir Seme, pomočnik diirektorja, 'k,i je rasel in ,se razvijal ob rudimiku, pra- vi, da je stainje resno. Rudnik za- posluje 400 rudarjev in pomožnih 200 delavcev. Zaposluje ljudi, ki ži- vijo ipo okoliških briibih. Sama glina ne ll>o mogla prežiivljatti .toli(k^a števila rudarjev. Rudarji še vedno upajo, da il>odo odkrili večja rudna telesa, zanje cena ni važna. V to črno zlato, ki ga drago plačujejo. kolena v koleno verjamejo, iskri- vih oči vanj uperjajo svedre, da jim pada pod noge... J. Sever RAZGOVOR Z VIKTORJEM SKALETOM V OSPRED.Il DELOVM UID.IE Da Ibi (j-sverlili 'i>redkongresn.o de- javnost komunistov, nino za, današ- nji razgovor zijiprosili nekdanj(>.g.a cinkainniške.ga delavca Viktorja Ska- leta, ki se je ob delu speciializiral in f>()is(tal asistent manevra jpri oteka red k o n^n nosne razprave vašega ak- tiva? # V našem aktivu so potekale razprave; ipred visem" o pr()b'lemih ;proizyo(liije. To [>a zato., ker proiz- vodnja trpi zaradi pomanjkanja 'dloge za reš"itev? # l^krepe. ki smo jih skuipiio z množičnimi organizacijii.rni predla- gali. je uprava prejela. To so bi'li ,prrdv;s<^'m predlogi o doiloČKMiili il>o- nifikacijali iia.šiin proizvajalcem, ki =o neposredno vezani s pmizvodnjo ob idestilacijMkili 'pečeli. v v>bl!ilk,l vročinsikega dodatka, dodeljevanja (jMiiscibnega dodatka za storilnost v višini do šest tis-ioč dinarjev tneseč- ik) Iti os.krl>ova/nje z niittcralinn vo- do (nnd-f^mcsitek za preveliko izigin- l>o:sioli v orgaiiii/niiu ob visokih iern- peraitiirnh) ter onganizKiCiijo prevoza za .oddaljeno delovno si'lo. — Kaj smatrate vi. v čem il)i se naj odražala predkongresna dejav- nost komunistov? O Predvsem v povečevanju vi|o- pe isaimouipravnih or,ga'nov in hiitreim reševanju tehnoloških proeeisov, ki KO odraz proizvodnje, kaitera je bistvenega pomena za proiizvajailee- ve osebne dohodke — torej, stan- darda. Predikogresma dejavnosit lx) namenjena skrbi za delo^mega člo- -veka. — Kaj pričakujete kot proizvaja- lec lin komunist od Vlll. konigresa? 9 Da lx)do smernice ki jih je potrdil in sprejel V. kongres Zveze .sindakatov in zadnji plenum CK ZKJ. siprejete. V (njili je garancija, da Ik) staindard našiili rastn. j- S- Umiritev investicijske potrošnje Čeprav n,i popolnjh (podatkov o le- tošnji ipoliletni ibilanci inivesticijske potrošnje, vendarle vsaj znani »po- datki jasno osvetli ju je jo, da je vred- nost invesliciiskih vlag\anj »daleč nad niaterialn.imi okvirji proizvod- nje in mvoza. V prvih štirih mesecih je :i)o inepopolnih podatkih porasla vrednost nailožlb za okrog 60 odstot- kov, medtem ko je proizvodinja v tem ča.siu ipovečana le iza 18 odstot- kov, uvoz ipa za 28 odstotikov. Zaskribljujoči podaitlki, ki nehote vodijo ,k vprašanju, ali je možno iiblaž.iiti investioij'sko okspa/nzijo in kako? Investicijiska dejavnost je ekonomsko upravičena le takrat, kadar je v isikladu z obsegom proiz- v.odinjc in iplačiine Ibila.nce. Ce pa prebija te dkvirje, nosi s sal>o nu težko popravljivih iposledic: neneb- no rast cen. iinfliacijo. nomiinalno ve- čanje izdatkov za deila, ki se ne iz- vršijo v predvidenem roku itd. Prav izaito je jasno, da je umiritev investicijske potrošnje izredno tež- ka nalioiga, pri (kaiter.i bodo morali sodelovati vsi, od srtrokovnjakov pa do slehernega proizvajialca. V celjiskem okraju vprašanje in- vesticijske ipotrošnje ni majibolj pe- reče, čeprav itudi na našem območ- ju ne mainjka iprimerov premalo smotrnih vlaganj. Vsekakor ipa dej- stvo. da je celjiska investicijska po- trošnja z ozirom na neto produkt le v v|šin,i 21 odistoitkov, ni previeč vizineminljivo in kaže prav uaisprot- no, da il>o potrebno vk manjkajočih 200 milijoniov iza oipremo morala šele ustvariti. Zaradi nejasnosti je priišlo do del- .ne^a zastoja ,^nadnje 100 enodružin- skih hišic, ki jih je g-radil gradbeni obrat rudnika. Ker je delitev ude- ležbe sledeča: 50 odsitotkov stano- vanjski isiklad, 30 odstotkov rudnik iz ^iada »kupne porabe in 20 od- vstotikov (bodoči (lastnik, je nujino pri. Slo do menjave investitorja (doslej rudnik, sedaj istanovamjski isklad). Vsled pomainjkanja ivode za naše hidroel.e.ktr.arne in s tem kar 40 od- sitotne večje proizvodinje eiektrtične energije v kaloričnih centralah, se pojav^lja kot težko premostljiv pro- blem poma'nj'kanje premoga. Prav 7.ato je igiradnjia vplinjevadniee v Ve- lenju, v kateri bodo pretvarjali niz- ko ikadoričini lignit v (visoko Ikalorič- ni dailjinjski plin, ena najtbolj »mo- itrnih investicij, ki nakazuje na j,bolj realno in perspektivno rešitev vpra- šanja energetike. Prav na zadnji se- ji je okrajina skufpščina iz,gla,sova.la ,poroštvo za najetje kredita 18.5 mi- lijard za Igradnjo omenjenega ob- jekta v Velenju. —že ZjVISEVANJE CEN NEUTEMELJENO POSEBNO V MAJHNIH TURISTIČNIH KIIAJIH Na tiskovni konferenci republi- škega .sekretariata za informacije, ki je bila pretekli četrtek, je republi- ški (Sekretar za turizem Janko Po- to6n'ik obrazložil nekatere znači I no- siti naišega turizma v letošnjem pr- vem ipolletju ter program investi- cijske igradnje oibjektov v sezoni l%4/65. Kakor je poudaril, je oilanca ugodna, saj smo zabeležili v celot- nem turističnem prometu do konca maja 27 odstotkov nočitev več kot v istem obdobju lani, pričakovati pa je, da bo registrirani dotok deviz od turizma v prvem polletju celo zn 61 odstotkov večji od lanskega. Po predvidevanjih naj bi devizni dotok dosegel v Sloveniji do konca leta 15 milijonov dolarjev. Po besedaih Jatvka Potočniika je letos nekoliko nazadovala izvenpen- zioiiiska potrošnja, vendar ne toliko |>o iztržku, kolikor po številu go- stov. Pri tem je opozoril zlasti na previsoke cene na tem področju in na tendenco — njihovega nadaljnje- ga neutemeljenega /.višanja v manj- ših — i>osebej tudi zgornjesnvinj- skih! — turističnih krajih. Penzion- ske kakor izvenpenzionske cene bi morale predvsem upoštevati kvali- teto storitev in ne nazadnje okoli- ščino, kaj lahko v nekem kraju po- stu sploh nudimo! V tem smislu vsa- kršno linearno zvišanje oen nima realne osnove, v skrajni konse- kvenc-i ipa prizadeva tudi kupim moč gosta. Gostinska podjetja prav to dejstvo premalo upoštevajo in for- mirajo cene na osnovi notraniih po- treb in težav, ne pa torei kvfllitet- nejših uslug, kar bi moralo biti po- leg tržnih pogojev etlino merilo! lo je toliiko važnejše za izveti!)(-n/ion- sko [Krtrošnjo. v kateri je ndcIoženH kategorija gosltov, ki si ne more privoščiti letovanja v dražjili iiiri- stičnih krajih. Gostje so tn spričo že neusta'1 jenih vremenskih ra-cnier vezani na razvedrilo v različnih lo- kalih, kjer ipa jim pravzaipr^iv dru- {fega od uslug ne nuidimo. Republiški sekretar za tnrizejn Janko Rotočnik je govoril tudi o zimski tiu^ristični sezoni, pri čemer je dejal, da ismo zaibeležili uspehe predvsem tam, kamor so i^rihajilo večje organizirane skiipijie turistov. Pri tem imajo zasluge nc^katere po- tovalne agencije in tudi gostinska podjetja. Še vexlno pa nam ni uspe. lo, da ibi naša zinis(koš|>ortna sredi- šča v širšem imeri'lu priibližali tako domačim kakor tujim gosifom, zato hi kazalo pričeti raz/nvišijati o s( rij- ski proizvodnji manjših ličnic, na- menjenih zlasti š|M>rtnim centrom. Prav tako ibi veIjalo-.iM)seihno pozor- nost posvetiti tudi tranzitu, saj ka- žejo podatiki velike možtioiti razvo- ja. Talko je bilo leto« v Sloveniji bj (Klstotkov mejnih |j)relK)(d()v več ka- kor lani, imediteni ko je v naši repub- liki prenočevalo le 25 odstotkov tu- ristov. To pa ipoincni, da bi morali graditi objekte, naimenjene tranzit- nemu turizmiu. Prograiu invosticij- eke gradnje predvi.deva na tem po- dročju v prihodnjih hnih milijardo 545 milij-o-nov dinarjev, medtem ko je predvideno /a graidnje in iirefli- tev nekaterih ol)jek/to'v v Portoro/Ji, Piranu, Ankarauru, Ljubljani, Kranj- ski gori in drugod 4 milijarde (»50 milijonov dinarjev investicijskih naložb. dhr NOVE TURISTIČNE KAPACITETE Za letošnjo turistično sezono se je laško igostinstvo in zdravilišče do- bro pripravilo. Vsled vse večjega števila tujih gostov, je laško turi- stično društvo usipelo (lobiti več Uij- skih sob pri zasebnikih, tako da je sedaj število postelj že 140. Letos je bilo že 40% več prenoči- tev kot lansiko leto v istem obfioib- j'u. Do začetka glavne sezone ilx> urejen tudi zdraviliški park, v ho- telu >Savinja« pa sio pred nedavnim uredili dvoje igiostinskih prostorov z ukuismo opremo. Kooperanti in kooperacija Zaradi specializacije je ve- čina podjetij vezana na ko- operante, ki ipogosto svoje ko- operantske ■(Kinose slabo izva. jajo. Za ilu'Stracij.o primer. Zreška tovarna kovanega orodja ima v svojean proiz- vodnem iprogl^oimii o!kro|r 70 odstotkov 'proizvodnje odikov- kov do ,8 kig 'teže. To iso odkov- ki, ki jih iu{>orulblja koviniska predelovalna indu.strija, 'pred- vsem industrija avtomobilov. Pogodbeno so vezani za proiz- vodnjo kovanih delov za TO- MOS, IMV. TAM, IMR in dru- ge. Surovino za odkovke jim po ipogodibi doba\''lja ravenska železarna. Ker ;pa 'ravenska žrelezarna ni predvidevala re- duikcije toka, -^omanjkainja nekaterili ■surovin i,n ipodobno. je s svojo proizvodnjo pod planiom. Tako zreška tovairna ni dobila zadostnih 'količiin su- rovin, kljuib temu, da je ime- la pogod(l>ono .zajamčeno e- raiftskega i)airt.nierja je nastala itežava v (proizvodnji vseh na- daljnjih predelovaicev, oziiro- ma koristnikov. Znašli smo se v labirintu, kjer niti tožbe ne bodo moglie 'iK>vrniti gospodar- ske škode. Kot smo n^kli, je vzrokov za to več. Me.d njiimi je eden od ibistvenih ]'UKNA- PETA IHKrODBENA VKZA- \ A. Tako ;smo z našimi prena- petimi planiranji zašli v slei»o ulico, saj prodajamo več, kot proizvedemo. Sevefla je to le siluoajna siituacija. vendar se te SLUČAJNE stitiiacijt; vse 'j>()igoNteje iKjjavljaj.(). J. Sever Izvoz - še vedno hiba Celljska i.ndustrija je v prvih šti- rih mesecih pri izvoziu v zaotstanku, isaj so podjetja izvozila le za 2,7 mi. ilijona dolairjev blaga ali 51 od'stot- Ikov letnih obve.zinoiS(ti. Edimo Cin- karna je obveznosti presegla in ito za 1,5 odsitotke, tovarna emajlirane posode ipa se tesno drži ziastavjjenih izvozjriih obvczinosti. Hudo je zaškri- palo pri Z i oni, Zlatarni iin Tovarni tehtnic. Zadnja ima težarve, ker so -teihtnice predvisem sezonskega zna- čaja. M-etki primanjkuje surovin, na nizka realizacijo pa je največ .vpli- val iizpad pripnavljeneg.a izvoza za Sirijo. Težave pa ima tudi štorska žele- zarna, kjer so vzrok pr(?dvsem za- stoji v proizvodnji v prvih dveh me- secih. Vsekakor bodo podjetja morala v preostailih mesecih z resnostjo iskati itrg in ga. osvajati « Ikaikovostnimi iz- deliki, ikajiti lUistvaritev preostal i h 6 milijonov dPlarjev ne bo naja še je neikaj i zJ) ranče v dole- tela ta sreča. Pri tem je zanimivio to, da tovrs'tna ikreditna politika omogoča preprodajo hjiiš, kajti med temi, ki dobe 2,8 .milijona krediita, so takšni, ,ki imajo hiše in jih bodo prodali. Da pa je stvar še otiipljivejša je itreba poveda- ti, da ,so si ihiše, ki iso isedaj .naprodaj, 'Zg,radil!i s ipomoč- jo kreditnih sredstev iz skla- da. Uipravni odlbor sklada je en em u iiam ed k o r i« t n i k o v sklada na pritožibo, češ, da je 400.000 dinarjev prenizek kredit, odgovoril, da je to vulgarno izsiljevainje. Zani- ,mivo pa je vedeti, da je od- govor ibil podan preden je upravni odlbor .sploh raz- jpraviljal o .pritožbah. Primer iz Žalca nam kaže, da je ipri ujpravljanju z družbenimi sredstvi treba zagotoviti večjo inforinira- ,nK>st javnosti. Laznitk Tone MARJAN JERIN: OGNJENI KRST NA BOHORJU Ob obletnici ustanovitve OF 1944. je na grebenu Si^vca zbranim kozjanskim borcem tovariš Mišelj, španski borec, v imenu štaba IV. operativne cone pre- bral ukaz o ustanovitvi Kozjanskega odreda. Tako sem bil imenovan za komandanta Kozjanskega od- reda. Komisar bataljona Cankarjeve brigade Djordje je bil odrejen za komisarja odreda, komandant II. ba- taljona Tomšičeve brigade Janez Janeiič za pomočnika komandanta, komisar II. bataljona Tomšičeve brigade Janez. Roiman za načelnika štaba odreda, a koman- dant\bataljonov sta bila tovariša Januš in Šepetavc- Andi% Takrat smo dobili tudi 6 strojnic in 12 brzo- strelk, kar je močno dvignilo samozavest v odredu. Ognjeni krst našega odreda smo doiiveli ie 3. maja. Preko 200 nemških policistov iz Planine, Zabukovja, Senovega in Rajhenburga je krenilo na pobočje Bo- hprja, kjer je bil Kozjanski odred. Zasedo smo p<> stavili na Javomiku. Med razdeljevanjem kosila je prasnil strel in smrtno zadel stražarja. Zaseda se je spopadla in s tabora smo nemudoma krenili na po- moč. Vrh Bohorja je; oživel, švabi so zasedli greben in divje streljali. Bitka se je razvila v taki bližini, da je med odredom in sovražniki bilo komaj nekaj deset metrov razdalje. Švabi so naskočili in hoteli pognati partizane v beg, mi pa smo skušali doseči greben. Stoletne bukve so bile obojim dobro kritje. Med pr- vimi je padel eden najboljših mitraljezcev Anton Ko- strevc, toda takoj je njegov pomočnik pograbil stroj- nico. Polni dve uri je že tekla bitka, ukazi obeh ko- mandantov so razločno odmevali čez bojišče, švabski poveljnik je pozival na naskok in razločno smo slišali celo polnjenje nabojnic. Tovariš Mišelj me je obvestil o sovražnikovi šte- vilčni premoči. K sreči niso mogli uporabljati mino- 'metov, ker bi zaradi bližine lahko pobijali tudi lastne može. Takrat sem tvegal še poslednji poizkus. Janežič je neopazno potegnil iz boja nekaj borcev, tiho obšel greben in se odločno pognal v švabski hrbet. Pritisnili smo še mi, zmedli sovražnika in ga pognali z grebena v globačo. Zelenci so brezglavo dirjali med drevjem. Po triurni bitki je med mogočnim bukovjem na vrhu Bohorja obležalo 14 sovražnikov, do drugega dne pa smo jih v gozdu našli še 23. Zaplenili smo obilo orožja in nabojev. Kozjanski odred pa je svoj ognjeni krst plačal z dvema borcema in 6 ranjenimi. Takrat smo ujeli tudi nekega Poljaka, ki je bil v nemški policiji. Naša bolničarka ga je obvezala, nekemu kmetu pa smo naročili, da ga je odpeljal v njegovo postojanko na Planino. Priložil sem še list nemškega poveljnika in mu pokazal zgled, kako je potrebno ravnati s sovraž- nikovim ranjencem. Na vrhu Bohorja smo zmagali. Tu smo preizkusili tudi orožje naših zaveznikov, ki so nam ga poslali. In od tistega dne noga nemškega vo- jaka ni več stopila na vrh Bohorja. Žalski šolski problemi o plenumu, ki ga je pred nedavnim v Zalou siklical občinski odbor SZDL na po- budo drulštva prijateljev mladine in o problemih os- novnega šolanja, isimo na kratko poročali že v prejš- inji števiiliki. Na plenumu so razpravljali din analizirali neikatere probleme ter ,pogo- je današnjega šolsitva. Os- vetlila so nekatera vpraša- nja osnovnega šolanja, učne načrte im predmetnike,, celo- dnevno bivanje otrok v šoli, /upravljanje v šolistvu, orga- nizacijo šol s perspoktivini- mi siprememibami in financi- ranjem. Hiter irazvoj tehnike in ras:t standarda vplivata na hitrejši razvoj predšolsikith otrok. Z vklljučitvijo otroka v predšolsiko vzgojno varst- veno ustanovo, ga ta s svo- jim prograimskim dcilom s,motrno ipripravlja na šolo. SPREMEMBE V DINMIKARSKEM OKOLiSU V sevniški občini je skrbe- lo za dimni kar«He uslu,ge dimnikarsko ipodjetje Rade- če. Glede na nezadbsitno šte- vilo delovnega kadra, zlasti pa, kor dimnikarske storitve niso ibile zjadovoljive, se je občinska uprava obrnila na celjsko dimniikarsko podjet- je. Pri občintski sikupščini je bil sprejet tudi odlok o po- dražitvi diminikaris(kih sitori- tev, ker dosedanje niso ustrezale. S. S. DESETLETNICA KOCE NA PREHODAVCIH POD KANJAVCEM Planinska društva Gornjega Po- savja so pred 12 leti pričela na po- budo Planinske zveze adaptirali biv- šo italijansko karavlo pod Kanjav- cem /. namenom, da bi imela po- savska planinska društva postojan- ko v Julijcih. Pred 10 leti je bila otvoritev koče, ki jo je prejelo v oskrbo PD Radeče. Velike začetne težave z opremljanjem in vzdrže- vanjem koče je pomagal reševati ko- lektiv papirnice Radeče. Kmalu pa sc je stanje izboljšalo, saj je že v letu 1963 obiskalo kočo preko 2000 planincev, med njimi okrog 200 tu- jih turistov. PD Radeče bo skromno proslavilo 10. obletnico vzdrževanja postojanke na Prehodavcih za dan tjorca — 4. julija. Planinci in ostali ljubitelji Julijcev so vabljeni. USTANOVITEV ŠAHOVSKEGA KLUBA V SEVNICI Na nedavnem ustanovnem zboru šahovskega kluba v domu Partiza.ia v Scvnici, ki nosi ime po narodnemu hcruju Milanu Majcnu, so šahisti razpravljali o pomenu in proble- matiki šaha v sevni.