Št. 61 V Gorici, t soboto dne 29. maja 1908. Tečaj XXXIX. Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek joboto ob K. iflv popoldne tor sfano po pošti prejema ali v Gonui na dom positjana: vso' loto.........1.1K % ...........«0 ., V3 .,..........»•« posamično Številko stanejo. 10.vin. , SCCA" ima- nadi*yS''-m'&«iMi.r. prsivljica. Spesnil Jnmslav VrhlirkJ. Poglavje I. ''<-*• «.ičmi •iii/.M-in-vajii p>>>~lo>liiji zvoki Švandovih dud. — n.lui,,i>. Mor gostov. doc, i^i-aj nam na dmli -o! «lwli nam! 0„.!i nami T.-l,i na|»ili bi tudi V '•rrtnda. Hvala s„sof]j... fantji- mbli! Vem, '1;'. nio imate mdi. •iosti pa si> im m' il.i! K Maiii.d sem se uMjiil.il. l'r\a ji1 za IJotrum ta. In i-o ne bi jo poljubil. N'o zaspal bi zaspal bi dn mini! soc. demokracije narodnostni boj Flamcev proti Francozom; nadalje priporočam v uvaževanje Leuthnerjeve članke »Herren-volk 6; Pobelvolk«, »Umlernen«, in »National & International« v »Sozialistlsche Monatshefte«, nadalje Bernsteinov članek >¦¦ Internationale Politik der Sozialdemo-kratie» istotam, kjer poziva Bernstein na narodnostno obrambo Nemcev proti gospodarskim težnjam angleškega jingo-izma in ruskega panslavizma. Vzemimo slovenske razmere:. Ali ni tudi ravno pri nas pred vsem treba zanesti narodno zavest med slovensko delavstvo? Kdo pa hoče, da bi se delavci raznih narodnostij radi iste med seboj klali? Ampak to hočemo, da se bodo svoje narodnosti zavedali, pri vseh uradih zahtevali v naših krajih naš jezik; upeljali slovenščino in jej priborili mesto domačega jezika pri vseh bolniških blagajnah, delavskih zavarovalnicah itd., da bodo snovali produktivne ni distributivne gospodarske, delavske, kmečke, malomeščanske zadruge, ki bi koristile le naši m delavcem, kmetom malomeščaiiom, v katerih se bo slovensko uradovalo itd. in katere bi, v kolikor morajo kriti svoje potrebe pri kapitalistu, upoštevale pri tem našega kapitalista; da bi enake cilje zasledovala soc. demokracija v občinskih zastopih, ki so v njenih rokah, s kratka, hočemo, da je naša soc. d. ozir. naše delavstvo toliko narodno, kolikor je to n. pr. nemško, in kolikor povdarjata svoje Nemštvo Bernstein. Lcjihner, Schippel. Pernerstorier in drugi. Veliko bolj, kot drugi narodi, rabimo tako socijalno demokracijo, tako demokratično stranko z jasnim gospodarskim in političnim programom mi Sluvenci, obkoljeni od treh strani od sovražnih, imperialističnih narodov, živeči pod nemško na-cijonalno ali pa laško-kamoristično vlado, po veliki večini usužnjeni reakciji, malo-mestnim razmeram in nazorom in rimskemu gospodstvu z vsemi pritiklinami in vsem impotentnim štreberstvom. Mi rabimo torej tako močno, smotreiio narodno internacijonalo, ki bi branila vse naše pravice, gospodarske, jezikovne, politične, ki bi vzela v krepko roko inicijativo k temu in res vzgajala narod, ljudstvo, delavstvo, bre ozira na majhno število reakcijonarjev raznih barv. Zbor. Daj si reci, začni gosti! Eno polko, pa bo dosti! Švanda. Noč je temna v U>«u, v hosti In čas je, da grem. Dajte, da ^m«: i'iti ne smem ! Ne zaspal bi do rana! Zbor, Smeha, šale danes nočeš. Lahko, Švanda, k vragn stečeš! / Še igraj! Še igraj ! J Godec, igraj nam na dudi še! J Malo se tukaj pomnili še! IOoili nam! Godi nam! Smeha, šalo danes ncč«š. Ldiko, Švanda, k vragu stičeš! Švanda. K Mariei .sem se obljubil, Prva je za Bogom ta. Ko bi je no poljubil, Nič se spati mi ne da. Dajte, da grem! Oh dajte, da grom! Piti, ne. piti ne smem! {Še igraj! Še igraj! Lahko, Švanda, k vragu štečes! Mi pa bomo pili v tem ! Poglavje K. (Toinna noč. pusta krajina, na razpotju visliee. Svandn snni. Pozneje tujce). Švanda. Kako to pot ino čosto Je gnal« čolja v vns: ,A. pridejo listi »Rudeči prapor« in »Del. list« in drugi in