ški občini. Klub, ki ima .sekcije tudi v Krmelju, Loki in Studecu, šteje že 50 članov. Na prvi seji upravnega odbora so iz- delali dokaj obširen program. Zal se /bora iz neznanih v/rokov niso udeležili predstavniki okrajne ša- hovske zveze. IZLET V POČASTITEV DNEVA BORCA Sindikal ni aktiv Železarne v ^torah prireja v počastitev D\LVA BORCA množični izlet delovnega kolektiva v rekreac;ijsiko središče na Svetinj nad Štorami, Izlet ho združen z nagradnim šiport- nim tekmovanjem. Ta ugotovitev nuj,no nare- kuje, da je treba hitreje razvijati ipredišolsko vzgojo, da pred vstopom v šolo do- sežemo pri otroku ustrezno stoipnjo isocialne, čustvene, lumsike in telesne zrelosti^ da se otrok z, majnjšimi na|K>ri in večjim nspehom lahko viključi v učno vzgojmi pro- ces. Pri teh uigotovitvah pa je itreba upoštevati, da pre- cejšen odstotek otrok — zla- sti v obrobnih iin li:riiilK)vitih predalih živi v takih pogo- jih, da ne moirejo biti delež- ni nredšoilske vzgoje. S priključiitvijo nepoiix>l- mih šol 'k .popolnim osemlet- nim oisnovmim šolam je dana visem otrokom možnos't, da osvoje celoten učno v-zgojni program, s tem, da zaklju- čijo osem razredov. Doseže- ni rezultati pa niso razve- seljivi, kajiti veliko število otrok ikoTiča .svojo šolsko ob- veznost ipreden ipride v osimi razred. Od ipr€?ko idva tisoč otrok, kolikor se jith je v pretekilem lletu šollalo od če- trtega razreda naprej do os- mega, je končalo šolsko ob- veznost 187 otrok. Od tega je ipriibližno 35 % nadaljeva- lo išolanje, ostali »o izs^topi- li. Ti učenci ipos'tajajo vedno večji problem naše družibe, saj se težko viključujejo v proizvodnjo, oziroma pov- zročajo itežave delovnim or- gamizaeijam ih isamim sebi. Tega problema ne morejo reševati v celoti sami •pro- svetni delavci, morali ga 'bo- do reševati širši organi družbe, ker je problem ve- zan z materialno in kadrov- sko ipolitilko šol. Nedopustno ihi ibiilo reševanje, da bi od- sitopili od oisinovne mere zna- nja, iki Iga določa učno viZigoj- ni program šole. Pri seda- njih družibenih 'potrebah im zahtevnost i čaisoi, je rtreba vztrajati na precej visoki zahtevnositi znanja s po- udarkom, da naloga osnovne šole ni le intelektualna vzgoja, temveč tudi razvija- nje osebnosti, moralno etič- nih in estetskih ilastnosti mladega človeka. Razprava je .pokazala, da se v Žalcu močno zavzemajo za uiredvtev teh probilemov, saj ti problemi preraščajo ozke, šol,sike, ..saj postajajo vedno večji ^problem naše stvarnosti. J. Sever USPEŠNO DELO v Kozjem že dalj časa us- pešno dela turistično društ- vo. ki je priredilo že več kulturnih prireditev, izmed katerih izstopata znana pust- na karnevala in veseli ve- čeri. Letos so na pobudo o- menjenega društva obiskale Kozje tudi večje turistične sknipine. J F. V. Na grmovškem domu Pohorski zeleni gozdovi so vedno polni turistov — pri- jateljev zelenega smrečja jn planinske tišine. Ko sem bil tudi jaz miinule dni gost teh le,pot, se je tu drenjalo turistov. Mnogo jih je bilo v Gramovskovem domu pod Veliko Kopo, ali na Pungra- du, kot jo imenujejo ^.ruiga- če. Tu ,g,or ljudje radi priha- jajo. To sita nam potrdili tu- di prijazna upravnica doma ALOJZIJA URNAUT in na- .takarica TONČKA KOVSE, ki skrbita za to, da so gostje kar najlepše in najbolje po- streženi. — Kako dolgo sita že na Pohorju? — Jaz imam že celih tri- najst let dela po planinskih domovih; sprva kot kuha.ri- ca, pozneje ikot natakarica in naposk'd kot ujpravnica«, mi je zaujpala ALOJZIJA Tončka Kouše in Alojzija Umaut URNAUT, Tončka Kovše jma iplaniniskega življenja že tudi dobrih pet lett. — Kako pa sta zadovoljni 8 svojim delom? — Morava reči, da dela na planinski koči ne manjka. Posebno ga je 'dkivolj sedaj, ko je sezona, — No, ali imaiie pri svo- jem ,delu tudi kakšne teža- ve? — Tudi leh me manjka. Kot veste pri visakem del.u so lepe in slaibe stra.ni. Toda z dolbro voljo ise da v.se opra- viti. — Ali imate morda kajkš- no Dosebno željo? Z nasmejanim obrazom sia mi obe odgovorili: — Niajina edina žclja je, da bi visi, ki nas obiščejo na Grmovšikem domu, odneslli zares največ Ic^pih sipominov. J. Ju.raš »MLADI ZVOKI 1964« V SEVNICI Sevniški mladinski ipevski festival »Mladi zvoki 1964« je v vsaikem pogledu prav dobro u^pel, Nasitoipili so mladinski pevski zil>ori šol Tržišče, Boštanj, Studeiuec in Sevnica, Na sporedu so .bile narodne, ipartizanske in uimetne pvosmi, zate.m pa so učenci osnovne šole Sevnica priredili zabavni iprogram, na 'katerem so ise ko,t ipevike (Kllikovale Nevenka Star- man, Nada Drenek im Tanja Dolinšek. Festival zasluzi vso pohvalo, še iposebnio ipa zborovodje in organizatorji, ki ISO vložili vanj "mnogo ,tru- po- manjkljivosti, je ,iii'ad;iia Griž, Migojnic in Zabiikovi- ce .sklenila, da igrišče raz- širi. Prizadevajo si, .da bi ibilo igrišče čim()igojih. K. F. Prosvetno društvo je zaživelo Prosvetno društvo Vrh nad La- iklm obstoja že vrsto let. Društvo Je bilo v prvih letih po ustanovitvi zelo agilno, saj je uprizorilo več dramskih del na domačem odru, go- stovalo pa je tudi v raznih krajih laške občine. Zaradi težav pa je nastopil daljši premor, ki je trajal vse do letos. Občani tega kraja, ki zaradi od- daljenosti od kulturnih centrov ni- majo možnosti, da bi se kulturno izživljali, so si želeli, da bl pro- svetno društvo zopet zaživelo. Pred časom je v našem kraju gostovala dramska skupina iz Sve- tine pri Celju, ki se je predstavila z igro »Poročil se bom s svojo že- no.« Ta uspela prireditev je dala pobudo domačemu društvu. V kratkem se bo na domačem odru predstavilo z veseloigro »Tri sestre«, O. D. Proslava 85-letnice GASILSKEGA DRUŠTVA ŠOŠTANJ GD Šoštanj je proslavilo 85-letnico obstoja in 100-let- nico ustanovitve prvega ga- silskega društva v Jugosla- viji s ipojačano dejavnostjo, raznimi vajamii in požarno- varnosinimi pregledi. Proslavljanje so začeli z igro »PR[ REPU GORL s (sET.EKTRA«. V nedeljo 21. 6, 1964 pa je Okrajna gasilska zveza Ce- lje priredila .tekmovanje in- dustrijskih .g,asiliskih dru- šitev. Tekmo^amje je vodil komandam brigade Okrajne .gasilske zveze Celje Ivan Posero, »kn.pno is sodniškim izlMirom, Na tekmovanju je zmagala desetina indust"ij- i.ske,ga gasilskega društva TEP Celje preiti IGD Rudnik — Velenje. Popoldne je bila centralna proslava s parado ,in predajo nove motorne brizgalne, ki sta jo'prodala ipredsednik jDS Elektrarne Vrabič in direktor Ribič, ki ,se je v svojem govoru 'za- hvalil gasilcem za uspe.šno intervencijo pri .požaru v £lektraru;i Šoštanj, M. V. St. 26 — 5. julija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Odstraniti anarhijo iz pouka Osrednja vprašanja, ki jih je na gvoji zadnji seji obravnaval svet za jolstvo im telesno vzgojo občinske sikiupščine Celje, ibi mogli označiti jtot inekakšen vsakoletni .post šolski refren, ubran na pomanjkljivost in liiibe našega šolskeg^a sistema. Kakor je ng^atovila ustrezna komi. sija za šole prve stopnje, vlada tn dokajšnja anarhija, značilna zlasti Idi zadnja .dve meseca ipouka, pri če. mer je neki član sveta povsem upra- vičeno ip^)istavil vprašanje, če nema- ra ne bi bilo koristneje, da bi učen- ci v tem času ostali iraje doma! Ste- rilni šp)ortni dnevi, revije in druge prireditve, organizirane na pobudo različnih družbenih organizacij brez Tsakržnega občutka za obveznosti, jci jih imajo &ole dO iz.polnjevanja učniih pirogramov; »demokratične« inanire nekaterih staršev, ki želijo, da bi njihovi otroci zapustili šolo že 10 dni pred koncem, češ da j>gredo na dopust« — vse it o spreiminja os- novne šole v pristne anarhične usta- nove, ovira poujk in onemogoča nje- govo izvajanje v smislu predpisanih določil, hkrati pa tudi preprečuje, da bi šolarji dosegli boljše učne uspehe, šolski program, ki je že sam na sebi močno natri>an, določa namiree za vsak predmet ustrezen fond ur, ki jih je v iteku šoliskog^a leta pač treba absonbirati, obdelati in utrditi učno snov, ])ri čemer se- veda ne 'Uiore biti pojiolnoma vse- eno, če ure' »odpadajo« in »izpada- jo«. V takšnih razmerah se tedaj prav lahko vprašamo, kako so po- samezne šole olb tolikšnih izjpadih učni .progiram sploh izvedle?! Da bi take in podobne, vsekaikor zelo f^robe kršitve šolskih zakonito- sti odpravili, je isvet za šolstvo in telesno vzgojo sprejel sklep, ,po ka- terem bodo v jeseni sklicali posve- tovanje iS predstavpiki družjbenih or- g^anizacij ter z njimi uskladili izven- šolsko dejavnost učencev v okviru dopustnih možnosti. Spričo tega, da je očitno preveč športnih in drugih dni, bi kazalo v tem pogledu opra- viti določene korekture, pouk pa, ki po predpisili traja na osnovnih šolah do 20. jiunija, naj bi dotlej tu- di dejansko traja,!', in tojcelo za tiiate učence, .katerih starši »ne more jo na dopust« kasneje. Svet za šolstvo in telesno vzgojo je mzen te:ga razipravljal še o neka- terih viprašanjih išol druige stopnje. Kakor ipovzemamo na kratko, letos ne lx> prevelikega navala na sred- nje šole, čeprav po drugi plaiti osta- ja na ^poklicnih išolah čez 1.600 pro- stih učnih mest. Medtem ko tu pri- i^^anjkuje okrog 1.000 učencev za ne- katere osnovne proizvodne poklice (stru/garji, električarji,' ključavni- čarji itd.), je prav toliko učenk od- več, hkrati pa je zelo zasikrbljujo^ podaiek, da ,se v proizvodnji zaix)- slaijejo učenci z n^okončano osem- letko, da bi kasneje .svojo izobraz.bo »izipopolnjevali« z različnimi semi- narji in tečaji. Ob tem je povsem jaisnoj, da bi blilolnu jno u rejtiti sistem šti.pendiranja že v poklicnih šolali in zadnjem letniku srednjih šol (za kar so pokazala vse razumevanje zlasti nekatera celjska podjetja, kot itovarna emajlirane posode, cinikar- na in štorska železarna). Delovne organiza<'ije .bi si mogle potreben kader zagotoviti le preko šol. ^ D. Hribar ŠOU-NJEGOV DRUGI DOM Pogoj za verifikacijo, ki na celj- ski gimnaziji ni bil izjKjInjen, je bil med drugim tudi ureditev lalbo- rutorijev in kabinetne iiči'lnice za praktične vaje iz kemije. To je se- Delam pipete za reagenčne stek- leničke,« nam je pojasniil ter poka- zal kartonsko škatlo, v kateri je bi- lo 7 takih stekleničk, ki imajo v zamašku pipete z g-umicami. % vZakaj pa potre.bujete toliko teh stekleničk in raznih drugih učil, ki jih tukaj sami delate?« :!>Toliko jih potrelbujem zato, da dobi pri vajah vsak diijak komplet 7 rea'genčnih _^tekleničk in epruvet, tako da lahko vsi samostojno delajo posikn;S£. Ker stnd imeli na šoli le en komplet učil za kemijo, sem pri- čel stekleničke izdelovati sam. Za- nje sem uporabil prazne steklenič- ke za penicilin, ki sem jih zamašil z gumijastimi zamaški s pipetami. Razen takih steklenicik imamo še druge, v katerih so reagenti, ki so v trdnem stanju (prahov.ke).'^ »Kot vidimo imate tulkaj še mno- go drugih priipomčkov za vaje. Ste vse to sami izdelali?« >Da, najiveč sem sam naredil, ne- kaj pa so nare-dili tudi dijaki in naš šolski mizar. Kaj hočete, če bi to kupili bi nas ogromno stalo, tako pa smo porabili za učila zelo malo denarja, ker smo uporabljali le star odpadni material, ki smo ga dobili zastonj«. Preskromen je, da ibi povedal, da so vsa ta yčila narejena po njego- vih zamislih in da jih sedaj izdelu- jejo tudi na druigih ig^imnazijah, ker so Zjelo funfkcionalna in cenena. To- da dnuigod so še mnogo za celjsko gimnazijo. Komisija republiškega zavoda za naprt!delk šolstva, ki si je prišla ogledati nove kabine nai celj- ski gimnaziji, je ugotovila, da so tu najbolje organizirane vaje iz ke- mije od vseh slovenskih gimnazij. In za ta uspeh ima največ zaslug ravno profesor Modic. Sicer pa je celjs/ka gimnazija ena od treh, na katerih eksperimentalno preizkušajo nove metode kabinet- nega ipouka v kemiji in fiziki. Na podlegli izkušenj, ki jih .l>odo dobili, bodo izdelali učl>enike in predipisali vaje, ki jih morajo opraviti dijaki v času šolanja. Tako bodo labikolbo- gate izkušnje profesorja Modica uiporabljalii še na drugih gimnazi- jah. L. Stepančič LETOS TUDI NA RAVNAH FORMA VIVA Na tiskovni konferenci republiš- kega sekretariata za informacije, ki je bila prejšnji četrtek, so predstav- niki Forme vive seznanili novinarje z letošnjim mednarodnim kipar- skim Simpozijem. , Medtem ko so bili doslej simpo- ziji v Kostanjevici in Seči pri Por- torožu, bo letošriji razširjen še na Ravne na Kocoškem, kjer bodo ki- parji oblikovali skulpture v železu. Namen Forme vive v Kostanjevici in Seči je zlasti v ustvaritvi ustrez- nega galerijskega fonda v lesu in kamnu, zato traja simpozij že veC let, Ravnaip kot kraju, ki slovi po plemenitem jeklu, pa naj bi dali pe- čat tudi umetniški izdelki iz tega jekla. Tako so domačini na Ravnah sprva izrazili željo, da bi ustvarjene skulpture in plastike razmestjli v raznift krajih občine -in čelo po vsej- Mežiški dolini, vendar jih bodo ve- čino postavili v svojem naselju, v parku, ob fasadah itd. Simpozij tu bo enkraten in bo zanj polovico stroškov prispevala občina, polovi- co pa Forma viva, pri čemer bo ra- venska železarna dala na vol j o ne- rjaveče jeklo, orodje in druge pri- pomočke za oblikovanje. Js[a letošnjem mednarodnem sim- poziju bo na vseh treh deloviščih sodelovalo^ 19 kiparjev, od tega 15 tujih in 4 domači. Med državami bodo zastopane Anglija, Avstrija, Argentina, Češkoslovaška, Grčija, Francija, Italija, Japonska, Jugosla- vija, Kanada, Poljska in Združene države Amerike. Na Ravnah bo de- lalo 7 kiparjev. Vtem ko je pri izbo- ru umetnikov doslej veljalo načelo, da so vabili predvsem mlajše, pri katerih je bilo razvoj šele pričako- vati, so letos povabili zlasti kiparje, ki jim je kritika že dala ustrezno priznanje. To pa bo seveda zagoto- vilo tudi solidne j šo kvaliteto posa- meznih skulptur. Letošnji mednarodni simpozij bo na Seči pri Portorožu in Kostanje- vici trajal julija in avgusta, na Rav- nah pa samo avgusta. Vprašanje, kako dolgo bomo še imeli Formo vivo, ni popolnoma jasno. Čeprav gre prirediteljem predvsem za to, da bi v nekaj letih dobili zaokrožen galerijski fond, ki bi ga smiselno vključili v urbanistično ureditev po- sameznih krajev, so vendarle važna tudi materialna sredstva. Doslej sta tako koprski kot celjski okraj z ra- zumevanjem prispevala svoj delež, prav tako tudi turistično društvo v Portorožu in republiški sklad za po- speševanje kulturnih dejavnosti. Po- men takšnih, galerij na prostem je seveda velik, o čemer pa ne priča samo veliko zanimanje tujih kipar- jev za simpozij, marveč prav tako tudi turi-stični promet v teh krajih, ki jim razstavljeni eksponati prina- šajo vsako leto nove obiskovalce. dhr Mija MWicfe|evia'ln Jaiitibz Berniež;- PRIJETEN ZAKLJUČEK SEZONE fj. KILTY: DRAGI LAŽNIVEC) Prav je, da lahko svojski dialog med dra- matikom G. B. Schavvom in igralko B. S. Tannerjevo občudujemo tudi na odru celj- skega gledališča (Pred tem je uprizorilo igro ie mestno gledališče v Ljubljani). Sestaviti gledališko delo na podlagi korespondence med velikim angleškim piscem, znanim