reko: »Mi delavci se moramo boriti proti kapitalu in si dobiti pravico do dela; pride rdeče solnce bodočnosti; pred toliko in toliko leti smo šli na barikade in kri je tekla. Proč z liberalci! Narodnjakarji! Sleparijo, žro za narod! Ljubezen, enakost, bratstvo! Nočemo boja! živimo skupaj, proletarci smo vsi, hočemo kruha, proč s tirani! Li-beraloni, N. H. O., Hribar, Gabršček, dr. Puc, dr. Mandič, proč, hinavci; narodnjakarji, kapitalisti, meščani, ogoljufati hočete, sleparite, zavajate« itd. To je politični katekizem in enkratena jugoslovanske socijalne demokracije. Hočete citatov? Tako vzgajajo ljudstvo. Pri tem pa vidimo, da so vse naše bolniške blagajne, dasi v rokah socialnih demokratov, enojezične; slovenščina nima tu mesta. To je v Gorici, v Trstu, v Celju, Mariboru. Povsod nemščina ali laščina. laške in nemške kamoristične klike agi-tirajo edino za te blagajne in zavarovalnice; če zahtevamo najenostavnejši derno-kratizem -~ demokratizem jezika, nas »soc. demokrati« psujejo, da smo »narodnjakarji«, »liberalci«, nestrpneži in hujskači, in s tem je dokazano vse. Dalje: Avstrijska soeijalna demokracija je sprejela brnski narodnostni program, in zahteva, da se da avstrijskim narodom avtonomija. Sama socialna demokracija pa ni avtonomično, marveč centralistično organizirana, na kvar manjšim, posebno slovanskim narodom, — najbolj na kvar Slovencem. Kajti Čehi so si že zdavnaj organizirali svojo lastno separatistično soc. dem. strokovno organizacijo. Naša soc. demokracija je le na videz avtonomna v Gorici in Trstu, prav nič, tudi na videz ne, pa na Štajerskem ali Koroškem; kjerkoli je le en Nemec ali en Lah poleg, pa gre vsa avtonomija k vragu. Tam bi imeli naši socialistični preroki dovolj dela, dovolj prostora za izvajanje praktičnega programa socijalne demokracije. Ali kaj drugega je govoriti, kaj drugega storiti. Pri nas vidimo lep fakt: Jugoslovanska soeijalna demokracija se ne ravna po načelih socijalne demokracije, marveč s svojim postopanjem pomaga radi nesoli-darnosti z ostalimi strankami našim na- Za svojo greš nevesto, O, tak ne moti glas! Ljubezen naju bila .le kakor v popju cvet, • Ko goiobiva mila, Ki spne se prvič v svet. Na popjfl pade slana, Da skloni se mrtvo. Ljubezen bo končana, Ko sem ubog tako. In golobico s hojo Ugrabi kragulj še. Greš do neveste svoje. A glas je varal te!" Tajec, llola, dočko, nehaj teči! Moixla mi utegneš reči, Kjo ji? tisra krčma, kjor Gode Švanda ta večer V Švanda. Jaz sem Švanda, gost punočni. A za ples mi ni poskočni. Tajec. Ni za zlate ne igraš.? Švanda. Kje pa zlatov kaj imaš? Tajec. Sto se v kapi jih zablisne, Ko ti roka d ud i stisne. Malo strani, bliže boru Shod imamo »v Črnem dvom«. A zaspano le pri kvartah boži nam čas. Dudi, dudi, dudi, dndi to jo kaj za nas! Švanda. To se vidi, v temni noči ! sprotnikom: laškim in nemšk. liberalcem. (Glej čudno soglasje nemškoimperijali-stičnega v pokvarjeni slovenščini pisanega »Štajerca« ter socialnodemokratič-nih"listov! (Ah, oprostite! že zopet — citiram!) Pa pride g. dr. Dermota z »Našimi zapiski«. Ali kaj drugega so teoretični »Naši zapiski«, ki uveljavljajo opravičeni kriticizem, in kaj drugega je lajanje in zaganjanje v dnevnih časopisih. Ali ni to nedoslednost, kakor piše dr. Dermota v »Naših zapiskih«, in kakor piše v »Del. Listu«? Ali ni to žalostno, če dr. D. gori v »Naših zapiskih« domovinske ljubezni, čiste, neskvašene z dobičkaželjnostjo, v »Del. L.