iro- ničnim in pikrim duhovitežem G. B. Sha- wom (1856-1950) in njegovo prijateljico igral- ko Tannerjevo, je t>ila domiselna poteza, ki je avtorju Kiltyju nedvomno zares uspela. Ka- teri so elementi, ki dajejo Dragemu lažnivcu vsebinsko iskrivost in gledališko mikavnost? Prvič in predvsem prisotnost blestečega Sha- vvovega stila, polnega obratov, domislekov in bodic, a vedno na ravni zahtevne salonske konverzacije. Tudi igralkini odgovori so več- krat spodbujeni od Shawove zbadljivosti in vsebujejo ustrezno šilo za ognjilo. Tekst pa je intelektualistično zaostren in zahteven ter 8 tem literarno manj razgledanemu gledalcu včasih težje dostopen. V 40-letnl koresppndenci (1899—1939) se ču- tijo odzivi treh vojn (burske, prve svetovne in najavljajoče se druge svetovne), v njej se vrste literarno-gledališki utrinki in sprotna življenjska opazovanja in razmišljanja. Gle- dalec dobi občutek, da stoji sredi arene živ- ljenja, v kateri si slede šreča in žalost, za- nos in slaba volja, premišljenost dejanj in nepredvideni poseg usode. Igra, v kateri nastopata le dve osebi, daje obema igralcema mnogo odgovornosti ob ve- likem naporu, obenem pa mnogo možnosti Za uveljavitev. Lahko rečemo, da sta oba Igralca — Janez Bermež in Mija Mencejeva — izrabila svoji priložnosti. Režiser Stojan ]e dogajanje primerno razgibal, govorni tem- po pa je bil včasih prehiter, kar se je opazUo mestoma v manj jasni dikciji pri Mencejevi. Bermež je bil seveda manj podoba zrelega Shavva, bolj pa prikaz Shavvove stalne du- hovne gibkosti, ostrine in svežine. Vlogo je oblikoval temperamentno-impulzivno, razpo- loženjski prehodi so bili dobro zaznavni, gla- sovno je lepo moduliral, mimično pa je bil Včasih manj pretehtan in izrazit. V splošnem pomeni vloga za Bermeža lepo uveljavitev in napredek. Prav tako je uspela Mencejeva, čeprav je •mela že tekst manj učinkovit, širok razpon Ponašanja, ki ga terja vloga, je dokaj iznajd- ljivo izpeljala, saj je bila prepričljiva tako v ^držanl otožno miselni pozi starajoče se 'Kratke v zadniih prizorih kot v robatosti PVgmallonskih Elizinih vaj. Le tu pa tam so ^ili zaznavni pri Mencejevi trenutki nespro- »fenosti in rahle nenaravnosti, kar bi se ob »tevilnejših predstavah in večji zlitosti z vlo- fSo nedvomno ugladilo. Opazna pa je bila gla- dovna indisponiranost (manj izrazita dikcija, vedno učinkovito-primerna modulacija ^•asu). Na splošno sta se igralca lepo uje- "^ala, se dopolnjevala in podala vlogi suge- *'iv, da sta pritegnila in usvojila občinstvo, '' ju Je nagradilo z zasluženim aplavzom. Andrijan LAH Na gimnaziji - solidni uspehi • Ob zaključku šolskega leta so di- jaki celjiike igiiumazije dosegili dober u'oni irsipeh — 80,06 odstotkov. Po- pravnih iz.pitov ni izdelalo 19,42 od- stotkov, šolski obisk pa je bil soli- den — 91,55 odistotkov. ♦ Skupaj z oddelki za odrasle se je za maturo pripravljalo 154 kandi- datov, od tega je padel 1 v reidni šo- li in 2 v večerni. Po mnenjiu tovari- ša ravnatelja matura pi bila zahtev- na, dijaki pa so pokazali slabše zna- nje v slovnici, a najbolje so pisali literarne klavzurne naloge. Večina maturantov namerava nadaljevati š/t'udij kljub težavam, tki nastajajo okrog vprašanja štipendij. Podjetja in družbene služlbe bi morale stopiti v tesnejše sodelovanje s šolo, še več z^inimanja pa bi kazalo posvetiti na- darjenim, a posebno »ocialno ogro- ženim dijakom, ki žele nadaljevati šolanje. Pri isprejemnib izipitih oziroma pri preizkusu znanja je bilo od 223 iičencev 16 odklonjenih. 'Naijveč te- žav je bilo pri matematiki, kjer so učenci pokazali premalo samositoj- nosti — 88 jih je dobilo (negativno oceno. Slabši so bili tudi uspehi v slovnici in angleščini, na splošioo pa je bilo opaziti, da so 'bili otroci na izpite dobro pripravljeni. V uspehih ni vidnih 'skoraj nobenih razlik v znanju okoliških in m^estnih uičen- cev;. ^ V novem šolskem letu ibo igimina- zija glede na vpis odprla 6 oddel- kov, čeprav bodo vsi proatori mak- simalno izikoriščeni. J. V. STO LET STAR ROMAN Sch. pa je skoraj vsak dan sedel v Celju v kavarni in igralci so se kar trgali, da so smeli z njim igrati, ker Jim je bil dobiček gotov. Že- na in hči sta se dostikrat z njim peljali v mesto, da bi ga spravili od kart in domov, pa sta rnorali včasih po cele ure čakati, preden je nehal igrati, navadno zaigravši vse, kar je s seboj imel v žepu. Pavlina je bila edina hči in kot edinega otroka sta jo oče in mati prav obožavala in ji izpolnjevala vsako željo. Bila pa je tudi ona vdana svojemu očetu in ga tako ljubila, da si še misliti ni mogla, da bi se kdaj od njega lo- čila. Vsaka očetova beseda ji je bila sveta, nje- gova volja tudi njena volja, tako da ni imela niti pičice samosvoje volje. Prodrcti^v tako srce, to sem kmalu videl, ne bv šlo lahko, tem manj, ker je vse gledala le tako rekoč z očetovimi očmi. Oče pa je bil trd Nemec, se sicer ni brigal ne za politična, ne za narodna vprašanja, pa vse slovensko narodno gibanje se mu je zdelo ne- smiselno in celo smešno. Po veliki noči torej dobim vabilo od Lui^ na njeno svatbo in se odpeljem na določeni dJin v Laško. Pavlina je res bila moja družica. V beli obleki z rdečkastimi rožami v črnih laseh se mi je zdela nadzemeljsko bitje. Po poti sem pre- mišljeval, kako jo hočem ogovoriti, kako jo zabavati. A ko sem zdaj stal pred njo, mi je za- stajala beseda in stisnil sem ji le mehko, nežno ročico. Pristopila je njena mati, katere še nisem poznal, bolj mala, čedna, dobro rejena brinetka, o kateri bi vsak sodil, da je starejša sestra, a ne mati Pavlinina. Ona me je predstavila svoje- mu možu, ki je stal med drugimi svati. Močan mož, velik, širokopleč, s krepkimi, bolj trdimi črtami v obrazu in rjavimi lasmi, stisnil mi je s svojo veliko roko tako krepko mojo, da me je zabolelo. Po poroki je bil, kakor navadno, zelo dolgo- trajen obed, da smo mladi ljudje že težko pri- čakovali konca in zatem plesa. Jaz sem se v mladih letih rad zasukal v plesu, posebno če sem mlado, simpatično deklico držal okoli pasa. Največkrat sem prosil Pavlino za kako turo, pa opa ni bila posebna prijateljica plesa. Tudi je večkrat izginila iz sobe, v kateri smo plesali, in zapazil sem, da hodi z materjo v postransko sobico, od koder se je slišal hrup igralcev na karte. Tam je Sch. sedel za« mizo in kakor obi- čajno izgubljal. Zato bi ga mati in Pavlina radi spravili od igre v obedno sobo, kjer so se vrstile, napitnice in se je prepevalo, pa ni se hotel vzdigniti. Mi mladi smo pa med plesom aranžirali raz- ne igre, med temi tudi takozvani, pri družin- skih veselicah jako priljubljeni »povštertanc«. Gospodje in gospodične stopijo v krog, za roke se držeč, v sredi kroga pa stoji gospod oziroma gospodična z blazinico v roki. Ves krog se suče okoli njega in končno vrže gospod blazinico pred tisto gospico, katero je izvolil. Oba poklekneta in se morata poljubiti. Prvi sem jaz stal v krogu in položil blazinico med splošnim ploskom k nogam Pavlininim. Pokleknil sem, a ona se jc branila, dokler je ni nevesta prisilila, da je morala poklekniti. Vsa zardela je to storila in meni v oči so gledale nekako plaho njene črne, blesteče oči. Poteg- nem jo k sebi in poljubim jo prav pošteno na njene mehke rdeče ustnice. Vrelo je v menj in najrajši bi jo bil v objemu obdržal za vsc žive dni. Pa-ona je naglo vstala in stopila na svoje mesto v krog. Pozneje sem še večkrat pVi družabnih vese- licah poljuboval dekleta, pa le mehanično, ker je to zahtevala navada. Onega, dejal bi električ- nega toka, ki je od Pavlininih sladkih ustnic se razlil po vsem mojem životu, nisem nikdar več čutil. Zdi se mi pač verjetno, da življenje in vsi pojavi njegovi so le električni toki. Hitro je minila noč, v jutru pa sem se že mo- ral odpeljati. Pri slovesu je Pavlinina mati me povabila, da naj jih kmalu obiščem na Beži- gradu. To sem seveda rad storil. Že prihodnjo ne- deljo sem se odpeljal v Celje, od koder vodi kratka pešpot med travniki in njivami h gra- diču, stoječemu ob robu teharskega griča, ki se tu končuje. Za enonadstropnim gradičem so po eni strani gosp da celo v Cinkarni jiekatere ipeči stoje, ker ni delav- cev. Na se^ji je ibilo tudi .poročilo o stanju in penspekitivah STS Celje. Iz njega je bilo razMiidino, ida je po- manjkanje Stalinih predavateljev ter uičilnie in (kaibinetov tako, da je v (uevarjiosti verifikacija. Pojav- lja se tudii vprašanje, ali ibodo lah- ko itehniško šolo dogradili, ker ni potrebnih »redstter. Piredistavaiiki podjetij «o l)ili Oigor6eni, kier »ploh ne ivedo, kajn so illa .sredstva, kaite- fa (SO vplačala iza giradn jo ite ^le. V poročilu tan(je .ni zadovoljivo že zaradi tega, ker ,so družbeno obrtne delavnice v g^lavnem prešile .na podjetiniški na- čin proizvodmje. Obiskali smo naj'bo]jši pionirski odred v okraju Da bl se na lastne oči prepričali, kako »o razvite svobodne aktivnosti v najrazličnejših pionirskih krožkih in kako naj pravzaprav Izgleda reformirana šola, so obiskali zadnje dni letošnjega šolskega leta predsedniki ob- činskih pionirskih komisij najboljši odred v Podčetrtku. Ekskurzije sta se mimo pred- stavnikov okrajne in republiške zveze prija- teljev mladine udeležila tudi predsednik imarske skupščine tov. LOJEN in predsednik občinskega odbora SZDL tov. BIZJAK. Ugledne goste Je pozdravil ravnatelj šole tov. BrileJ, potem pa je predsednik pionir- skega odreda Tinček Amon odprl Izredno konferenco. Njegovo kratko uvodno poroillo sta dopolnila tajnik in blagajnik, zatem pa so poročali vodje posameznih skupin. Iz poročil kluba mladih tehnikov Je raz- vidno, da delujejo mimo tehničnega še radio- amaterski, foto in prometni krožek, sestavni del kluba pa so tudi kolesarnica, skladišče in kabinet za izdelke. Gotovina v znesku din 79.64«, din je naložena v domači zadružni hranilnici. Prodajalna »Šolar«, v kateri ku- pujejo pionirji razen šolskih potrebščin tudi leposlovne knjige in razglednice, Je imela do- slej 600.124 prometa. Na zalogi Ima približno za 120.000 din blaga. Na vprašanja gostov so odgovarjali pionirji kratko, Jedrnato in samozavestno. Za za- ključek uspele konference: kratka radloodda- Ja, nastop dvo- in troglasnega zbora ter ne- kaj recitatorjev. Po končani konferenci so si gostje ogledali igrišče, vrt, cvetličnjak, čebelnjak, trgovino, lutkovni oder, foto temnico in delavnico. Po- vsod red in snaga, vidni uspehi načrtnega In zavestnega dela. Komuna v malem. Pravza- prav edinstveno! "Lsi slovo: nekaj prizorov lut- kovne igrice in kratek koncert pionirskega tamburaškega zbora, popestrenega s harmo- nikarji in solopevcl. Vse to vsebinsko bogato vzgojno delo, v katerem se kalijo naši Jutrišnji upravljalcl In ponosni ter samozavestni občani, vodi ne- utrudni pedagog in ravnatelj Jože BrileJ ob sodelovanju zvestih, pridnih in požrtvovalnih sodelavk-učiteljic, ki najdejo kljub zamudnim pripravam na vsakodnevni pouk In skromnim materialnim ter razmeroma težkim življenj- skim pogojem dovolj časa in kreposti za ob- likovanje mladih socialističnih osebnosti v tem lepem predelu slovenske zemlje. Ali ni vredno posnemanja? D. P. Za drugo polletje 0.kraj,na sku.pščina je na svoj,em nedavnem zasedanju med drugim »prejela tudi okvirni iprograun dela za drugo ipaLlet je. Tako /bo poleg te- kočih zadev reševala in pretresala vprašanje (strokovnih kadroiv in šti- pendiranja, vprašanje stanja šo.lstva H. stopnje, rebalains okrajinega pro- računa za leto 1964, viprašanje z.d'ravsitventiga ist,ainja ipreljivailstiva celjskega 'okraja, vprašanje števil- nih inerešonili zadev invalidov in (borcev NOV, losnuteik družbenega plana za prihodnje leto ter proble- ime idolgOTOčnega maortovanja. O zaposlovanju mladoletnikov ■ Ker se je med išolslkimi počitnica- mi ispet imoana pojav.Lla itežnja po sfaiposlovanju mlladoleitnikov im na- stajajo v zive^i IS tem precejšnji pro- blemi in ineraiz^iinueviaaije istaršev, in- špekcija deila lobvešča, da zaposlitev osnovnošolskih otrok ni dopuistna, ne glede na to, da je to n jihOva že- lja ali žielja jij.ihovih sitaršev po pri- iožnostneim idelu. Sedanja pn^sa je namreč ^pvokazala »ekatere težave in je prišlo celo do ipošikodib zaposlenih miladoletmikov. Proti podjetju, ki je izaipotelilo 94 otrok v istarosti od 12. dio 15 ilet z namenom, da ibi oprav- J'jiali razina dela, čeprav še niso iz- polnjevali isplošnih poigojev za »Me- OKRAJNA PROSLAVA DNEVA ŠOFERJEV V nedeljo, 5. julija bo v Laškem proslava dneva šoferjev, ki se bo začela s paradno vožnjo ob 9. uri. Ob 11. url bo II. terenska ocenjevalna vožnja In ob isti uri ekipno te- stiranje iz cestno prometnih predpisov. Ob 16. uri pa bo razglasitev rezultatov. Šoferji vabljeni! K. F. ipanje delovmega irazmerjai, pa je bil iiveden npravnonkazenski postopek. Zato starše in podjetja obveščamo, da je starost 15 let eden od bistve- nih pogo jev iza isiprejem oseb ma de- io. » Cene še padajo. Ta teden je celjski trg dobro založen s po- vrtninami in sadjem. Pozna pa se že vpliv toče, ki je hudo prizadela nekatere predele v okraju. Cene so sicer v celoti padle, mar- sikdaj pa se spreminjajo, kar je odvisno od ponudbe in povpraševanja. Najbolj primanj- kuje češenj, gozdnih jagod skoraj ni več, te?ave pa so tudi s perutnino, kjer cena niha od 700 do 2000 din za kilogram, KZ Šmarje pa dostavlja piščance po 650 din. Stari krompir po 45 din se je umaknil ■noverail, ki stane bd 82 do 100 dm./Zelje je po 80 din, ohrovt od 150 do 200 din, pri ko- renčku pa so v ceni precejšnje razlike med državnim sektorjem, kjer velja 180 do 190 din, in privatnim, ki ga ponuja od 200 do 300 din. Peteršilj stane 200 do 280 din, glav- nata solata je od 80 do 150 din, cvetača 120 dih; graha za luščenje že delno primanjkuje, a cena niha od 120 do 300 din. Fižola v stroč- ju je dovolj po 100 do 200 din, fižol v zrnu je 250 do 300 din, cena paprike,je padla na.4.50 din, kumar je dovolj in so-od 190 do 270, ravno tako paradižnika od 150 do 280 din, ki so ga prinesli prodajalci iz Makedonije. Čebula stane 140 din, česen 230, hrušk pa primanjkuje in so po 210 din, suhe slive pa po 240 din. Borovnic je dovolj od 120 do 200 din, breskve so po 280 din, cena jagodam je padla na 300 do 400 din. Orehova jedrca so po 1250 din, orehi v lupinah 300 din, jajca po 29 din, a privatni sektor jih ponuia od 30 do 35 din. Mleko je po 70 din, smetana 440, skuta po 280 din, a domače maslo stane od 800 do 1100 din. Tržni nadzornik tov. Murko pa opozarja potrošnike, naj dobro pazijo na denarnice, ker so se v zadnjem času spet pojavile manj- še tatvine. BREZ IZPITA V naJseljn Malkovec pri Krineljii je 29. 6. (miotorist Lenič Janez vozil motorno kolo ibrez voznižkeiga dovo^ voljenja in podrd petnajstletno Sko- iborc Ivanko iz Malkovc, ki je nena- doma prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Doibi- la je poškodlbe na glavi im pretres možigainov. pTC)pelja'li so jo v novo- meško bolniš.nico. NI NAKAZAL SMERI Istega dne je v Firamkolovem na cesti prvega reda mopedis^t Sreibot Bogomir tzfavijal v le^o, ne da bi na. kazal ,siprememlx> smeri. Za njim je pri vozil vozni/k reševal ne,ga avtomo- bila Vajginer Vlado, ki je močno za- vr'1 in zavil v levo, da bi se izognil itrčenju. Pri item .se je avito prevrnil, voznik pa je dObiJ lažje poškiodbe na glavi. Skoda na vozdJn je 500 iti- soč din. SMRT POD KOLESI Voznika iz Skopja Jusuf Jakupo- vič in SlavK'OV,iin)ar« v Zadoviniku. Ko s'ta čalkala na razto- varjamje, sta se, chi bi se od'počil,a, vle.^la im to Jusul^pod avto, Kuč .pa pod prikoilico. Ko je Jusuf kasneje av?t.o premaknil, je .pozabil na po- Bnočnika in ^avozH naprej ter pri. tem povozil Kuča. Ko^lo mu je šlo preko vratu in glave. Bil je na me- Bitn mirtev. KRONIKA NESREČ STRELA JE UDARILA V KOZOLEC Na kozolcu SalamOn Ivama, iz Tr- žišča .pri Sevnici je strela 28. 