« pa se zaganja v vse vprek in govori o >rdečem solncu«, in o »narod-njakarjih«.To je dermotizem, — če hoče g. dr. Dermota svoje teoretično znanje tako — kastrirati, in se še potem postavlja za nekako višje bitje, ki ve več, nego vsi drugi. Nobena nezmotljivost ni dobra. Če pa dober teoretik postane slab, a zagrizen in fanatičen praktik, ki psuje, ptimiluje in zaničuje, kadar mu drugi argumenti zmanjkajo, — potem dobimo figuro, ka-koršno igra dr. Dermota s svojimi članki v Del. Listu. V tistih petih člankih, s katerimi odgovarjajo g. sodrugi na moja izvajanja, je dokaj plitvosti. Ker si drugače ne znajo pomagati, skušajo me smešiti: Mladi Vladko, stenograf, gospodič, bodi priden, bilo bi smešno, spisal je komentar, v gia-vici je tema, citira etc. etc. (O joj, že zopet citiram!) Na tako argumentacijo je težko odgovarjati. Človek se nasmeji, zamahne in reče lakonično: »Ma!« Na to polje Vam ne bom sledi!, da si lahko. Mislim le. da je tudi g. dr. Dermota moj prvi članek o dermotizmu prav dobro razumel, in da se je le nevednega napravil. Nacht m u s s es sein, tudi če ni. Ampak nekaj je v Vaših odgovorih: V dokazovanju se držite pristno narodnih, slovenskih načinov dokaza, s katerimi se užene vsako, na videz še tako podprto trditev v kozji rog. Prvi dokaz je: Ti si mlad, tega ne razumeš. Prepričevalen dokaz. Drugi je: »Ti si liberalec!« To je ja-ko »kraftno« dokazilo, s katerim ste me že na pol ubili in spravili ob kredit. Če rečem, da se Detelove povesti zelo čedno či- Tujec. Nekaj stopinj se potrudi; Švanda. Ni se mi braniti moči! Kolik glas in kolik soj! Ljuba spravi se z menoj! Torej uaglo k boku dudi, Z vami grem, prijatelj, k vam! Tajec. Nekaj so stopinj potrudi. Koder zid se beli tam! Švanda. To so sveti v temni noči, Oh, ni se mi braniti moči! Kolik glas in kolik soj! Ljuba spravi se z menoj, Spravi se dekle v. menoj! Poglavje ni. (Soba v »črnem dvorcu«. Družba obese.uoev igia karte. Tujec vstopi •/. dndakom). Tujec. Strani kvarte! Dudak sem prihaja, To je prvi vsega kraja! Več ne bo se dalo vam sedeli, Ko prič'.: njegove duJi peti.' Zborobešencev. Zdrav, t..variš, sodi v kot! (Moški zbor). Kar utegnil bi zaznati. Ni> % očmi ne treni tod! Kupoma ti..v kapo zlati ¦ Naši bodo vprek pršeli. Kje. pa bi plesalko vzeli.' ¦j. Teh bo dosti tu" in tam, Ko zagode Š'auda nam. tajo, pa me ovržete z dokazno figuro: Ti sf liberalec. TOr6šRte, to je bil namreč citati) Jako : tudi glede'mojega članka: »Tisi liberalec in dr. Puc in Gabršček sta: liberalca! Molči!« Jaz- grem in molčim. Dokazali so mi, da s|m mlad, da tega ne razumem in da semSiberaiec. In tako so ovrgli moje trditve in stoje tu v svoji glo-rjji kot zmagovalci, dni, ki so stari, ki niso liberalci in ki vse razumejo. • Poglejte nadalje te avtoritete: Diskusijo da odklanjam. Obrnili ste se na napačno adreso. Rekel sem svoj čas osebno g. dr. Dermoti, da jaz nikdar pri eventualnih svojih predavanjih ne odklanjam diskusije. Ker je pa odbor Z. N. D. kot prireditelj predavanj sklenil, da se diskusije radi tega ne pripusti, ker je notorično, da dr. D. ali pa dr. Turna diskusije željno čaka, in sicer ne z namenom, »razbistriti pojme,« marveč poslušalcem militi s v o ~ j e nazore in obenem s svojo priznano rutino z a s 1 e pi ti poslušalce, to je, y,m dati mesto zlata nekaj blestečega kriticizma, brez praktične vrednosti in brez realne podlage. Morda je bila tudi kaka osebnost • vmes, glede tega se nočem spuščati v podrobnosti. Ampak kar se tiče diskusije, Vam izjavljam: kadar bom kedaj predaval jaz, bo diskusija svobodna vsakomur. Jaz se je ne bolim. Če bi mi pa diskusija od Z. N. D. ne bila dovoljena, —in Z. N. D. kot prirediteljica ima pravico to zabraniti, — raje ne bom predaval. O tem se torej zmenite s kompetentnimi gospodi. Seveda, v prihodnjem Del. listu bo gotovo zopet kaka duhovita opazka, za katero svetujem naslov: »Čujte, čujte,« — ampak to ne bo ženiralo ne Z. N. D., ne mene, ne nikogar druzega. In glede »nizkotnosti« le poglejte svoj »Delavski list«. In še nekaj: Na hudo duhovit način je povedal v *D. L.