6. za- me tila ipožar. Kozolec je zgorel do ital, z mjim pa 'tudi seno in orodje. Škodo cenijo na 2,5 milijona dinar- jev. KOZOLEC ZGOREL DO TAL Meen,di.ii na Ekonomsikii fakultetii — 2 štipendliji na srednji gradbeni šoM — 1 štiip€'ndijo na Višji komercialni šoli Maribor — oddeilek za gositiins:tvo in timzem — 1 šti,j>endijo na Višji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za višje sanitarne itehnike — 1 šti|{x^nidijo na višji npravni šoli — oddelek za statistiko, Prošnji 'je pniložiti: življenjepis, potrdilo o premoženjskem sta- njiu, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o mesečnih, prejemkih S'tar. šev, mnenje mladinske organizacije. Prcišrtja se ,kciLkuje z din 250 držaivne .talkise, vsiaika priloga z din 30 državne takse. Prednost itnaijo ipmosilci s področja občine Žalec. PiHašftje z navedenumi prilogama je posla,td v "roku 15 dni po objavi razpisa na Skiu]pšči'no občine Zallec. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA ŽALEC razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Zdravstvenega doma Žalec Pogoj : kandidat mora biti zdravnik splošne pralkse z oprav- ljenim strokovnim izipitom in nad 5 lett prakse. Osbnl dohodek za razpisano mesto 'je določen s ipravUnikom o delitvi osebnih dohodkov delavcev zavoda. Družinsko stano- vanje je zagotovljeno. Kandidati morajo vložiti ponudlbe za razpisano mesto pri Zdravstvenem domai Žalec. Ponudibo je treba koltoova.ti s 50 din, priložati pa je treba dokaiz o striokoviri izObrazIbi in o opravljenem sftrctoavnem izpitu 'ter ikraiteik živijenjepiis. Na- stop službe takoj ali dtogovortu. Rok razpisa je 15 dni po objavi o/diroma do zasedbe delovnega mCiSta. pozor, nimaš prednosti! Današnji sestavek o prometni problematiki smo namenili organizaciji združenja šoferjev in avtomehanikov, ki bo 13. julija prazno- vala svoj praznik. Na ta dan so leta 1943 prvič sodelovale v borbah proti sovražniku motorizirane parti- zanske enote in sicer v Žužemberku na Do- lenjskem. V celjskem okraju deluje 12 podružnic združenja šoferjev in avtomehanikov ter okrajni odbor v Celju z nad 1000 člani. Podružnice združenja šoferjev in avtomeha- nikov skrbijo predvsem za vzgojo in šolanje članov, da bi le ti v svojem poklicu kar naj- bolj pravilno in gospodarno opravljali z za- upano imovino na cestah in delavnicah. Po- sebno plodno sodelovanje je organizacija do- segla s komisijami za vzgojo in varnost v cestnem prometu\ saj so številne vzgojne preventivne akcije pokazale, kako skupne so te naloge pri vzgoji vseh koristnikov javnih cest. številne nesreče narekujejo, da bo treba tudi v bodoče problemu prometne varnosti in vzgoje posvetiti še večjo pozornost. Podružnice združenja šoferjev in avtome- hanikov so v letih 1962-63 predlagale 53 voz- nikov za podelitev plaket vzornega voznika. V tem letu se bo število voznikov dvignilo za nadaljnih 40. V prvem polletju 1964 so člani združenja šoferjev in avtomehanikov opravili nad 150 predavanj na šolah, predvajali so 28 pro- metnih filmov pred okoli 5000 gledalcev, so- delovali so na šolskih tekmovanjih v okviru jugoslovanskih pionirskih iger itd. V ^su akcije svetlobnih teles na vozilih so pregledali več sto koles in motornih vo- zil ter posredovali pristojnim organom števil- ne predloge za izboljšanje prometne varnosti. Dosedanje opravljeno delo nam jamči, da so podružnice združenja šoferjev in avtome- hanikov razumele svoj pomen in naloge, ki stojijo pred njimi, zato se vsi veselimo nji- hovih uspehov in jim ob stanovskem praz- niku čestitamo in zaželimo »srečno«. J Okrajna komisija za varnost prometa Celje DELO PIONIRJEV v kratkem Ibo Planina praznovala svoj praznik, zato imajo vsi .prebi- valci mn'Oigo d.ela. Planlino žielijo čim lepše u,red iti. Pri tem tudi mno- go pomagajo iskupine pionirjev, ki čistijo cvetlične .grede, urejajo gro- Tbove pri sipomeniku padlim lwrcem in s prostovoljnim nloloui pomagaj*) Se drugod. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri podjetju »ELEGANT« CELJE razpisuje naslednja prosta dolovna mesta v lupravi: 1 MEHANIKA 1 KURJAČA 4 KV KROJAČE 4 VAJENCE ZA KROJAŠKO STROKO 1 VAJENKO ZA TRGOVINO » Delovni pogoji: 1) Za dlovno .mesto mehanika se zahteva kvaililikacija mehani- ka, po možnosti za šivalne stroje, ali kvalificiranega ključavni- čarja s prakso. 2) Kvalificiran kurjač ali priučen s 'prakso. 3) Kvalifikacija za krojaško iStrOko, \ 4) in 5) Uspešno dovršena osemletka. Prošnje ipošljite na* upravo podjetja :^EIegant«, Celje, Titov trg 3, najkasneje do 10. 7. 1964. Osdbni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. RAZPIS SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPŠČINE-OBCINE ZALEC razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravi: — referat za kmetijstvo in veterino v odidelku za gospodarstvo in družbene služlbe — referait z^ kadrovske iin uislužbetniske zadeve v oddelku za splošne zadeve. Pogoji: Za prvo delovno mesto se zahteva višja a.li visoka izobrazba, za drugo višja stroikovna izobrazba, bsebni dohodki po pravi.lniku o notranji organizaciji, delovnih razmerjih ter delitvi dohodka. NastJop službe je možen taikoj aH po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom ter dokazili o strokovnosti ter dosedanjem delu poslati Skupščini občime Žalec. Razpis velja do za.sedil>e delovnih mest. Komisija za sklepanje in odipovedovanje delovnih razmerij podjetja »2I0NA« CELJE razpisuje prosto delovno mesto vodje razvojnega oddelka Pogoj: strojni inženir s prakso. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje za razpiisano delovno mesto je zagotovljeno v bloku. Pismene in ustne prijaa^e sprejema spUošni sektor podjetja. Razpis velja do zaiseabe. Svet združnja šitudijskih cenitrov Višjih dn visokih šol v Celju, razpis-uje prosto delovno mesto tajnice združenja Pogoji: končana sredrtja šola ter praksa v vodenju administra- cije ter finančno materialnega poslovanja. Nastop slvižbe mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodielk ,.po dogovoru. Ponud.be .pošljite na upravo združenja, Celje, Trg svol>ode 9. St. 26 — 7. julija 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Objave in oglasi... delovni kolektivi - organizacije KOMPAS CEUE Vam nudi za Vaše Izlete po Jugoslaviji izredno ugodno ceno prevoza i modernim turistično opremljenim 43 sedež- nim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni prevoženega kilometra 220 din. Naprošamo xa predčasne rezervacije! Vabimo vas na izlete: 1. trst-benetke — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive in organizacije. Cena 9.500 din. 2. AŽURNA OBALA — 6-dnevni avtobusni Izlet v septembru: ogled Milana, Torina in Genove; prijave do 12. julija. 3. TOKIO — 12-dnevni izlet s posebnim letalom na olimpijske igre v oktobru; pri- jave do 1. avgusta. 4. NEW YORK — li-dnevni izet s poseb- sim letalom na svetovno razstavo; odhod iz Ljubljane 20. Julija in 24. avgusta. 5.WIG-64 — 3-dnevni avtobusni izlet na ogled cvetlične razstave na Dunaju. Prijave do 20. julija. 6. DOLOMITI — GENOVA — FIRENCE — 5-dnevno avtobusno potovanje v septembru. Prijave do 1. avgusta. 7. INDUSTRIJSKI VELESEJEM V BER- LIN — 6-dnevno avtobusno potovanje v drugi polovici septembra. Prijave do 1. avgusta. 8. LONDON—ROTERDAM — 10-dnevno po- tovanje z vlakom; prijave do 10. avgusta. 9. BERLIN — 6-dnevno avtobusno potova- nje na ogled industrijskega velesejma; prijave do 10. Julija. , 10. RIM—SAN MARINO 6-dnevno avtobusno potovanje. Prijave do i. septembra. 11. 8-dnevno potovanje z letalom v Dubrov- nik in Sarajevo. Prijave do 18. avgusta 1964. 12. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in Koroške borce. 13. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 14. SLOVENSKE GORICE TRAKOšCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 15. plitvicka jezera — crikvenica — rijeka — dvodnevni avtobusni izlet. 16. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 17. po dolenjski in belokranjski — dvodnevni izlet z avtobusom. 18. po gorenjski preko vrsica na primorsko — dvo in večdnevni avtobusni Izleti. 19. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni Izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CEUE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami .obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filltelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CEUE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 #STANOVANJA Eno ali dvosobno stanovanje v Celju iSčcm. Najemnino plačam za eno ali dve leti na- prej. Poriudbe na upravo Usta pod šilro »Uslužbenka«. Mlad zakonski par išče sobo v Celju. Naslov ; v upravi lista. Sprejmem sostanovalca. Naslov v upravi li- l sta. ^Nujno iščem sobo, grem tudi za sostanovalko. Uslužbenka. Naslov v upravi lista. Iščem sobo v Celju. Naslov v upravi lista. Nudim večje posojilo za sobo in kuhinjo, ali plačam naprej. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Celje«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in ko- palnico oddam solid-ii osebi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Center«. Upokojenka želi stanovanje pn starejši osebi ali gre za sobo varovat 3-lctnega otroka. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Za- nesljiva«. Za uslužbenca potrebujemo nujno opremljeno sobo v mestu ali bližini našega podjetja. Kmetijski kombinat — obrat »Mleko« Celje, Ljubljanska cesta. Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom in ; souporabo kopalnice oddam dvema fanto- ' ma. Naslov v upravi lista. Iščemo sobo s posebnim vhodom za dve , osebi. Uredništvo Celjskega tednika Celje. I KUPIM Mlatilnico s tresalom in z rehto kupim. Kri- i vec, Rečica 26, Laško. Hišico ali stanovanje do 1,500.000 din v Celju ali bližini kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Nujno«. Po določilih 43 čletm Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ št. 47/5» in 12/62), pravilih sklada in po sklepu seje Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Ža- lec razpisuje Stanovanjski sklad Žalec NATEČAJ za nakup stanovanj in najetje kredita za po- skusno siporeki montažno gradnjo. V prodaji «o stanovanja k 60 m» v četvorč- klh III In IV Soseska DOM I 2alec in bloku XII 2alec (blok LM). I. Namen posojila in udeležba: Po tem natečaju bo sklad dajal posojila za odkup stanovanj ter vršil odprodajo sta- novanj: a) četvorček III Žalec 4 stanovanja a 60 m' a 7,000.000 din (za izračun najemnine) 6,300.000 din b) četvorček IV Žalec 4 stanovanja k 60 m' a 7,000.000 din (za Izračun najemnine) 6,300.000 din c) četvorček Vransko (samo za šolstvo) 28,000.000 din Ta stanovanja so opremljena s pečmi na trdo gorivo. V kolikor kupi kupec stano- vanje z garažo Je to za 300.000 din dražje, oziroma cenejše, če garaže ni poleg, V vsa- kem četvorčku sta po 2 garaži, č) blok LM poleg NB (etaža II in III) 4 stanovanja k 60 m' a 6,700.000 din Ta stanovanja bodo opremljena s centralno kurjavo. V spodnji etaži so poslovni prostori LM. II. pogoji natečaja: 1. Najmanjša lastna udeležba mora biti SO«/« vrednosti in je plačljiva najkasneje v 14 dneh po podpisu pogodbe, ali po pogodbi v dolo- čenem času. Za šolstvo 10 Vo lastna udeležba (samo v četvorčku Vransko). 2. Odplačilna doba posojila do 10 let. 3. Najnižja oblastna mera lahko znaša 2,50 o/o. 4. Prednost za dodelitev posojil imajo pro- silci, ki so že v dogovoru in namenska sred- stva že zagotovljena, pa ponudnik, ki nudi krajšo odplačilno dobo in višjo lastno ude- ležbo. III. Dokumentacija: Vso potrebno dokumentacijo morajo ponud- niki vložiti najkasneje v i mesecu po skle- nitvi pogodbe, v nasprotnem primeru po- godba za sklad ni obvezna. Prosilcem kredita je dolžnost vložiti na- slednjo dokumentacijo: — izpisek iz registra podjetja in obratov; — sklep najvišjega upralvnega organa o za- dolžitvi in obveza, da se bodo vsako leto zagotovila sredstva za odplačilo; — potrdilo banke o višini lastnih sredstev; — izjava najvišjega upravnega organa, da sme sklad blokirati sredstva žiro računa v primeru neplačila zapadlih anuitet; — kupci zasebniki vložijo le dokumentacijo, ki je potrebna za najetje kredita; IV. Ostala določila: Pogoji iz točke II se morejo spremeniti le po posebnem sklepu UO Stan. sklada Žalec. Poleg odprodaje stanovanj pa je UO Stan. sklada Žalec določil namensko kredit za grad- njo poizkusnih siporeks hišic do skupne vi- šine 13,500.000 din po 2 »A obrestni meri na dobo 30 let za gradnjo poizkusnih siporeks hišic na soseski DOM I Žalec. V tej vsoti ni zajeta udeležba podjetij. Možnost najetja namenskega kredita imajo samo osebe, ki so pod posebnimi pogodbenimi pogoji kupile parcele od Stanovanjskega sklada Žalec na soseski DOM I Žalec ter nudijo že v letoš- njem letu (v mat. gotovini in del. sili) naj- manjšo lastno udeležbo 3,000.000 din. Pogoji Iž lega razpisa se morejo spremeniti le po posebnem sklepu UO Stan. sklada in v skladu s pravili sklada. Ponudbe oddajte v pisarni Stan. sklada Žalec (sklepanje pogodb) — prodaja stano- vanj sc vrši do odprodaje. Potrebne informacije dobite v pisarni Sta- novanjskega sklada osebno ali telefonsko na številko 29 Žalec. UO Stanovanjskega sklada Žalec # PRODAM Stabilni motor »DFUTZ« 6 KS. v odličnem stanju prodam. Vzamem tudi ček. Ribič Anton, Dol — Šmarje pri Jelšah. Prodam hmeljsko sušilnico — Ini' tesa- nega lesa za ostrešje. Marinič, Celje, Ložiiica <». Tlišo in večjo delavnico primerno za meha- nika, mizarja ali drugega obrtnika prodam za 1,900.000 din v Trndvljah 19. Gospodarsko poslopje primerno za prezida- vo, z vrtom, sadonosnikom in 2 njivama prodam za 1,000.000 din v Trnovljah 19. Posestvo na Gorici pri Lopati, 6 ha zemlje — gozdom in leseno novo utp prodam. Naslov v upravi lista. Vespo 150 ccm in pločevinasta vrata 2,50 X 5,06 — dvojna (rolo) prodam. Zg. Gru- šovlje 21 — Šempeter. Starejšo generalno popravljeno stružnico 1200 mm prodam. Podgorje 2, Šentjur. Zelo ugodno prodam dve veliki koriti — pri- merni za napajanje živine na vasi. Naslov v upravi lista. Motorno kolo NSU PRIMA 175 ccm prodam. Krajnc Miran, Celje, Cesta na Ostrožno 2. Nova tridelna okna z omaricama za roleto ugodno prodam. Kralj. Ljubečna 8, Skofja vas. Moped TOMOS PUCH prodam. Plačljivo tu- s čekom. Ferme Maks, Store, Pečovje 9. Kuhinjsko pohištvo in dvodelni umivalnik prodam. Naslov v upravi lista. • KONCERTI Renomlrani moški zbor »Oranje« iz Holan- dlje sc bo na turneji po Avstriji in Jugosla- viji ustavil tudi pri nas. Koncerti bodo: 1. avgusta v Velenju v Domu kulture, 3. avgusta v Dobrni, dvorana zdravilišča, 4. avgusta ^v Celju, Narodni dom, 5. avgusta v Rogaški Slatini, dvorana zdra- vilišča. 60 članski zbor Ima naštudlran internacio- nalni program, s katerim se Je z ogromnim uspehom predstavil v Belgiji, Franciji in v Španiji. •OBJAVE Krajevna organizacija SZDL Otok v Celju «oživa vse člane, ki so pri njej vpisali udsko posojilo za obnovo Skopja, da čim- prej dvignejo obveznice. Obveznice lahko dvi- gnejo vsak ponedeljek, sredo ali soboto od 9. do 12. ure v pisarni Krajevne skupnosti Otok v Celju v Trubarjevi ul. 55 a — prizi- dek. S seboj naj prinesejo potrdila o vpisu in osebne izkaznice. • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER 4. julija 1964: »Desant na Drvar« — Jugo- slovanski film. , 5. julija 1964: »Enajst veteranov« — ame- riški barvni SCP 8. Julija 1964: »Dezerter« ^ zah. nemški film 9. julija 1964: »Ulica Frederick it. 10« — ameriški film SCP KINO SEVNICA 4. in 5. julija 1964: »Sedem izzivanj« — italijanski film •SLUŽBE Dekle z otrokom bi šla za gospodinjsko po- močnico. Naslov v upravi lista. Sprejmem starejšo žensko za varstvo dveh otrok, za dva ali tri mesece. Adžič, Ašker- čeva ulica 2, Celje. •RAZNO ^ Novo modro žensko svileno obleko iz^blje- no 27. junija v mestu, naj najditelj odda proti nagradi pri Brenčič, Celje, Moše Pijade 10. Starejši samec — delavec z gotovino, trezen, nekadilec želi poznanstva z žensko do 60 let. Pismne ponudbe na upravo lista pod šifro »Sreča — mirni dom«. Mlado priučeno šiviljo, ali pa trgovsko pK> močnico iz solidne obrtniške družine, sprej- me mlad obrtnik v večjem mestu. Ponudbe na upravo lista -pod šifro »Takoj«. Čebelarska družina Celje ima na razpolago travniško košnjo. Interesenti naj se zglase v Zaeradu 92 nri tov. Feeežu. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 4. do 11. julija 1964 JANEZ CERNEJ veterinar Celje, Miklošičeva li/ll Vabimo vas na nsš« izlete: 1. ZCRICH-LONDON-PARIS-MONCHEN 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. CARIGRAD-SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; 5. FIRENZE-RIM-NEAPELJ-CAPRI-BE- NETKE-TRST 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILA- NO 9-dnevno potovanje z vlakom; 5. KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - po- tovanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal- ni in jedilni vagon) — avion; U-dnevno potovanje; 6. ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje; ?. BUDIMPEŠTA 2-dnevno potovaaje z avtobosom; 8. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava 3 in 4-dnevna potovanja z avtobasom; 9. GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za ma- tnrante vseh šol; 10. TRST in BENETKE stalni 1 in večdnevni izleti z avtobnsi; 11. KOROŠKA 1 in večdnevni Izleti z avtobnsi; 12. PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izleti z avtobusom za kolektive; i?. PLITVICE - dvodnevni Izlet z avtoba- som za kolektive; 14. PO ISTRI — dvodnevai izlet s avtoba- som za kolektive.; 15. PO DOLENJSKI - dvodnevai izlet z avtobusom za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov ia prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobnsi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vaitonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije ia Jugoslavije, taristične kane Slovenije ter avtobusne in železniške vozae rede. Poslovne prostore imamo v Celja na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobasni postaji. Telefon 28-41, peštai predal 1«8. Se priporočamo za reajeaa aafočila, iZLBTIilK CILJI VAUO OBVESTIIO! Komunalna banka Celje objavlja trelje veliko MGRADNO ŽREBA\JE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU- LIJA DO 50. SEPTEMBRA 1964 NAGRADE: 6 KOLES 1 RADIO SPREJEMNIK 2 TRANZISTORJA 1 ELEKTRIČNI PEKAČ 3 LIKALNIKI 1 INFRA PEC 1 JEDILNI PRIBOR Vlagatelji, ki bodo vložili An vez.aili »nosek 50.000 dinarjev vsaj za doljo i leta alLi 100.000 dinarjev vsaj za 5 mesece, -bodo upoštevani (pri na^^radnem žrebanju in laluko prejmejo t-no izimed navedenih nagrad. Vezane vloge sprejema Komunalna hanka Celje, podružnica Celjska mestna hranilnica in eksjwzi)tiure v Žalcu, Mozirju, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Laškem, Sevnici, Krškem in Brežicah. Žrebanje bo v mesecu okto^bru 1%4. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da -se njiho- ve vloge obrestujejo 'po višji obrestni mori od 5,5 do 7 "V Vlagajte pri Komunalni bahki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! KOMUNALNA BANKA CELJE OBRTNO PODJETJE »STEKLAR«, GUBCEVA 8 razipiisuje 5 .prostih mest za vajence steklarske stroke, iin siicer: 2 VAJENCA ZA STAVBENO STEKLARSTVO 2 VAJENCA ZA STEKLOBRUSILSTVO IN GRAVERSTVO 1 VAJENCA ZA STAVBENO STEKLARSTVO IN STEKLO- BRUSILSTVO V OBRATU VELENJE. Pogoj je kontana osemletka. Pismene ponudbe jjosilati na naslov -podjetja do 31. julija 1964. OBVESTILO ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OKRAJA CELJE in občimskih združonj borcev obvefščajo bivše l>orce prekomorskih brigad, da je v teku priiprava za proslavo 20-letni'ce prelkomorsikLh brig'ad. ki :bo 4. julija prihodnje leto v Ilirski Bisitricii. Zveza združenj lx>rcev ,prosi bivše boroe teh briigad, da se takoj prijavijo, osebno ali pismeno, svojim: obeinsikiTO združenjem, da bi jih lahko pra- vočasno povarbila na pros-lavo. Vsi, ki se bodo javili pismeno, naj v prijavi navedejo priinieik in ime, v kateri bri^radi so bili in od kdaj do kda^, čim •ailii ■zvanje in točen naislov sedanje^fa biva- lišča. Težka bolezen je prekinila ustvarjalno delo — vrste zdravst- venih delavcev je zapustila naša članica Dp. RESMAX:TATJA]V4 zdravnica v bolnici Topolšica Pokopana je bila v Ljubljani, dne 23. 6. 1964. Ostala nam bo v spominu kot dobra sodelavka, ki je vse svoje sile posvečala poklicu, ki si ga je izbrala! Slava njenemu spominu! POI^RUŽNICA SZD CELJE Stran 8 CELJSKI TEDNIK št. 26 — 3. julija 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT veČina naslovov ZA CELJSKE ATLETE v Ljubljani je bilo pretekli teden republiško aHetsko prvenstvo zajM)- sanieznike, na katerem so imeli glavno l>esedo celjski atleti in atle- tinje. Premoč Celjanov je bila očit- na, sjjj so med "52. disciplinami pi-o- grama kar dvajsetkrat stopili na zmagovalni oder. V nekat(*rili pano- gah je bila premoč taka, da je tek- movanje izgledalo kot klubsko pr- venstvo Kladiva rja. Kljub vsemu pa so bili le redki, ki so dosegli boljše rezultate. Na prvem mestu moramo seveda omeniti Stamejčičevo, Sii je po tem, ko je letos že štirikrat izenačila, končno le postavila nov državni re- kord v teku na 80 metrov čez ovire, tas 10,8 jo postavlja /m letos na 7. do 10. mesto v Evropi. Staniejčiče- va je zmagala še v skoku v dalj s skokom 5,94 m ter pripomogla k zmagi štafete 4X^00 m. Isto število naslovov je osvojila -tudi Lul)ejeva. V teku na 100 m s časom 12,0 sek. fer v teku na 200 m z novim repub- liškim rekordom 24,6 sek. Na znia- govalno stopnico so stopile še Pod- miljščakova, ki je zmagala v teku na 400 m (59,5), Urbančičeva v skoku v višino s skokom 145 cm ter Čebe- la, ki je zmagala v teku na 800 m. Med moški je največ zmag dose- gel Zaletel: 100 m — 10,9; 200 m — 22,•; skok v daljino 6,94 cm ter v štafeti 4 X 100 metrov skupaj z Aj- dičem, Kolnikom in Mucem. Brodnik je bil usi>ešen dvakrat: v teku na 110 m čez ovire (15.2) ter v metu kopja (66,65). Po enkrat pa so osvo- jili naslov iirvaka še Vivod v skoku v Vilino (200 cm), Pikula v metu krogle (15,95), Vravnik v metu diska (48,99), Kolnik v skoku ob palici (400 cm), Štajner v teku na 800 met- rov (1:55,6) ter Laniut v teku na 3000 metrov čez ovire (9:15,4). Dominacija celjskih atletov in atletinj je bila očitna, bila bi pa še večja, če bi nastopila tudi Važič in Cervan, ki sta tako morala prepu- stiti naslove najboljših dolgoproga- šev ljubljanskim tekačem. Gradnja tribune na atletskem stadionu KONČNO PO PETIH LETIH Servis za čiščenje oblek PRFrEKLO SOBOTO JE BILA V CELJU SVEČANA OTVORllLV iNOVEGA SERVISA ZA KEMIČNO Cl^iCENJE IN PRANJE OBLEK. STROJI IN OPRIvMA JL BILA NA- BAVE jENIA ŽE PRKl) PETIMI LE- TI. PROl VODNE KAPACITETE NOVEGA SERVISA BODO POKRI- VALE POTREBE CELJA 1\ SIR šE OKOLICE. KONČNO 'ITJDl V CE- LJU EKSPRES IN SUPER EKSPRES USLUGE. Celjsika «itainovaaijfilka 'skuipnost >Center« je imela do nedavnega ser- vis pral/nice in .kopalnice, (kovinsko servismo delavnico ter servis z-a vo- do vodin o inštti/laterska iat zidarska dela. K le-tem se je vsled vse več- jih potreb tovrstnih uislu,g priklju- čila še pred nedaviiim na novo od- prt iservis pralnice in keitnične Či- stilnice za obleke. Obrat j>o svoji oil)renii in tehniki dela sipada med najsodobnejše. Nov servis združuje etilenisko ku. rilnico, triklor etilenski istroj, ki je lw>p()ilnoma avtomatiziiran in oprav- lja itri o|M'iraeije: pnainje, sušenje iti centriftigiiraiije z zračenjem ter par- ine liikaline naprave. Cas, ki je ,po- itrel>en za čiščienje in likanje ene ol>leke, je minitnalen, saj vse ope- racije .izvršujejo v .petnajistih do dvajsetih niiiinutah.. Tako je končno Celje doibilo tistrezen servis za eks- preisne in sti|j>e-r ekspreisne usluge, to ise pravi, da po .Tia.ročilu izvršijo v nekaj urah ves čistilni in likalini 'pOSit.0|IK^k. Oprema za nov ..servis je bila na- ibaviljena že pred petiimi leti, vendar je moraila vso to dio(l>o leižati vsikla- diščetna. ker ni .bila odobrena loka- cija. Več.iino imontažnih del so opra- vili člani .delovnega k(xlektiva. J. S. Delavka pri parnem likanju (levo) in polnjenju triklor-etilenslcega »troja OBUP OBČANOV Prebivalci Zgornjih Lise in Brni- ce smo tako rekoč odrezani od sve- ta, da o levškem iniostu sploh ne go- vorimo. Cesto, ki nam služi za dio- stop do mesta, je ;iK)djeitje Ingrad s svoj.im prevozom graimoza do skrajnosti uničilo. Tako so prebi- valci ne moremo voziti z avtobu- som v slitžbo v Celje. Vodna skup- nost Celje je narh.reč dala za odvoz na raztpolaigo kujp g^ramoza ob Sa- vinji nad levškim mositoin. Podjet- je se je lotilo .dela in |>o eesti je vozil avito za avltom. Od vsega .pe- ska, ki so zvozili, pa za cesto ni ostalo nič drugega kot nekaj ka- menja — skal iz kaniinoloma, ki le- ži razmotano 'jx) cesti. Za .prebivalce ,so na cesti še vedno ostale Luknje, ob dežj.u pa bazienčkl za ibrezplačuo kopanje. Tiuris-tična sezona je tu, kopalci vlj-udno vaib- Ijeni! Toman Vera, 7. č r. III. osni. šola Celje komentar ZDAJ PA KVALIFIKACIJE Letošnje naprezanje nogometašev v slovenski nogometni ligi je končano. Kladivar je" vodil skoraj od z^ačetka do konca in si žc nekaj kol pred zadnjim zagotovil prvo mesto. Seveda je k temu uspehu celjskih nogometa- šev v - precejšnji meri pripomogla združitev najboljših pri Kladivarju. Priznati je treba, da so Celjani od vseh moštev prikazali največ in več- krat z lahkoto osvajali točke tudi na tujih terenih. Tako je bilo tudi v zad- njem kolu v Novi Gorici, rezultat je znan — 2:0 za Celjane. Moštvo Celja je svojo tekmo z B moštvom Olimpije odieralo že pred tem in v končni raz- vrstitvi obstalo na desetem mestu. Olimp mora v prihodnji sezoni v niž- jerazredno tekmovanje in je tudi v zadjem kolu na svojem igrišču doži- vel katastrofo 1:7 pi-oti Soboti. Tako za ekipo Kladivarja kot tudi za navijače pa nogometna sezona še ni končana. Po dolgih letih so za celj- ske nogometaše pred vrati spet, kvali- fikacije za vstop v drugo zvezno ligo. Sedaj je že znano vse. Prva tekma ho v nedeljo v Karlovcu med domačini in Kladivarjem. Celjski nogometaši se za to srečanje že dalj časa vestno pri- pravljajo in upajo na najboljše. Vse- kakor bo treba v tej tekmi doseči čim boljši rezultat, nato pa v revanšu na Glaziji zaigrati na vse. Seveda pa Kladivarjevi igravci računajo tudi na pomoč svoje verne publike, ki naj s svojim bodrenjem pomaga v borl-)i za uvrstitev tretjega slovenskega pred- stavnika v slovenski nogometni ligi. Cv Košarkarji so končali Košarkiairji šo,štanjsJke Klektre so v rtretjeiin kolu jcscuiiskega .dela tek- imovamja v slovc.niskj k-ošarka.rslki li- gi doživeli jKvrai/. n,a svojem igriišču proti-Tivoiliju s 57 : f>4ii(',r pnislali na sedmem miestn. Do nadaiijcvanja pr- venstva. ki (Ik) v j(r>j(>ini so si So- šitanjča.ni priboirili 12 ,točk. Kooičano pa je tu'di tekinoivafnjc v «pom'laidanis(kem delu okrajine ko- šarkarske lige. Po prvem delu tetk- celje - maraton 2:1 (1:1) V prijateljski tekmi v hokeju na travi je mladinska ekipa Celja premagala ustre/no moštvo zagrebškega Maratona /. re7ultatom 2:1. V nedeljo pa bodo na igrišču za Glazijo nastopili hokejisti zagrebškega Elektrostroja. m o vanj a je v vodstvu ekipa Pa rti- zaina Celje mesto, k,i ima štiri točike naskoka br(!Z poraza. IVi vsiOin teiu pa je tTriba pouidariiti, da so Celjani edina ekipa v tekmovainju, ki iiiirna svojega lasitnega igirišča t(;r večino- ma goistuje na igrišču Gimnazije,ki pa je vsled šolskih (poitrelb le red- kokdaj na raiZjpolagH) košarkarjem. velenjCani niso uspeli v povratni tekmi za uvrstitev v enotno slovensko nogometno ligo velenjski nogome- taši prav tako kot v prvi niso uspeli. Na igrišču v Velenju so izgubili z ljubljansko , Ilirijo takrat z 2:3 ter tako izpadli iz na- ^daljnjega tekmovanja. Tako se bodo Velenj- čani v prihodnji sezoni skupaj z Olimpom borili za točke v štajerski conski ligi. XII. državno prvenstvo v JADRANJU JE KONČANO v nedeljo je bilo končano XIL dr- žavno prvenstvo v jadralnem lete- nju, ki je bilo na letališču v Levcu v organizaciji Aerokluba Celje. Kljub slabemu vremenu je organi- zatorjem uspelo speljati tekmova- nje do konca v dneh, kot je bilo do- ločeno. V petih tekmovalnih dneh so letalci preleteli 7012 km in to v osemdesetih urah. Državni prvak je ponovno postal Ptujčan Korpar, pred Stepanovičem iz Beograda in Tovornikom iz Ljub- ljane. Celjan Pukl je bil šesti, Ko- čevar, ki je tekmoval le en dan, pa predzadnji. V okviru državnega prvenstva je , bilo tudi republiško prvenstvo Slo- venije in republiški dvoboj Hrvat- ska : Slovenija. V prvem je zmagal Korpar, v dvoboju pa Slovenija. Mariborski »Večer« je prispeval pokal za tekmovalca, ki je dosegel največjo hitrost. Dobil ga je Ljub- ljančan Križnar, saj je dosegel hit- rost nekaj nad 75 km na uro. Poleg tega je »TT« dal pokal »naj- npornejšemu tekmovalcu«. To naj bi bil zmagovalec proge Celje—Slov. Gradec. Tega je dobil Tovornik iz Ljubljane. Tekmovanje je zaključil državni prvak Korpar, ko je ob zvokih dr- žavne himne spustil z droga držav- no zastavo. Lstočasno so »meteoro- logi« spustili v zrak balone z zasta- vicami. K. F. Pogled z letala na letališče med tekmovanjem ROKOMETAŠI SE PRIPRAVLJAJO Na igrišču Partizana so se te dn: pričele priprave mladinske republiške rokometne reprezentance za sodelovanje na letošnjem državnem rokometnem prvenstvu, ki bo tokrat ponovno v Črni gori v Kolašinu. Na pri- pravah sodeluje 15 mladincev, od katerih je kar deset Celjanov članov Partizana in 2RK Celja. Republiško ekipo vodi celjski trener Tone Goršič, ki je že v lanskem letu s to reprezentanco zasedel na državnem prven- stvu odlično drugo mesto. ŠAH v soboto ie bil v Celju povratni šahovski dvoboj med Klagenfurter Schachverein in med celjskim šahovskim klubom. Kakor v pr- vem dvoboju tako so tudi v povratnem sre- čanju zmagali Celjani z rezultatom 5:3. Za Celje so nastopili: Draksler, ing. Vrhovec, Pešec, Bervar, Oder, Pertinač, Jazbec in Kav- čič; za domačine sta zmagala Pertinač in Kavčič, medtem ko so vsi ostali remizlrali. KOPALCI, POZOR! Kopalna sezona se bli/^i vi- šku in staro ter mlado čofota po vodi, ne da bi pri tem po- gledali kakšna je voda. Mnogo kopalcev privabi bližnja Sa- vinja, pri tem i>a nihče ne iz- misli na nečistt>čo, k! odteka vanjo. Celjska sanitarna inšpekci- ja zato iz zdravstvenih razlo- gov priporoča, da se ljudje ne kopi jen jo v SAVINJI od že- lezniškega mostu v Treniarjih do lesenega mostu na Otoku. To zato, ker se v tem delu iz- livajo v Savinjo neprečiščeni industrijski izplahki jin vtMla fz 3ii}išn|[h kanalizaci/j. Starši pazite na svoje otroke, saj v tem delu Savinja nudi prave ugočine Celje za udeležence NOV .1. V zvezi s VI. natečajem za dodeliitev ,posojil liz sredstev s)kla- da za stanovanjsko izgraidnjo <).l>čine Celje v letu i9<>4 za gradnjo indiviidualnih hišic, se za udeležence'NOV pri/inajo posebni ipogoji lin ugodno^sti, kakor sletli: a) 1 % obrestna mera, b) kredit se lahko najame do višine ^,500.000 din, c) rok odplačila kredita je največ do 50 let. ' " 2. Kredite poisamezaiikoim 1>o odobraval upravni odibor sklada za stamovanjisko i/graidnjo občine Celje na predlog Občinskega .združenja Z H Celje. 