« neki so-d«-ug, da sem srečen lastnik in posestnik »šmisa;« obrazložil je tudi sodrugom, kaj to je »šmis.« Izvrstno. Povem mu še par stvari. Nosim namreč tudi »cviker.« So-drugi morda ne vedo, kaj je to: Obrazloži jim torej lahko v obširnem članku pomen cvikerja sodrug g. dr. Dermota. Seveda sem bil tako drzen, da sem takoj posnemal nemške dijake, da sem si omislil cviker. Nadalje imam tudi kurja očesa; sodrugom, ki ne vedo. kaj je to, lahko obrazloži pomen in nalogo kurjih očes g. dr. Dermota in pa njegovi spremljevalci, ki ta kurja očesa zadnji čas malo bolj občutijo, ker sem jim ista v svoji mladostni neizkušenosti mdo pohodil. Hinc illae lacrimae. V. K. Le oni ne mata testenin, &i ni se ^efeatet oltusiU Tatah konferenca v Pelropl. Pretekle dni se je vršila v Petrogra-du vseslovanska konferenca. O tej poročamo: 24. t. m. so dospeli v Petrogr. češki de-legatje dr. Kramar, Klofač, starosta SOkol- Ta/«:. Glej, tla bi za dež zlata, Ki ga naša družba da, V ples in šum in vri&6 okrog Ne zaklical: »Piataj Bog!« Švanda. Že unujem, sti&kam duai. Tenori. Dobro, s poda krepko, udi, S-} spustite gibkih nog! V ples' in skok vsi krog in krog! Peklenski raj. Moški zbor. Ob žvižganja v nočnem vrisSu (Obcscnei). \r.M sto jaha na metlišču. Kolik v zraku je brlizg In nad mlinom vrisk in pisk! Sova vpije, z njo skovir, V okno bije netopir, Kolik ples :n kolik dir ! Vse se suče v glasnem vrisčn, Čudna vihra tu in tam. Ve na kozlu in metlisču, Dobro doSle, veščo, nam! Ženski zbor. Kaj godi se, kaj imate ? (Vivico). Kakor šega je pri na-i, Na m t? ah Zvez skale, trato Smo Male v nočni čas. Mešan zbor. jHu! huku! hnlm! hsihu! j K trupu hup in roke v bok i Brez miru in skok na skok! To jo dir in zvok na zvok, Hej, kako zvenCi v/, dudil ske zveze dr. Schreiner, bančni ravnatelj dr. Preis* Paulin in Dtirich, hrvatski delegat dr. TresiČ-Pavičič, poljska delegata Drnowski in dr. RidigeFin bolgarska delegata S. Bobčev in dr. Ludskanov.'iz Srbije ni bil prišel dotlej še nihče, iz Slavonije 25. t. m. ljubljanski župan Hribar. Na kolodvoru so sprejeti goste razni dostojanstveniki, med njimi predsednik »Kluba ob-ščestuionih, djejatt'e.»-< prof. Krasovskij in grof Vladimir Bobrmskij. Slovanski delegati so bifi v Petro-gradu slovesno sprejeti. Na kolodvoru je bilo zbranih ha stotine ruskih akademikov, ki so ob prihodu slovanskih gostov zapeli hiir^no *Hej. Slovani«. Popoldne so bili delegati gostje »Slavjanskega blagotvoritelj-nega obščestva«. »Slavjanskoje blagotvoricelnoje ob-ščestvo« je priredilo 24. t. m. v častniškem dornu na Litejni slavnostni večer v spomin slovanskih blagotvoriteljev ,sv. Cirila in Mei^ia, Večera so se udeležili vsi tam bivajoči slovanski gostje in inebjoj narodnega občinstva iz vseh slojev. Govorila sta: akademik Sobofevskij o proučevanju slovanskega vprašanja na ruskih višjih šolah in prof. Kulakovskij o »pomenu shoda ruskih slovansk. društev v Pe-trogradu'\ Večer so zaključili s petjem slovanskih narodnih him. Pod predsedstvom dr. Kramara je bila 26. maja prva seja odsekova, izvoljenega na lanski konferenci v Pragi. Govorili so dr. Kramar, Poljak, Dmovvski, Miljutin, grof Bobrinskij, prof. Pogodin, Klofač, dr. Hljebovickij, Krasovskij, Slavinskij in Lvov. Vsi govorniki so naglašali, da se je v zadnjem času poglobil interes za vse-siovansko idejo tako v javnosti kakor v časopisju. Prejšnji večer so slovanski gostje prisostvovali prireditv« petrogradske-ga »Sokola«. 