5. Istočasino bo sklttd dodeljeval kredite ])od iug- zdravlja ibestMi hišnikov (ču- vajev) obraz, ki te jezno opo- zori, da on ne bo kuril zato, da iboš iti odpiral okno. In če nočeš še naprej poslušati raz- nih (ne) prijaznih napotkov, svaril in .groženj, je najbolje, da takoj za|[)reš vsia okna in raje vdihavaš zrak, kakršen je. No ja, zima ne traja vse le- to in za njo ipride vedno po- mlad. In seveda človek mora tudi spomladi delati. Ce dela ni. si ga mora vsak poiskati sam. In hišnik tako velikega ,nelx)tičnika kot je tisti v ti- stem majhnem mestiu. .seveda ne sme spomladi mirovati. Kje pa! Kdo bo (pa na otroke pa- zil!? Ti iso v tem letnem ča,sn (po večmesečnem zimskem mirovanju) iposebno razigrani. In ko dobe v roke žogo. [po- stanejo ipravi viražiei«. Na ža- lost v bližini tistega nebo ti č- mi.ka ni bilo otroškega irgri.šča (pač dobra urbanistična reši- 'tev) in otroci so se igrali kar •na dvorišču. In kot i|K) navadi je bilo kričanja in vpitja v«e- prek; kaj hočete, otr(K'i so pač otroci. Žoga je letela ida j sem zdaj tja in včasih se je zale- tela tudi v steno velikana (ki niti ni .trenil). Toda ne za dol- go. kajiti iprikazal se je veliki fritrah otrok — hišnik (sedaj v vlogi vzgojitelja). Po ;plohi besed iso se otr^K-i razl>e'ža!i, da ibi jih slučajno ne ujel. Kajti to je moral 'na/refditi, ker drugače lb,i pobili vse šipe in zibiidili vse ljudi, ki |M>čivujo i|)o napornem delu. Kričijo naj kar v svojih stanovanjih, ne I>a na dvorišeu, ki ni otroško! Sedaj !sem se ipreselil iz tega majhnega mesteca v velik-o, |>ravzaprav malo v^je mesto s tremi zvezdami. Pu ni tako, je veliko boljše. Toda i)'-ed kratkimi stMn stjiet srečal hišni- ka, ki me je isi>(>mnil lut dobre .stare čase stir.až.arjen ja in vzgojite! j<'van ja. P. S. Stran 10 CELJSKI TEDNIK št. 26 — 3. julija 1964 MPAD M RUDNIK HUDA JAMA o nupadiu ma laški niidaik rjave- ga premaga v Hudi jami, iki so ga izvršili ipred 22. leti v noči nied 2. in 3. jiu'lijeni od 23.30 do 3. ure zjut- raj, je 4e malo podatkov. Preživeli borci revirske čete opisujejo ta na- pad kot usipelo akcijo. Področje laške občine, predvsem pa igoirnji del Rečice je bilo prav primerno za ilegalno delo in akcije prvoboircev, ki so se ilukaj zbirali že v prvi polov jci 1941, leta. V tej dobi so na tem ipodročju delovali organizatorji oborožene vstaje Vrnnč-Bnzdo, Tone Crear, Sergej Kraigher in drn^gi. Med TiajustpeTej- in'(največje akdije ftište dobe spada omenjeni .napad na .rudaiiške maprave in ipostajo Verkšuca. Po- ikojni prvol>Qrec Firanc Hribar med svojimi sipomini opisuje: Borci so priprave za na^pad skrbno izdelali. Akcija je dobro usipela. Borci so iodnesli mnogo razstreliva, veliiko iialogo z.ažigalinih vrvic in kapic. Iz potrošaiiškega imaga.zina pa 60 pairov Ičevljev, '120 parov nogavic, blaga "v fcosih, konzerve, slaidkoir, masit in podobno. Nazadnje so rudniške na- prave polilli z 'bencinom in zažgali. Verkišuei so ,se poskrili. Nekaj po- licajev pa je dajalo trdovraten od- por. Veis iplen so naši nalo'žili na vozove in ga odpeljali visoko pod Gozdnik, Nestl (narodlii heroj Okrogar) se je pri zažiganjn moč- no opekel. Ob naipadu je p-adel Ja- •nez Butia, partizan—pesniik doma iz Trbovelj. Partizani so ob tej p^rilož^ nosti iprišli .dio i>reiK>trel)negči raz- 'streliva, saj je bilo med zaplenje- 'niin maiterialom preko 3.(MK) kilo- 'gra.mov dinamilta in več tisoč .kosov razstreliln-ih kaipic, ki iso pozneje služile za minerske akcije, pri ru- 'šenjiu proge Zidani .most—Celje. Ob haipadu na ipostajo Verkšuca je bilo i-.aplenjeno 18 i)ušk, 1 lahki niilra- Ijez, 5 ,ročnih granat. 3 .i)išt.o!e in preko 3 tisoč kontadov mu niči je. To je bila največja partizanska akcija, ki pa ni zaibeležena niti v žandainerijsikih poročilih, verjetno zaradi tega, ker so preiskave prev- zele gestaifM)vske enote iz Celja. Ohranjeno je le 1 poročilo žaiicla- merijske postaje v Laškem, ki sko- po opisuje napad. Med driigiinives napad je 'trajal priibližno 3 in jk)! u re, .čei>rav je upravno ipos-lopje ie 3km (Mldaljeno od žaivclamerijske poisitaje, ves čais napada ta ni b^Ia alarmirana. Šele po odh(ydu : ban- ditov« je prišel vodja Verkšuca Franc Haube na žandamerijsko po- stajo in dal iprijavo. Od tu je ilMla takoj nato alarrnirana postojanka varnostne ipolicije. Pri ustreljenem >banditu« je bil najden ctenar in različne beležke, ki se očitno nana- šajo na partizanska imena, iden- itiitelte m.rtvegk se ni mogla ngOtovi- ti. Sploh so vsi »banditi«-bili o kra. [jevnih ir a z mer a h sijajno poučeni.. V spomin na ta uspeli napad praznujejo prebivalci laške o.l>čine od leta 1963 dalje 2. julij kot svoj praznik. Na Icm mestu |e padel Janez Butia MI SU2NJI STOLETIJ smo štrli okove, KI SKOZI NEŠTETE RODOVE V SRCIH SO NASIII DUSILI PESEM SVOBODE — IN KLETVE NA USTIH — I MI SKOZI NOCI ' SMO SONCE SLUTILI, v krvi uporni SMO SVOJE POSLANSTVO POTOMCEM NOSILI, POSLANSTVO SVOBODE... (Iz neobjavljene pesmi Damjana Vahna-Svetinova) RAZGOVOR Z BORCI SLOVENSKEGA BATALJONA NA SREMSKI FRONTI Domovina se je skrčila v jarek mrtvih »To.potanje železniških koles v tisitil prekleti junTj'slkii noči 1941. leta je bilo rar/en joka in grozljiviih uniform, edino spremsitvo tretjega transporta,! ki je drdral v nepozabnost,« nam jej dejal Jože Kragl, šofer celjskega! Prevozništva« med kratkim postan-j kom na prevozu tovora iz Maribora > za Reko. r' Mnogo slovenfekih družin je bilo takrat urnetno preseljenih. Nas so preselili v Paračin. Mladi smo se ve- činoma zaposlili v steklarni. Ker je bil zaslužek majhen, sva se z ženo v žačetku jeseni preselila v Valjevo, kjer je bilo tudi vzdušje znosnejše, saj ni bilo toliko pesjanstva. Za'po- sl.il sem se v tovarni vagonov. Neke- ga dne so tovarno obkolili Nemci in nas delavce nagnali v veliko delovno dvcrano. Pozneje so pripelgali še več prebiva.lstva, tako da nas je bilo v dvo.ran.i okrog 3500. Tam smo bili pri.prti skoraj tri dni. Vsak dan so iz dvorane sipuščali skupine po sto ljudi, ki se niso vračale. Prepričani smo bilii da jih spuščajo v svobodo. Mene so uvrsitili v skupino, ko se je začel delati mrak. Po dva in dva smo korakali v koloni ki je zavijala proti rek.'. Po nekaj sto metrih je v koloni završalo. Mi, ki smo korakali zadaj, nismo vedeli, kaj se dogaja. Šele ko so nas prisilili, da se moramo za ne- kaj metrov premakniti proti reki k že izkopanemu jarku, sem se zavedel groze. V hipu sem našel odgovor na yprnšanje, kam so odhajale skupine sroti.h. Z grozo sem zrl v zveriženai telesa, ki so ležala v globokem jarku. To je bil trenutek, ko se je svoboda in dcmovina skrčila .v jarek mrtvih. V istem hipu je začel z vseh s'trani v nas bruhati ogernj. Nekaj me je su- milo v prsa .,, ^ grozno bolečino v ramenu in s i polnimi usti noke sladke tekočine v usitih sem se prebudil v temi pod gro.zno težo teles. Ne. vem koliko ča- sa je trajalo, da sem se zavedel, kje sem. Želel sem zraka, zraka ... Ne- kako sem se izkopal izpod mrtvih les ter se odvlekel k reki, v vodo... Ko me je žena spravila v bolnico z zlomljeno ključnico, so me name- stili v sobo, kjer je bilo že šestnajst bolnikov. Razen žene ni nihče vedel, od kod sem prišel. Med čajvanjem, da bi md zdravniiki nadeli mavec in narava.li kosti, so prišli v ibolnicO Nemci. Zdravikom so .reikli, da ne ra- bimo zdravniške nege, ne mavca. ,Vse, ki smo lahk® hodili, so znova uvrstili v vrsto in nas odgnali na [dvorišče komande. Znova so nas za- Ičeli postavljati v vrsto. Še j^ pri- imanjkovalo talcev. Sedaj sem že ve- [del, kam nas vodijo. Nago.nsko sem se umikal proti koncu. Oficir, ki jfe prešteval vrstO, se je nekaj ljudi pr^ mano ustavil in vrsto razpolovil. Na levo, napred marš! V smrt. Preostale so nas začeli zasliševati. Po zasliševanju so me poslali nazaj v bolnico. Ko me je primarij zagle- dal, me je na operacijski mizi po- trepljal po roki in dejal: »Tovariš, za- te je danes rojstni dan. Življenje ra- čunaj od današnjega dne!« Takoj po ukinitvi blokade okrog mesta Vaije- va, sva se z ženo vrnila v Paračin. Ko sem zvedel za formiranje sloven- ske brigade v Beogradu, sem se jI skupaj z I>cbovi'škom priključil. Po- stal semmiitraljezec. Pri Otočacu sem bil ranjen. Prvi ranjenec »Sloven- skega bataljona«. Nisem izstopil iz stroja, ne predal mitraljeza. Jurišal sem po tistih nepreglednih blatnih njivah. Po nekajdnevnih borbah pri Kom- letincih je bila brigada pres*tavljena na položaje pri Vukovaru. Več bri- gad, med njimi tudi naša, je več dni v juriiših naskakovalo močno utr- jene nemške položaje, ki jih je ščitilo še topništvo. Z m^očnimi tankovskimi enotami so po nekaj dnevih Nemci raz.bili naše položaje in nas posku- šali o.btoDili.ti. V teh borbah je bil raz- bit in skoraj izgorel naš »Slovenski« ali Y. bataljon I. krajiške brigade, ^. Večnost v sremskem blatu Karlo Dobovišek. nekdanji iKJrcHi petega ali Slovenskega bataljona 1, Krajiške 'brigade je povedal: Rijizen očeta, ki je bil takoj po okupaciji zaprt, so celotno družino izselili v Paračin,, To je bilo 12. ju- nija 1941, Z istim trans}X)rtom so bili izseljeni tudi i)isatelj Aniton In- igolič, profesor Orožen, Albert Sirk, tloktor Klar in Franceta Roz- ini ana«. Nekaj dni pred 29. novembrom 1944. leta se je začel marš od De- dinja do Stare Pazove. Večdnevni poliod jc vodiiL skozi prazne vasi, ostalo je le nekaj živali, ki so se potepale ]>o praznih ulicah. Šestega deeemibra ,sino pri.korakali do Srein- ske Mitrovii-e. Od tu naiprej se je začelo neživljenjsko koraikanje siko_ zi itežiko. Lepljivo sremsiko l>lato. Ob reki B^osut sq ibili gjorušeni nasipi, taiko da se je voda razlivala po tistih (nepreglednih močvirjih... Neke noči je brigadni vtKli^č zigire- šil... Celo noč sink) tavali čofotajoč po vodi in blaitu, iitrujeni, imokri in prezebli, saj je ibil miraz, da je ob- leka ztnrzovala. Mene je napadla vročica. Cez nekaj dni smo prišli do Komletincev, 'kjer je bila raz- porejena in vkopana nemška voj- ska. '' Ponoči smo si v (blaitu in vodi utrdili položaje, kakšnih petsto matrov od nemških. Zjutraj, ko se je začelo daniti, sinio šele uigotovili, tla so bile izikopane jaime ,pol ne vo- de. Istega dne smo izvršili juriš. Vročičen in dokončno obnemogel sem se pozneje zavedel v bolnici. \oda, iblato in mraz sta opravila svoje. Šele ipozmeje sem zvedel, da je skoraj celoten bataljon padel na tisti neznanski ravrfinji, pokriti z blatom in vodo... J. Sever Jože Kragl Karlo Dobovišek ŽALOSTNA OBLETNICA v tem mesecu poteka deseto leto od tiste strašne noči 5. junija 1954. leta, ko je silno neurje nad celj- sko kotlino povzročilo neprecenlji- vo škodo. Samo na področju celjske komune je bilo prizadefih nekaj nad 3000 ljudi in iM>plavljenih okoli 1000 stanovanj.. 22 smrtnih žrtev... Skupne škode pa 3 milijarde 192 milijonov... Vse to je samo še ža- losten spomin. Regulacija Savinje lin njenih hudournih pjlitokov jp sedaj opravljena. Le vode, vode da- nes primanjkuje... J. V. CetnilcI so s pomočjo uprave tabori- šča provokacije še okrepili. Do največ|e provokocije je prišlo ob proslavi oktobrske revolucije. Naši tovariši so proslavo marljivo pripravljali. Nekega večera, ko so vadili zbore in recitacije, borci pa se pripravljali za vojaški napad, so nenadoma vdrli oboro- ženi vojaki iz komande taborišač, s puškami razgnali brigado ter prijeli štab brigade in del komande bataljona. Ta z ničimer iz- zvani napad so naredili z izgovorom, da se je brigada pripravljala, da bi 7. novem- bra razorožila straže in zanetila upor. Delegacija o tem še ni bila obveščena, ko je general Macleen, ki je bil na poti skozi Bari, zaprosil, da se hitro sestane z me- noj. Ker sem imel angino z visoko vro- čino, sem ga prosil, da bi sestanek odložila za naslednji dan. On je hotel, da se se- staneva takoj. Pozno zvečer sem ga sprejel, ležeč v postelji. Sestanku je prisostvoval tudi Mirko Sardelič. General je prišel v spremstvu nekaj oficirjev. Z največjo res- nostjo je povedal zgodbo o poskusu upora naših tovarišev v taborišču, o aretaciji ofi- cirjev in komisarja itd, in me prosil, da takoj interveniram in to preprečim. Resnič- no nisem vedel, ali se naj smejem ali jo- čem. Razložil sem mu dejanski položaj. Rekel sem, da ne zahtevam nič drugega, kakor da mi dovolijo vstop v taborišče, ker pač že mesec dni zastonj čakam na do- voljenje zavezniške komande. Ce po tej zadnji četniški provokaciji ne bodo takoj izpustili tovarišev in me pustili da jih vi- dim in se z njim pogovorim, ne bo dele- gacija za nič več odgovarjala, marveč bo vsa odgovornost padla nanje. General sprva ni hotel sprejeti mojih zahtev, toda končno smo .se vendarle spo- razumeli, da bomo naslednji dan v sprem- stvu ameriškega majorja iz OSS-a Amoldija in britanskega majorja SF-a Morgana (ta je bil pred vojno uslužbenec v rudniku Kru- panj, ki je bil last neke angleške kompa- nije in je odlično govoril srbsko) obiskali generala VVenebeisa, komandanta vseh ta- borišč v Italiji, Macleen osebno ni mogel priti, ker je moral baje odpotovati. Imel sem občutek, kakor da se ie bal posledic, ki bi jih lahko imela ta afera. Naslednje jutro so skrivaj prišli neki to- variši iz taborišča in nas obvestili o polo- žaju. Komanda taborišča je razglasila ob- sedno stanje. Straže so okrepili. Pretili so z orožjem. V naših tovariših je ogorčenje do.seglo vrhunec. Komiteju je do zdaj uspelo ohraniti disciplino toda v primeru, da se položaj ne bi spremenil in komande briga- de ne bi izpustili, ne bi mogli jamčiti za posledice. Tovarišem smo naročili, naj bodo mirni. Storili bomo vse, da bodo zaprte tovariše izpustili, sam pa sem obljubil, da bom do večera prišel v taborišče. Šele okrog petih popoldne nas je sprejel general Wenebcis, Ostal mi je v najslab- šem spominu. Bil je star trdoglav človek, dokaj neprijetne zunanjosti. Omejen in ne- kuturen. Sicer rezervni oficir. Verjetno vplivan in zelo bogat, ker drugače zares ne vem, kako bi lahko takšna prikazen dobila čin generala. Takoj ko smo vstopili, je dvignil svoj osorni glas In se obrnil na- me, Ofenzivo je pričel z vprašanjem, kak- šen oficir sem brez kravate! Potem je pri- čet napadati tovariše iz taborišča. Kaj vse je rekel, še danes ne vem, ker imam ob- čutek, da mi Morgan iz čednostnih raz- logov ni prevedel vsega. Kar je zadevalo izpustitev tovarišev na svobodo, je z zviše- nlm glasom izjavil, da jih bo izpustil, pač pa je zagrozil, da bo zaprl še mene,' če se bodo »nemiri nadaljevali«. S tem je prekoračil vse meje. Ne da bi pomišljal sem mu razburjen in ogorčen vrgel v obraz, kar mu je šlo. Z ostrimi be- sedami sem obsodil vse provokacije, ki so jih njegovi organi uprizarjali v sodelovanju s četniki. Ob grožnji, da me bo zaprl, pa sem ga opozoril, da sem predstavnik z^a- vezniške vojske na njihovem ozemlju in da so podobni predstavniki — med njimi tudi neki general — tudi na našem ozemlju. Karkoli bodo oni storili z menoj, to isto, verujem, sem rekel, bodo naši storili z njihovimi oficirji. Nanj pa bo padla vsa odgovornost za vse, kar bi se utegnilo zgo- diti. Ko je Morgan prevajal moje besede, je general'spreminjal barve in se komaj kro- til. Potem je prišlo med tremi oficirji do daljšega razgovora. Amoldi in Morgan sta generalu pojasnjevala, kdo smo. Zanj so bili naši tovariši v taborišču le komuni- stična banda upornikov in nič več. Nanj je vendarle delovala informacija o obstoju zavezniške misije v Jugoslaviji, o čemer najbrž ni imel pojma. št. 26 — 3. julija 1964 v^eljski tednik stran 11 MLADINSKI KLUB IN MLADINA Medtem ko celjska mladina pri- čakuje cemtralni mladinski klul> in tarna, da nima kam, večina pozab- lja .na .mladinske klu.be terenskih niladinsikih aktivov, ikaterih je v Celju že nekaj. Da ibi se bolj sezna- nili z delom iklulbov som obiskal kl'wb MA »Center« — Celje, iki prav- ikar slavi svojo drago obletnico ob- s.toj'a in zaistavil ipredsedniku tov. Slavku Sotlarju nekaj vprašanj. Povedjal nam je, da je ibil MA »Center« ustanovljen na (pobudo krajevne organizacije SZDL in da so v začetku imeli isvoj sedež v