26. t. m. v seji vseslovanskega kongresa, ki se je vršila pod predsedstvom avstrijskega državnega poslanca Ivana Hribarja, se je razpravljalo o načrtu ustanovitve vseslovanske banke. Hribar je izvajal, da je treba za to temeljne glavnice 50 milij. kron, h kateri bi Čehi prispevali 6 milijonov, Jugoslovani pa 2 in pol milij. Shod je enoglasno priznal potrebo ustanovitve take banke. V začetku bi se moralo ustanoviti banko iz obstoječih sredstev in nje delovanje bi se moralo omejiti na trgovsko in industrijalno deio-lovanje Slovanstva. Sklenilo se je izvoliti komisijo, ki naj izdela temeljna načela za ustanovitev banke. Prvo sejo slovanskega kongresa je otvoril Kramar z govorom, v kojem se je spominjal zadnjih politiških dogodkov, ter izjavil, da zahteva sedanji, za siovaustvo resen moment pred vsem odkritosrčnost in spoštovanje pred politiškimi mejami držav, v koji prebivajo posamezni slovanski narodi. Čehom se je očitalo, das o pozdravili simpatično aneksijo Bosne in Hercegovine, ter da so zagovarjali idejo avstro-sla-vizma. Ali avstrijski Slovani pri vseh simpatijah za Srbe niso mogli drugače postopati. Oni niso smeli nastopati kot veleiz-dajalci, a znali so poleg tega, da Rusija v vprašanju aneksije ne pojde do skrajnosti. Rusija je zasledovala politiko konfliktov, V njih vse piska, trobi tudi! Ko jih stiska, Godba vriska Vun iz meha, Ples ne neha! Hejsa hej! S trama pada prah ometa. Krilo pa nad meča leta! Oj, to miCe, kliče, viOe, siče, Diuli plesati uče še le mrliče! Švanda. To so novcev mi natiesli! A kako se bodo nesli v To Marinki bo -.aselja kaj: Xa denar vam Bog plačila daj! Zbor. Hu! (Vse izgino v peklenski hrup. Dolg premor). Poglavje IV. , Dani se. Pastirji, pozdravljajo novi dan s piskanjem na žvegle. ptički prepevajo. Švanda spi na tramu vislie. Zbor kmetovalcev, idočih na delo). Marinka. Čakala sem brez uspeha Ga do zore, o bolest! Najina ljubezen, neha, Dudalc moj mi j« nezvest! Oj, ljubezen je zbežala Kot iz gnezda droben ptič! Jn s solzo, ki pada zalo, Moja radost pada v nič. Oh! ne da bi hotela konflikt. Poledica temu je na čustvu zahvidnosti sloneče, zbližanje Avstro-Ogerske na Nemčijo, kakor še nikdar poprej: Kar se tiče avstro-slavizma, to je ideje združenja zapadnih Slovanov na katoliški podlagi, z ostjo proti Rusiji, tedaj ni ta ideja nikakemu Slovanu simpatična in bi bila ie opravičena, ko bi Rusija uganjala protislovansko politiko. Potem je dr. Kramar najstrožje obsodil sedanjo poijsko politiko r-ske vlade,.Poljak Jzuovski, ki je istotaK" obsodil, bosansko politiko ruske vlade je izjavil, da je po sedanjem združenju A. O. in Nemčije zgubilo neslovansko gibanje tla. Vsak slovanski narod mora delati na svojem lastnem ojačevanju. Med.gaffekimi in ruskimi Poljaki ne obstoji ob vprašanju slovanske solidarnosti za Rusijo nikako popolno sporazumljenje. Grof Bobrinski je zagovarjal stališče ruske družbe v neruskem vprašanju. Klofač je očital avstrijskim Slovanom neokritosrčnost. Oni bi bili morali izjaviti, da ne žele vojne z Rusijo. Slovanska večina Avstrije mora zahtevati, da Avstrija ne uganja protislovansko politiko. ^a sedaj ne obstoji v Avstriji iiikaka konstituci-ja, ampak absolutizem, ki je okrašen s parlamentarizmom. Vsako poinnoženje avstrijskih Slovanov ne znači nikako oja-čanje slovanstva, ampak pomnoženje jetnikov nemštva. Klofačev govor je bil večkrat pretrgan z odobravanjem. Kot zadnji je govoril poslanec L\vov, ki je videl v razvoju slovenskega demo-kratizma jamstvo za uresničenje idej pro-šlega slovanskega kongresa. Zvečer je bil diner pri sotrudniku »No-vojega Vremjena« Stolipinu, bratu minis-terkega predsednika Stolipina. O tej priliki so bili slovanski gostje predstavljeni Stolipinu, ki je kazal posebno zanimanje za slovansko banko. Pripominjamo, da je bil navzoč na tej konferenci tudi g. dr. B. Vošnjak iz Gorice. Priporočamo našim rodbinam *}CoUnsfeo e\tioYi\o. selih in žalostnih dni?! Ste-li že culi j2 njegovega šumenja bajne pripovedke ( naših vilah in rojenicah? Ej one, ;ia§e nek danje, rekel bi polu-boginje, rajale in Pe vale so v kolu, čudežnem gozdu. Tani \ tihem gozdu sameval je poredni škrat. T, in mnogo druzega doznaje se iz skrivno stnega šumenja gozda v tihih popoldan skih in večernih urah. — Neštetokrat sw se divil in vsrkaval sem opojni miriš g()Z da v rajskej »Dragi«! Ali kaka izprememba! Te dni sem pri šel kakor običajno popoldne v Drago, a t ne kraljuje več oni večni, tajinstveni mir prišli so delavci s sekirami in marsikaicr meni tako ljubo in znano deblo, zajeeai je in se zgrudilo pod kruto roko teh dela\ cev ki prirejajo prostor za veseli o dne i junija 1909. Tolažim se jedino s tem, da n je dal stavbeni odsek združenih narodni društev v Komnu zagotovilo, da se ne p< seče ni jednega debla odveč, ampak sam kolikor je neobhodno potrebno za plesišč oder, paviljone, kioske in drugo. V te obširnem gozdu ne bo se poznalo to mm go, a mnogo občudovalcev pridobi na< bajna »Draga.« Kako šumno vrvenje je postalo od n kaj dni sem, v »Dragi« in sploh v Komtn Vse se pripravlja, vse se vadi in uri in d la. Vsi znaki obetajo, da bode ta dan piva ljudska slavnost, da se zbere ta d; na tisoče občinstva v našej malej tnctr poli — v Komnu. Veselični odbor trudi se neumorn pripravlja in prireja vse, da bode čim n; dostojneje vsprejel goste v svojo sred Obeta se poset vinske razstave iz celo d žele. 6. junija t. 1. bode nekak rende?-voi iz vseh krajev rnile naše ožje domovi" Čisti nrebitek ljudske veselice* v iv nnui dne 6. junija t. I. namenjen je v k(w ljudskej knjižnici v Komnu in družb; * Cirila in Metoda. Ker ^ ves dobiček uol cen v dobrodelne svrhe, res kuitureliiei pomena, pričakovati se sme z gotovost na velikansko vdeiežbo. Naše Ijudsr bode zopet dokazalo ta dan svojo tolik krat priznano požrtvovalnost in s tem poseti to prireditev, bode ponovno dok zalo, da se zaveda narodne zapovedi: V položi dar domu na altar! K. \\ (Dalje v prilogi.) DOPISI. Iz komenskega okraja. . Komen, 26./5. 1909. (Na vinsko razstavo in ljudsko veselico!) — Poznate »Drago«? Ne?! To je urii lopi, bajni gozd za Komnom, tam kjer je do sedaj nemoteno pevai slavec svojo večno lepo pesem, tam kjer so do sedaj nemoteno skakale veverice v vrtoglavih skokih od veje do veje, tam kjer je detel s svojim trdim kljunom z občudovanja vredno močjo trkal po trdih deblih stoletnih hrastov, iskajoč živeža: črvov. Ste-li poslušali že kedaj šumenje gozda, ki nam pripoveduje o davno minulih časih, kako je živel tod drugi rod, kako se je ta mučil, kako se veselil v srečnih trenotkih v gozdu pod temi hrasti, davnimi pričami ve- Cakala sem brez uspeha, Sen do ilne mi ni prišel. Najina ljubezen neha, Cvet ljubezni je uvel. Švanda.{% sanjah).To Marinki bo veselja kaj. Za denar vam Do;.' plačilo daj! Eden izmed vaščanov. Moški zbor. Eden izmed vatfanov. Švanda. Marinka. Švanda. Marinka, Svanda in zbor. Glejte, glejte, tam naspiiiti, Kjer veSaia so ob poti. Ha, ha. ha, ha! Kaj od smeha aam ne znam! Ha. ha, ha, ha ! Svanda sedel je na trum! Tam sedi in dudi stiska. Ob, kako to žalno piska! Švanda, sHSiSV Ha, ha, ha, ha. Smeh nas ta še »ukonča! Ha, hn, ha, ha! Kak vrag te je del n« los V Vragom sem igral na ples. Ti si živ, o Bog nebes! Dot mi pomagajte in povem Vam v gostilni vse potem. i O res li k ljubi stat pod okno, /Da bi srečen bil pii njej, j Naj' ni vrag to ne premoti, 'Stopaj ravno pot naprej! Provel A. Funte HJggHEggggggggggj Jako ugodna prilika V Solkanu št. 110 proda so, hi v kateri se nahaja že več let dohr vpeljana »joslihia s krasnim vrtom gozdom. Nadalje 1 obzidana ograda v ?i dini Solkana na jako obzornem \>\ štoru in 1 ograda takozv&na „klišt! tudi obzidana z velikim poslopjem krasnim razgledom. • NatanCneja pojasnila se dob.