pi- sarni SZDL v Zidlanškovi nliei. Ko so didbili nove .prostore v Gledališki uilici, so imeli izelo slabo opremo za klub in jo imajo še danes. Na drugo vprašanje, kdaj je klub odprt, je ftov. Sotlar dejal: — Kluib je odprt vsako soboito od 17, do 20. ure in vsaiko nedeljo od 16. do 20, uire. Do osimih zato, ker je večina obiskovalcev išolsika mla- diina in je -zanje ta uira hora legalis. Kluib je najibolj obisikan ipozimi. naj- manj pa poleti, zato je od junija do ee-ptemihra zaiprt. V klubski soibi sem videl televizor jn radio, zato sem g>a (pobaral s čim se še mladina ipri injih zalbava. — Med kliuibskim časom lahko raladiina gleda televizijo, posloiša ra- dio im igiramofon, bere iknjig^e, časo- pise in revije, igra razne družaibne igre, lahko pa tudi zaipleše. — Ste že kdaj prišli v stik z mla- dimi ipresitopniki?, je bilo moje na- slednje vprašanje. — V klub večkrat zaidejo takšni Ijndje, toda iker se primerno obna- šajo jih aie naganjamo iz kluba, predvsem zato, ker ima kiluib namen, da mladiiino vzig^aja in ne naganja na cesto. Mnogokrat pridejo v klub tu- di cici3>ani in pionirji. To so otroci brez »ipravih« istar^v, ki In i maj o kam, razen na cesto in čeprav je naš kluib mladiimsiki, «mo jih ipustili v klub, ker je ibolje, dia so v klubu, kot ipa na lulici. Ko je beseda že ravno pri prestopnikih, še tole: vsi vse ipreveč diolžimo miladino, da je vsega kriva sama, pozaibljamo pa pri 'tem na okolje, v katerem živi. To se pravi, da vdiik del krivde no- simo vsi, ker mladine nismo posiku- šali vzgojiti in ji nuditi tisto, kar si želi. — Na vipraša^nje, česa si v klubu najbolj žele, je tov, Sotlar povedal, da je to nova oiprema, 'na katero že čakajo dve leti. — Kaj mislite o celjsiki mladini na sjplošno? — Premalo v Celju niudimo mla- dim. Pravijo, da ni denarja, toda tudi z malim ibi se dalo nekaj nare- diti, kar bi ibilo ibolje kot nič. Več- krat loujemo, da imladina .postopa po ulicah lin igostilnah. Kam ipa naj g^re?! Kinodvorani imamo samo dve; prav tako tudi mi večje .dvorane za zaibavne prireditve. Je le Narodni dom, ti pa je tudi večiinoma zase- den. Celjska mladina je doibra in pripravljena delati, tod^ treba je posvečati več pozornosti njenemu prostemu času, ga ibolje organizirati. Želel bi tudi, 'da bi že končno dobili central ni mladinski klub, v ka'terem bi našla zatočišče ne le cel j sika mla- dina, amjpak tudi 'mladina iz vsega okraja, predvsem pa dijaki — vo- zači. K. F. TAKIH VOŽMKOV JE MAIO V isoboto proti večeru •sem bil od- šel na kratek siprehod. Ko sem po- časi ikorakal .po gladki asfalitni cesti, sem za iseilK>j zaslišal neikakšno (go- drnjamje in stokanje. Došla sta me človeka, ki sta se sključena v .dve giulbi .pod težkim l>remen.om, komaj še vlekla naprej. Njiunih obrazov ni bilo imogoče videti. Kovčki, iborše, aktovke in ne vem kaikšna prtljaga vse je še ibiila, is katero sta bila ob- ložena.' Ker se .te dni zalcljučujejo šole, 'sem sklepal, da sta ištudenta, ki sta na poti .domov iz kraja, kjer se šolata. Za ,nami zabrni avto. Prehiti nas, pred nami zavije skrajno v dlesno in obstoji. Lep, čisto nov Of>el-Ca- ravan z registrsko taiblico CE 75-46. Voznik, ki je izsrtopil je ibil velik, krepak, zagorel mož. Stopil je k zadnjemu ikoncu avtomobila in od- prl vra-ta na stežaj. To, ikar je re- kel, bom napisal dobesedno, kako pa ibo urednik to objavil, je njegova stvar. Dejal je: »N.o fanta, vidim, da sta že kar slinava. Vrziita tiste vajine stvari tule noter!« Fanta sita z veseljem ubogala. Zmetala sta težko prtljaigo v pra- zen .avto, zlezla za njo in že so od- ibrzeli dalje po asfaltu. Ovedel sem se, iko so mi tam pre- ko mosta, za ovinkom že iziginili iz- pred oči. Ugotovil sem, kako me je bila--ganila plemenita gesta in celo tista dobroduišna ost sitarega pocestneira volka. C oprav sem ve- del, da me ne .more slišali, sem glas- no zaklical za njim: »Še dolfo in srečno vozi, starina!« K. Dobovišek Medlog NEDISCIPLINIRAN ŠOFER V zvezi 8 člankom tovariša Franca Juga iz Leslčijie želim povedati naslednje: Od Kostevca v Logu vodi ozka gozdna ce- sta, na kateri se vozila ne morejo srečati. Za- to se Jug tudi ni mogel umakniti na »skraj- ni rob cestišča«, ker je s svojim vozilom cesto kratkomalo zaprl. Na tej cesti velja pravilo, da šoferji čakajo zgoraj in spodaj drug na drugega in se kolone izmenoma pe- ljejo v eno in drugo smer. Tisto nedeljo je Juga v Logu opozoril že prvi šofer, da pri- haja za njim kolona osebnih avtomobilov, in mu rekel, naj počaka. Jug je meni nič tebi nič zapeljal navzdol in nam tako vsem zaprl pot navzgor. Razen tega je namenoma presli- šal naše trobi jen je in izsiljeval prednost. Ravnal je nekorektno in je vreden vse graje. Ker je zastoj povzročil Jug in je imel vrhu tega z vzvratno vožnjo prevoziti le okrog 30 metrov, medtem ko bl morali mi prevo- ziti najmanj 2 kilometra, sem od njega zah- ' teval, naj sprosti cestišče. (Nikakor nisem Izjavil, da bi se umaknil, če bi ne imel sla- bih zavor!) Ker se Jug ni hotel vrniti, sem mu očital nediscipliniranost. Ker je končno uvidei, da ga je polomil, je cestišče sprostil. Jugovo postopanje je bilo nekorektno, nje- govo neobjektivno pisanje pa še bolj. Od njega zahtevam za tendenciozno pisanje pol- no zadoščenje! Sok Anton, živinozdravnk, Kozje DVA PREDLOGA ZA BOLJE UREJEN PROMET V Celju je več točk, ki bi jih bilo itreba za .promet bolje zavarovati. Eno od takih je 'tudi Ljubljanska cesta, ki jo ipri Avtoobnovi prečka železinica. Tu se mnoigokrart pripeti, da marsikateri kolesar, ki se pelje ooz lire, neusmiljeno pade. Zato fci bilo prav, če bi ob straneh ceste uredili posebej za kolesaTje ozke steze, ipo kateri bi se laluko brez skrbi vozili. Kadar je ipromet na tem odseikn gosit — in to je v sezoni skorajda vedno — kolesarji namreč ne morejo železnice prečkati pravo- kotno. To pa je doslej edino varna možnost. Z vse večjim prometom je na na- š,ili cestah treba tudi več reda in di- scipline. 2^'to ISO tudi v manjuših kra- jih že uiredili prehode za pešce, v večjih mestih pa celo miličniki pa- zijo na to, kako Ijludje prečkajo ce- sto. In ob tem se včasih viprašamo, kaj ima večji vzgojni ipomen — ali kazen, ali opozorilo. Res je, da opo- zorila sama ne ibodo vedno dovolj, vendar ibi za ljudi iz manjših krajev le lahiko 'naredili izjemo. Pred dnevi je na pri^mer miličnik v Celju ne- usmiljeno zapisal kmečkega moža, ko je nepravilno iprečkal cesto. Mar ne -bi biLo 'lx>lje, da bi ga miličnik poklical k sebi in mu razložil, kako mora čez eesto, .da ne ibi oviral pro- meta? Tako'bi iga poučil in mu pri- hranil težko prisluženi denar, F. Krame r, MALO VEC VLJUDNOSTI Ko sem se po dolgem času vrnil v domo- vino in si pričel urejati svoj dom v Šem- petru, sem doživel epizodo, ki me je prese- netila in potrla. Potreboval sem koleno za cev v peči, zato sem se odpravil v trgovinO. Ne bom pripovedoval, kako dolgo je trajalo, da sem bil postrcžcn. Šele doma sem opazil, da dimenzije ccvi niso prave, zato sem sc vrnil, da bi cev zamenjal. Pol ure se sploh ni nihče zame zmenil, končno pa smo ugotovili, da cevi željenih dimenzij sploh nimajo na zalogi. Zato sem rekel blagajničarki, naj mi vrne denar. Zahtevala jc račun, ki pa ji ga nisem mogel dati, ker sem pa prejšnji dan pustil — pri njej na pultu. Tedaj pa je pri- čela vpiti name, da mi denarja brez računa ne bo vrnila, čeprav je vedela, da sem bil v trgovini prejšnji dan. Končno sem odšel. Žalosti me, da sčni moral to doživeti v do- movini, kamor sem se po petdesetih letih vrnil, da bi tu preživel svoja stara leta. Jakob Goršck, Šempeter VEC SKRBI PLINSKEMU OMREŽJU Tovarišica Brigita Poljanšek, uslužbenka celjske bolnišnice, je legla v svoji sobi' k po- čitku in bi bila zato skoro ob življenje. Plin- ska napeljava, ki teče pod podom njene sobe, je bila poškodovana, zato je iz cevi uhajal plin in se nabiral v sobi. Tovarišico Poljan- škovo so našli zjutraj nezarestno v postelji in jo takoj prepeljali na oddelek. kdo je odgovoren za nezgodo ki bi se lahko končala s smrtjo? Zdi se, da bi bilo treba plinske napeljave, ki tečejo pod stanovanj- skimi prostori, bolje zašatiti, vsekakor pa pogosteje in temeljiteje kontrolirati. Franc Arnšek, Celje SO STRELOVODI CELJSKE BOLNIŠNICE V REDU? Ob neurju .22. junija je strela uda- rila — namiesto v strelovod — v dim- nik celjske bolnišnice in zadela kur- jača Kolairja v kurilnici. Vratar Pa- vel Forštner 'ga je z umertmim diha- njem sipravil k zavesti. Resiiiih ipo- sledic sicer ni, vendar je Z/animivo, zaikaj ni strela udarila strelovod. Franc Arnšek, Celje Nezmotljivost in avtoriteta Kraj: II. osnovna šola v Velenju. Cas: dolgi dnevi ipred .sipričevaili. Učna ura: Branje Biirgerjeve Leno- rel s kratko razlago; zatem odhod profesorice slovenščine v konferenč- no sobo. Smoter (več simotrov): Izkorišča- nje časovnega fonda (idejni), pisa- nje matičnih listov (ipraktični) in zadnji: dolbiti še eno oceno pri sku- pinski obnovi. Zaplet: pri iprebiranju profesorica odkrije p^^olbnosit dveh obnov (če- prav ISO si naj.brž 'bile vse podobne) in izibere eno dijakiinjo kot žrtev, ki da je ipreipisovala. Dijakinja se teniai upre in prepri- iBuje tovarišico o zimotljivosti njene ocene. Profesorica je prepričana o svoji nezmotljivosti in zaključi uro s iposeibno vpisano enko v rubriko za ocene. Posledica: odkritje laži odlične di- jakinje in skrb za avtoriteto ne- zmotljivega ocenjevalca ter vzgoji- telja. Režime: (s (podaljšanim zapletom): dijakinjo kličeio v zibornico, kjer se kar trije preda vatel ji trudijo, da bi .prizinala »"laž«. Torej ne več vpra- šanje iprepLsovanja, itemveč sanira- nje moralnih kvalitet dijakinje. Di- jakinja vztraja, kot vztrajajo vodje »lova ;na čarovnice«. Solze in priza- detost dijakinje so bile premalo iz- virne in prepričljive. čeprav so dijakinjo vezali na .šo- lo le še trije do štirje dneva, kajti te dni se je že vpisala na šolo druge sitopnje, je .doma iprosila starše, naj gresdk) v šolo ter uredijo zadevo., kaj- ti ftakšne krivice noče prenašati. Materi je usipelo dopovedati ne- katerim prosvetarjem, da je pri okvirno omejeni obnovi možna ipo- dobnosit, slavistka pa še vedno vztraja pri svojem. Predvsem pa so rekli: »Saj razuimete, avtoriteto mo- ramo čuvati!« Pripis: Akcija proisvetarjev je v omenjenem primeru podobna »refor- miranim naporomv<. Akcija dijaki- nje, ki so ji porušili spoštovanje do prosvetnih delavcev, pa je tpodoibna subjektu, ki si preveč po svoje raz- laiga poštenost in moralne kodekse. J. Klančnik »POJAV HULIGANOV« Na nedavni predkongresni konferenci Zveze komunistov šmarske komune je delegat iz Rogatca v razpravi med drugim z avtoritativ- illm glasom izjavil, da so se v Rogatcu po- javila dekleta sumljivih moralnih vrednosti, ki se zberejo v gostišču ob glasbenem avto- matu. Poudaril je, da so to mlada dekleta petnajstih, šestnajstih let. Izraze tu ne bi po- navljal, ker sem prepričan, da ne ustrezajo. Se več — žalijo! Sicer pa o tem ne bi raz- pravljal. Želel pa bi vprašati tega tovariša, ki Je tako objektivno našteval vzroke za ta pojav, če ni morda na nekaj pozabil? Z ozlrom na to, da so ta dekleta stara 15, ali 16 let, torej komaj končala osnovnim šo- lanjem, dvomim, da je to res in če je, kje le tu potem uspeh večletnega vzgajanja v soli, ustanovi, ki mora mlade ljudi pravilno usmerjati, saj je to njena prva in bistvena naloga, in kaj so naredile množične, poli- tične in družbene organizacije, da bi to mla- dino obvarovale določenih negativnih oseb (po izjavi omenjenega delegata), da bi Ji omogočila zdravo, kulturno razvedrilo in delo? Iz izjave omenjenega delegata to nI bilo razvidno. Osebno pa sera dobil mnenje, da £! njihova moralna vrednost — jasna. Ne bl otel razpravljati o tem, ker dejstev ne po- znam. Zdi se mi pa, da iskanje rešitve na predkongresni konferenci ni rešitev, celo ne spada tja. O tem bi morali in morajo raz- pravljali ljudje, ki so neposredno zadolženi za vzgojo mladine, organizacije, ki na tistem terenu delajo in to ne v smislu na hitrlco prinešenih obsodb, temveč v obliki pomoči. J. Sever SPREVODNIŠKE MUHE Ko sem se letos 16. junija odpravil k avto- busu, ki vozi iz Loke pri Žusmu v Celje, je bil avtobus kot običajno poln, vendar je za nekaj potnikov še bilo prostora. Sprevodnik pa je bil glede mene očitno drugega mnenja, potegnil me je z avtobusa, češ da zame ni več prostora. Ker sem imel v Celju nujen opravek, sem skušal vstopiti še pri zadnjih vratih, kjer me je sprevodnik grobo potegnil za srajco. Istočasno pa je pritekel k avtobusu potnik, ki ga sprevodnik najbrž dobro pozna, ker mu je hitro pomagal vstopiti. Od vseh, kar jih je čakalo, sem ostal jaz edini, ki je moral uro daleč v Šentjur na vlak. Povrhu še to: ko je avtobus že odpeljal s postaje, je sprevodnik sprejel še tri potnike, ki so pritekli in zaradi katerih se je avtobus usta- vil! Prostora torej še za tri potnike, toda katere? Zato bi rad tu javno vprašal sprevod- nika Vinka Lipnika, katera so merila, ki mu rabijo pri izboru potnikov. Lesjak Franc, Gorica, p. Slivnica Dosedanja vsebina: Kaznjenca Milan in Br- kač se ob pomoči protiljudskih elementov in zaslepljencev skrivata v okolici mesta in orga- nizirata oboroženo tolpo. Prek nemčurke Hilde pride Milan v stik s poročnikom kraljeve vojske Ivanom in se pripravlja na prvo akcijo. Vini- čarja, pri katerem se je poročnik Ivan skrival in čakal na zvezo, odpeljejo s silo s seboj. — Tule je skladišče municije in orožja. Imam podatke, da ga čuvajo trije možje, ostali, mis- lim, da jih je desetina, so nastanjeni v podr- žavljeni vili pol ure proč. Prav dobro nam pri- dejo karte, ki ste jih prinesli s seboj, gosp^ poročnik. Jezi me samo, da ne moremo dobiti zveze* s križarji. Tako bi lahko isto noč uresni- čili oba načrta. Med tem ko bi se ena skupina oskrbela z orožjem, bi druga napadla planinsko kočo, kjer bodo komunisti praznovali. Imam zanesljive podatke, da bodo tam vse važne ži- vine iz mesta. Vas nič ne mika, gospod poroč- nik? Poročnik Ivan je pogledal Milana in dejal: — Seveda me mika. Toda stika ne bomo do- bil tako dolgo, dokler križarji ne zvedo za nas. To divjo skupino bo naša prva akcija namamila k nam kot magnet. Akcija s skladiščem orožja je se mi zdi bolj važna. Ljudje bodo zvedeli, da smo tu. Lažje bomo začeli z mobilizacijo mo- štva za »jurjev bataljon«. Saj menda ne mislite vedno poveljevati šibki desetorici. Milan se je namrdnil, toda poročnik je imel prav. Pogledal je po možeh za mizo in rezko ukazal mobiliziranemu viničarju: — Na stražo pred hišo! Preveč prisluškuješ! —- Ne strinjam se, komandant. Jaz mu še manj zaupam. S straže nam še i^begne. Naj se ne premakne od tu... Dogovorimo se zdaj za podrobnosti... Milan je bil nekoliko prizadet, da mu je po- ročnik pred možmi očital n«previdnost. Toda potlačil je jezo, saj je vedel, da bo poročnik po prvi akciji odšel in mu pustil proste roke. V svoji vnemi, da bo lahko kmalu začel obračuna- vati s svojimi sovražniki, katerih imena je imel na posebnem listu v žepu, je spregledal, kako so se njegovi vojščaki klavrno spogledovali, ko sta s poročnikom sestavljala načrt za akcijo. Ko pa sta s poročnikom do potankosti določila vsakemu izmed njih kaj bo storil, se je oglasil kmet: — Kaj res ne bomo počakali, da bodo Ameri- kanci udarili čez? Kaj če se ne posreči? Hrani- mo vas in skrivamo, pustite moje sinove do- ma ... — Zdaj je pohitel Milan, da bi mu poročnik ne prevzel priložnosti. — Oče, tega mi je pa dovolj. Ce ste začeli, boste šli z aami do konca. Marica je povedala« da že nosijo vpoklice po hišah. Komunisti vedo kaj se godi po svetu. Bodo vaši fantje šh raje v Rusijo? Do konca akcije ne bo iz te hiše nihče nikamor šel. Ko bomo opravili s skladiščem, se bomo prestavili drugam in vaši fantje pojdejo z nami. Vojska smo in ne več skrivači. Zdaj je treba ubogati! Smo sc razumeli! Major UDV je mirno poslušal poročnika Ja- 4ieza in prikimal: — Mislim, da si imel prav. Načrt je dober. Danes ponoči je treba izvesti prvi del načrta, jutri popoldne pa izvršite preiskave pri Brka- čevi ženi in ostalih, ki so bili povezani z Mi- lanom pred njegovo aretacijo lani. Aretirati je treba tudi Marico, ni pa treba utemeljevati, da je usumljena poneverb. Ce je punca v zvezi z Milanom, nam utegne to sama povedati. Samo pazi, Janez! Cim manj hrupa in manj krvi, če je le mogoče. Važna sta Milan in Brkač, ostali pomagači so bržčas, tako kot v prvem primeru, zapeljanci. Poročnik Janez je zadovoljen zapustil pred- stojnika in odšel po svojih poslih. Naslednji dan je završalo po mestu. Ponoči je neka banda napadla krajevni urad v bližnji vasi. Tajnika so zjutraj našli zvezanega v pisar- ni na tleh, ob njem pa zaboj eksploziva, ki pa k sreči ni eksplodiral. Storilci niso pregledali vžigalne vrvice, ki je bila pokvarjena. Vrnili se niso, menda zato, ker je v bližini neka vojaška enota imela nočne vaje. Vlomilci so odnesli priročno blagajno, pisalni stroj, ves arhiv in tajnikovo lovsko puško. Medtem, ko so v vasi zasliševali sosede krajevnega urada, so organi ljudske milice izvršili preiskavo pri Brkačevi ženi, pri nekaterih iz skupine osumljencev in ob- sojencev na procesu proti Milanu pred letom Mestni zapori pa so dobili v goste kar dve arfetiranki, Marico in nenačurko Hildo. Stran 12 CELJSKI TEDNIK št. 26 — 3. julija 1964 SARAJEVSKI ATENTAT iOB PETDESETI OBLETNICI) Za idejnega iniciatorja atentata lahko velja Vladi- mir Gačinovič, ki se je v Švi- ci družil z ruskimi revoluci- onarji in se ga celo Trocki v svojih spisih nekajkrat spominja. Ta je z metodami ruskega podtalnega politič- nega gibanja seznanjal svoje sarajevske prijatelje. Politič- no zelo razgledan je bil tudi črkostavec Nedelj ko Cabri- novič. Je\)djevič v svojih spo- minih navaja o njem, da je bil zelo načitan in tipičen primer delavskega agitatorja tedanje dobe. Mnogo, je pre- daval delavcem, organiziral stavke in pisal v časopise so- cialistične stranke. Ko je spoznal oportunizem njenih vodij, je pričel nastopati pro- ti njim v stranki sami. Po izključitvi iz nje je odšel na skrajno levico, celo med te- roriste. Gavrilo Princip, sin bedne bosanske vasi, je komaj 17- leten napisal predavanje o novi družbeni ureditvi, do- segljivi le z revolucionarno akcijo. Ostro je nasprotoval Tolstoju, ki je mirno prena- šanje zla smatral za potreb- no. Po eni strani je bil ne- žen in sanjav, a o akciji je govoril suvereno in zapove- dovalno. V največji rrie- ri se je želel žrtvovati za uresničenje svojih idej. Mlada Bosna je bila''skra- ja srbska, pozneje se ji je pridružilo tudi nekaj Hrva- tov. V deželi, kakršna je bi- la Bosna, je bilo mogoče uskladiti interese Srbov in Hrvatov edino le na jugoslo- vanskem programu. Ta je bil sicer še docela tuj kmečki množici, vendar se je ob njem boj proti Avstro-Ogrski dal razširiti še na nekatere njene dežele. V tem se je Mlada Bosna razločevala od bosanskosrbskega meščan- stva, ki se je vezalo izključ- no na Srbijo. Orgariizacija MB ni irnela enotnega programa in čvr- stejše poUtične linije. Nje- nim članom je bila važna predvsem nacionalna osvo- boditev. Večina njih je sicer smatrala za neizogibno po- trebno tudi socialno osvobo- ditev, toda ta se ji je zdela nemogoča pred nacionalno osvoboditvijo, zato je ni je- mala v svoj načrt. Povezava obeh v istočasnosti bi bila gotovo pravilnejša in bi obe- tala celotnejši uspeh, ker bi bila pritegnila tudi revne ljudske množice. Toda takš- na pot bi zahtevala večletne priprave, ki bi jih^ostro ovi- ral državni režim, a mladini se je mudilo k dejanjem. Kakor je ta mladina so- vražila avstroogrsko oblast, tako je svojega nasprotnika videla tudi v domači buržo- aziji, ki se je pomirjevala s tujim gospodstvom v deželi, služeč pri tem svojim oz- kim osebnim koristim. Ta povsem neodvisna mladina je stala na strani izkorišča- nih kmečkih in delavskih množic, iz katerih je pove- čini sama izhajala in zato živela v hudem pomanjka- nju, ko je obiskovala sara- jevske šole. Veselin Masleša pravi o atentatorjih: »Nesporno je, da oni kot ljudje in kot bor- ci predstavljajo vrhunec te- ga, kar človek more dati od sebe.« Sarajevski atentat je spro- žil prvo svetovno vojno, ki so jo imperialistične države že dolgo pripravljale ob vr- sti nasprotstev in sporov. Če- prav Srbija, izmučena po ko- maj končanih balkanskih vojnah, še malo ni želela voj- ne in tudi za atentat sploh ni mogla biti odgovorna, jo je Avstro-Ogrska hotela zanj kaznovati in uničiti. Z vojno je hotela zatreti tudi vsako osvobodilno in zedinjevalno gibanje v svojih južnoslovan- skih pokrajinah. Pri tem jo je podprla zaveznica Nemči- ja, ki si je nameravala z orožjem še globlje odpreti pot iz Evrope na vzhod in doseči sebi v prid novo raz- delitev kolonij v svetu. Sodni proces oktobra 1914 v Sarajevu je pokazal obču- dovanja vredno moralno silo večine obtožencev. Tam je Princip mirno izjavil: »Več kakor dve leti sem se pripravljal, da napadem osebnost, ki je predstavljala avstrijsko oblast. V nadvoj- vodi sem videl našega smrt- nega sovražnika — hotel je ovirati enotnost vseh Jugo- slovanov!« Zato je sklenil, da ubije njega in nato še se- be. Skušal je vse dejanje vzeti nase, da bi zaščitil os- tale zarotnike. Pet obtožencev je bilo ob- sojenih na smrt z obeše- njem, enajst pa na mnogoj letno težko ječo. Nekateri drugi so se pravočasno re- šili s pobegom čez mejo ali pa nihče ni izdal njihovega sodelovanja. Glavni atenta- torji Princip, čabrinovič in Grabež še niso bili 20 let stari, zato so dobili najvišjo možno kazen — po 20 let težke ječe. V Bosni so se vrstili »ve- leizdajalski sodni procesi. Osumljene mladince so v stotinah pošiljali v interna- cijo. V podzemeljskih ječah trdnjave v Arabu in drugod so zlasti leta 1915 množično umirali za legarjem. Princip, Cabrinovič in Grabež so trpeli v trdnjav- skih zaporih v Terezinu na Češkem. Tam so umrli vsi trije. Spomladi leta 1918 je izdihnil tudi Princip, telesno le še senca človeka, a z ne- zlomljivim duhom. Leto 1918 je z razpadom habsburške monarhije omo- gočilo ustanovitev jugoslo- vanske države, a v njej je nacionalno osvoboditev v te- danjih razmerah dosegel le srbski narod. Tedaj je napo- čil čas boja za socialno os- voboditev. Toda večina naj- zavednejših članov Mlade Bosne tega ni več živa doča- kala. Izmed neposrednih udele- žencev atentata so danes živi še trije: nekdanji šestošolec Vaso Cubrilovič, obsojen le- ta 1914 na 16 let, učiteljišč- nik Cvetko Popovič, obso- jen na 13 let, in dijak trgov- ske akademije Ivo Kranjče- vič, Hrvat, obsojen na 10 let težke ječe. Vsem tem so se leta 1918 odprla trdnjavska vrata. Petdesetletnica sarajevske- ga atentata, ki je nekoč pre- tresel svet in oznanil priče- tek svetovne vojne! Doba 1914—1964! Koliko je bilo vmes dogodkov, ki so spre- minjali svetu obraz in člo- veku življenje! Velika in po- membna je bila pot, ki so jo v kratkem polstoletju pre- hodili jugoslovanski narodi z mogočno življenjsko silo. Fran Roš Pogrebni voz s Ferdinandom KAKO VZGOJITI MLADEGA ZLOČINCA # Daj'te otroku že z ma- lega vise, kar si želi in kar hoče imeti. Tako bo zrastel v veri, da mora svet zamj iskril>eti. # Ce je ipobral nekje ne- sramne misli in izraze, se smejte. Smatral se (bo za ju- naka in ibrihtnega fanita. # Pospravljajte za njim vse razmetane knjige, čev- lje, obleke. Delajte vse za njega, da se ibo tako mavadil odvaliti odgovornoist vedno drugim. # Prepirajte se cesto v njegovi navzočnosti, ker ne bo tako razočaran, če se starši (pozneje razidejo. # Dojite mu denarja, ko- ilikor ga hoče in ne dovolite, da bi' si kaj sam prislužil. Zakaj ibi mu ibilo enaiko tež- ko, kakor je bilo vam? # Izpolnite miu vsako že- ljo po zabavi, jedi in pijači, kajti če bi mu to prepoveda- li, bi utegnilo priti do ne- varnih kompleksov, # V primeri z učiteljem, sosedom in miličnikom se zanj zavzamite in mu dajte ipotujho, da so to ljudje, ki ga ne marajo ali ;ga celo so- vražijo. # Ce pa pride potem v resne •težave, se sami opra- vičite, češ: Saj mu nismo bi- li kos. # Pripravite se na živilje- n je polno skrbi in itegolb. To vam aie izostane. M. C. Črnka iz Konga je z ironičnim nasmeškom spr ejela vest o najnovejši modi, .^ki se je pojavila v ameriškem M)^miju, v zadnjem času pa tudi v Angliji: po njej se na plažah kažejo kopalke ravno v obratnem položaju. 700 LET STARA PEC V bivšem važnem obsotelj- Skem središču Lembergu, kjer so imeli celo okrožno sodišče (Landkreisgericht) obeleženo na pročelju z roko pravice, je še sedaj ohranjena kar 700 let stara peč. Peč ima zgodovin- sko vrednost, žal ne interesen- tov, ki bi jo postavili na pravo mesto. Hrup - sodobna pošast Brez ihrupa ni sodobneiga življenja in mi čudno, če znanstveniki trdijo, da je hru|p posital pravi »zmaj« za človeka in družbo. Ugotovit, ve kažejo, da celo hrup, ka- terega zavestno niti ne za- znamo več, vpliva na aku- stične živce, ki prenašajo utrujenost na celotni organi- zetnL Tako sovjetski znan- stvraiki trdijo, da prav hrup u'sitvar;ja pri človeku čudovi- to dovzetnost za cel n.iz bo- lezni, kot so: jecljanje, iz- (giUlba sipomina, artioskleroza. čir na želodcu, histerija in podobno. Zvočno jaikost 'hruipa' me- rimo s foni. Tako je hrup 80 fonov še znosen, čeprav po- staja škodljiv, v kolikor smo mu dlje časa izipostaviljeni. Težko prenašamo hrup 100 ifonov, to na primer ta- krat, kadar ekspres pelje mimo nas. I Jaikost 130 fonov že izzove bolečine, po daljšem času pa ilahiko izzove smrt. Pri tem je zanimivo, da je hrup tem Ibolj boleč, či.mfbolij je zvok čist. Prav zaradi .posledic ihrupa je važno, da tako do- ma kot na delovnem mestu in v javnih lliokalih ter na ulicah storimo vse, .da hrup omejimo, kolikor je mogoče. VSEENO KDAJ »Ali verjamete,« je vprašal nekdo Shavva, »da je tisti, ki se oženi v petek, vse življe- nje nesrečen?« »Seveda verjamem! Zakaj naj bi bil petek izjema?« VEC KOT DOVOLJ Ko je Shawu neki mlad domišljavec razlagal, kako je pustil študij medicine, ker se bo posvetil književnosti in tako koristil človeštvu, mu je slavni pisatelj rekel: »Če je tako, vam sploh ni treba pisati.« »Zakaj?« je začuden vpra- šal nekdanji medicinec. »Ker ste si pridobili ne- precenljive zaslugi za člo- veštvo že s tem, ker ste se odrekli medicini.« RAZTOPLJENI SVINEC RAVNA STEKLO iNov mačin priddbivanja ravne^ga stekla z izredno vi- soko stopnjo prozornosti je v tem, ida stopljeno steklo vlijemo v rezervoar, t kate- rem ise nahaja stopljeni svi- nec;. S pomočjo te nove me- tode, ki ISO jo uvedli angleški tehnolog'!, dobimo poipiolno- ma ravno steklo ibrez kakrš- nih koli deformacij, ki so ibile doslej (pri trdi ipodlaigi v rezervoarjiu) neizibežne. ZRAHLJANA VERIGA še danes živ udeleženec sarajevskega atentata Ivan Kranjčevič pripoveduje v svojih spominih: — Stjepanoviča, Zagorca in mene so 11. Secembra pripeljali iz Sarajeva v kaznilnico v Zenici trije žandarji. Ko smo se na sarajevski železniški postaji namestili v vagonu, sem žandarje naprosil, da nam malo zrahljajo lisice, ker nam veriga žuH roke. Nato mi je najstarejši žandar ukazal, naj molčim, sicer da bo še bolj zategnil verigo. Odšel Je s tretjim žandarjem, da si na kolodvoru kupita cigaret, a nam obsojencem kruha. Tedaj je Slovenec sam ostal z nami v vagonu. Iz žepa je izvlekel ključ k lisicam in zrahljal verigo za en člen. ' • Kmalu se Je žandar-Srb vrnil in je zamenjal Slovenca, ki je zdaj odšel kupovat cigarete. Hitro je stopil k nama in zrahljal na- jino verigo tudi za en člen. Zdaj je bila veriga že močno ohlapna in morala sva paziti, da nama ni zdrknila z rok. Zahvalila sva se, žandar pa je dejal: »Zahvaljujeta se, toda če bi prišla kontrola in opazila, da nista dobro povezana, bi bil kaznovan jaz . , . F. R. Willie dedek Mraz Doslej smo sledili VVilliju - policaju, člo- veku, ki je bM rojen za preganjanje zločinov, ki je v spopadih" s stoterimi izobčenci druž- be potegnil vedno srečnejši konec. Zaradi svoje trdovratnosti, gibčnosti in domiselnosti je daleč prekašal literarnega vzornika Sher- locka Holrnesa. Prekašal pa ga je še v ne- čem. Sherlock Holmes je bil aristokratskih navad, bil je hladen človek, ki je preganjal zločin zaradi sebe, ker je bil to njegov hobbi. Willie pa je preganjal zločin, ker ga je so- vražil, ker je vedel, da vanj dirjajo navadno tisti ljudje, ki bi lahko bili dobri. Willie je videl v zločinu zlo, ki je posledica socialnih razmer. Nekoč, bilo je še v začetku Willijeve po- licijske karijere, je zgrabil zmikavta ravno na novoletni večer. Storilec se je zvijal v njegovih pesteh, ko ga je le-ta s trdim pri- jemom pehal pred seboj v mestne zapore. — Joj, gospod policaj, ni mi zase. Zaslu- žil sem, toda moji otročički. Hotel sem jim nocoj kupiti toplo večerjo in nekaj slaščic. — — Prej bi bil mislil na otroke, ko si kra- del, je grmel Willie, toda v prsih ga je stis- nilo. Ce bi mu mož obljubil, če bi mu lahko verjel, da ne bo nikoli več, bi ga morda pu- stil teči. Preden pa je Willie izročil tatu jet- niškemu pazniku, je vprašal storilca po na- slovu. Še tisti večer je Willie odkorakal v četrt siromakov in nasul na oguljeno mizo kup dobrot pred otroke moža, ki ga je pred kakš- no uro spravil za rešetke. Prej kdaj je Willie še mislil na lastno družino. Ko pa je enkrat svinčenka tihotapca prevrtala njegov nadlaket, si je premislil. Vsak dan bi žena trepetala, če bi bila res do- bra žena. In če bi imel otroke, bi lahko vsak trenutek objokovali mrtvega očeta. Nak, .si je dejal Willie, za moža s takšnim poklicem, je družina prevelika odgovornost. Tisto novoletno noč je prebil pri otrocih svojega jetnika in je čakal, kdaj se bo vrnila njihova ničvredna mati. Ni je bilo. Lovila je pijane mornarje po pristaških beznicah. Dočakal je z otroci jutro. Poslej se je vračal k njim, kdaj koli je utegnil. Seveda nikoli praznih rok. število njegovih varovancev se je od ted- na do tedna večalo. Včasih je moral zaviti v gostilno slabše vrste h kosilu, ker se mu je posušil žep. Med službo in tistimi pičlimi uricami spanja je bil Willijev dan izpolnjen z obiski pri »svojih otrocih«, s treningi v pla- valnem in boksarskem klubu. V telovadnico in v kopališče je vsak teden po dvakrat pri- peljal celo procesijo, otroke tatov in zločin- cev. Tu so vadili, po treningu jih je gostil v kakšni ceneni restavraciji in ko so se spre- hodili, jih je spet spravil domov. Kdo ve ko- likim mladim bitjem je s svojim ravnanjem preprečil, da niso šli po poti staršev. Tudi pozneje ko je bil šef na visokih dolžnostih, ni opustil te navade. Založil je ves svoj vpliv, da so mu dovolili ustanoviti sklad, v kate- rega se je stekal del mandatnih kazni. Iz tega sklada je izvoljen upravni odbor raz- deljeval sredstva družinam zaprtih zločin- cev, zlasti pa p>omoč njihovim otrokom. Na Willija so zlikovci večkrat streljali, preden jih je aretiral. Toda nikoli se mu ni zgodilo, da bi ga napadli iz maščevanja po tem, ko so prestali kazen. Na mnoge robust- ne policiste so, nanj nikoli. Na koncu pripovedi o Williju, ki je bil boljši kot Sherlock Holmes, smo. Spoznali smo nekaj utrinkov iz življenja tega srčnega, nenavadnega moža. Vendar dodajmo še to. Ko je dobil visoko odlikovaje in ko se je dvorni uradnik zanimal, če je vesel odliko- vanja, je Willie dejal: — Sporočite njenemu veličanstvu, da sem. Zlasti pa sem vesel tega, da je podelitev od- likovanja npedila moji mali nečakinji nepo- pisno veselje in špas! Pač Willie, mali VVillie, ki je vedno storil, kot se jc odločil in vedno rekel kar je mislil. Konec