- ; lastniku A. Mozetiča v Solkanu šl. II Salon Central Cranii Eiektro Biosfco kinematograf Piana Ginnastica - Corso G. Verdi 32.• Via detla Oinnai V soboto, dne 20. maja, ob 8. zvečer 5. veliki Hiahlife - veči združen ¦/, vojaškim koncertom, pri katerem s\i >i -17. pošp_,. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) priredi v soboto dne 5. junija 1909 svoj redni XIV. koncert v dvorani »Trgovskega Doma«. Vspored: l. Rilmrd Wagner: Ouvertura iz* opere »Rienzi«,., izvaja vojaški orkester. 2. Anton Lajovic: a) »Vodica čista...«, b) »Čnia lutnja«, mešana zbora. 3. Edvard Grieg: »Peer Gynt«, Su-ita, vojaški orkester. 4. St. Mokranjac: Srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije«, mešani zbor. "5. Kari Bendi: Švanda dudak«, narodna pravljica. Besede spisal Jaroslav Vrchliekv. Za soli, mešan zbor in orkester. Svanda dudak (tenor) g. Viktor Črnko. Tujec (bas) g. Artur Jakše. Marinka (sopran) g.čna Klementina ilrovatin. Vaščan (bariton) g. Rudolf Lev-pušček. Dirigent g. Jos. Michl. — Orkester c. in kr. pešpolka št. 47. pod osebnim vodstvom kapeinika H. Hungerja. Začetek ob 8'/2. uri z v c če r. Vstopnice se prodajajo v i.govini g. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu« in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajni. Ceiie sedežev: 1. razred parter ali galerija 3 K, II. razred 2 K, IIi. razred 1 K 50 vin. Stojišče 1 K, dijaki, vojaki-nečastniki in pevci slov. pevskih društev 50 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Plakati za koncert 5. junija. P, n. uradi in zavodi, ki so prejeli te plakate, so uljudno naprošeni, da jih razobesijo na vidnem mestu. - Poglavitna točka koncerta Pevskega in glasb. dr. dne 5. junija je češka pravljica o vaškem godcu Svandu, ki je imenitno znal piskati na dude (dudelsak). Besedilo je spesnil slavni češki pesnik J. Vrchliekv, mojstrsko ga je preložil na slovensko 1 untek. Današnj-' »Soča« ima ta prevod ponatisnjen. Prevod seveda nikoli ne nore' imeti vse svežosti originala, zlasti ne, kakor v tem slučaju, ko je bil prevajalec vezan ne le na pesniško merilo, nego tudi !ia ritem kompozicije. Pesem pripoveduje v veselem tonu, kako je Svanda nehal gosti dobro razpoloženi družbi, ker se je spomnil svoje ljubice, in se mu je zahotelo, da gre knji pod okno. Gostje ga prosijo, naj še gode. a on se ne da preprositi in j^re. Na poti pa ga sreča tujec, in ta mu obljubi dobro plačilo, ako gre Svanda ž njim, da gode tuji družbi. Švanda se da premotiti — ali usoda ga kaznuje s tem, da potem na potu k ljubi — zaspi ob razpotju, kjer stoje vislice! Spečega naj dejo potem vaščan: in med njimi Marinka, njegova ljubica. Med glasnim smehom mu zapojo moralo: ako greš k ljubi pod okno, ne daj se premotiti niti od samega vraga ne, nego .stopaj ravno pot naprej! Smrtna kosa. — Na Žagi je umrl v visoki starosti 93 let gospod France Za-g a r, oče župana, znan ugleden mož in priden gospodar. Naj mu bo lahka zemlja domača! Preostalim naše sožalje! Ustanovni občni zbor političnega društva za cerkljanski okraj se bo vršil v nedeljo dnč 6. junija t. I., in sicer ob 2. popoldne pri Fr. Makucu. Na občni zbor pride dež. poslanec A. Gabršček. Vabi se na obilno udeležbo. Razpis nadučiteljsfce službe v Krminu. ¦~ Na zasebni ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Krminu na Goriškem, ki *e razširi z novim šolskim letom v dvo-razreetaico, se razpisuje definitivno nad-»čiteljsko mesto s sledečimi prejemki: Plače letno 1400 K, naturalno stanovanje oziroma stanarine 300 K, opravilne dokla-de 150 K. Prosilci naj svoje, s potrebnimi, spričevali opremljene prošnje predlože vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Uubljani do 15. junija 1909. ¦— Pripominja se, da imajo prednost oni prosilci, ki so zmožni tudi italijanščine. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. »Društvu za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin« so darovali g. dr. Gruntar, odvetnik v Tolminu, g. dr. pl. Fabris, c. kr. notar v Tolminu in dež. sod. svetnik Primožič namesto venca na blagega in za vse dobro vnetega društvenega sovstanovnika Stankota Vrtoveca, vsak po 10 K. Iskrena hvala! ^.JŠhod za. cestarje sklicuje vodstvo občnega zaščitnega društva avstrijskih državnih uslužbencev s sedežem v Trstu, hi sicer se bo vršil ta shod dne 30. maja 1909. . (prvi binkoštni praznik) ob 1 uri popoldne v dvorani restavracije Vuga v Sv. Luciji pri Tolminu s sledečim dnevnim redom: 1.) Vestno poročilo dosedanjega društvenega delovanja na korist cestarjev; 2.) Eventualna poročila in predlogi; 3.) Vpisovanje novih društvenikov. „Braln3-pe. Na zdar! Odbor. Zveza narednik društev. Na binkoštni pondeljek v Gor. Vrtojbo! -- Tu priredi namreč pevsko in bralno društvo »N a p r e d e k« svojo veselico. Nastopijo že dobro znani pevski zbor kakor tudi domači igralci v večji igri »Sladkosti zakonskega življenja«. Kdor se hoče torej seznaniti s sladkostmi zakonskega življenja, ne da bi mu bilo treba stopati pod jarem sv. Lukeža, naj gre v pondeljek v Gor, Vrtojbo, oziroma naj stopi, ako je doma iz mesta, pri kapucinski cerkvi na pripravljen tramvaj. Veselica se bo vršila, ¦na .dvoriš^«., g., Iv. Batističa.. Začetek veselice točno ob ,3., pop'.. Omeniti je še, da bo tik odra velika slika našega gorskega slaveča, Simona Gregorčiča, v nadnaravni velikosti, lepo ddo domačina. ¦ .. Dralno in pc »sko društvo »Ipava« v Minut priredi dne 20. junija 1.1. javni pleš. . 77 v ppndetjek dne 31.,maja iulet -v Črniče ob priliki -sokolje slavnosti. P. ,n. .člani so vabljeni,,da se tega izleta p.olnoštevilno udeleže. — v >Zagrebu. — Tarabobochin in votantu Pavešiču je od preds.ed. sodnega stola prepovedano pohajati ponoči javne lokale, kjer sta pijana govorila o procesu. Votant .Čuvaj je obdol-žen zlorablienja nekega dekleta! ,Lepa gospoda! TrpjkMurfiie in gospodarske vesli. Opozarjamo slav. občinstvo na oglas g. Kravanja, .s kojim se naznanja, da je prevzel trgovino J. Zornika v Gosposki ulici. Priporočamo. Politični pregled. Proračunski odsek je končal 27. t. m. razpravo o budgetu pravosodnega minis-terstva. Za proračun je glasovalo 21 članov, proti pa 20; torej 1 glas večine je imela vlada. Slabo znamenje za bodočnost. — Govoril je v razpravi dr. PIoj, ki je odločno zastopal slovensko stališče, govoril je pa tudi — Gostinčar! Znani Axmanov predlog iz nižjeav-strijskega dež. zbora, da naj se proglasi nemščina kot izključni učni jezik na Nižje Avstrijskem, ni dobil cesarske sankcije. Škandal v proračunskem odseku. — Nemški poslanec Bachman se je drznil reči, da če se bo v Hebu češko uradovalo, Razne vesti Strašen vihar je razsajal te dni na Portugalskem. VLizboni je čital takrat duhovnik mašo v namen, da bi ponehala suša, kar je treščilo v oltar, strela je ubila duhovnika in dve ženski. V cerkvi je začelo goreti. Ljudje so bežali iz cerkve ter ranili pri tem 30 oseb. Očeta ubil. — Krčmar Weiss v Ka-luru na Nemškem je zahteval od svojega slaboumnega sina, naj ga ustreli, kar je ta tudi storil, toda ker ga ni še do smrti, ga je na zahtevo očetovo moral ubiti s sekiro. Roparski umor in policijski pes. — V DortmUiUdu na Nemškem so našli oropano in umorjeno 70letno ženico. Policijski pes je izvohal storilca. Povohal mrjiča in koj na to skočil na delavca Russweg-a, ki je bil navzoč in ki se je tako prestrašil, da je vse izpovedal. JDjjamant kraljice. — Nemška kraljica je izgubila iz svojega diadema lep dija-tnan.t. Vse iskanje je bilo brezuspešno. Slednjič so ga dobili v avtomobilu, v katerem se je peljala. 65.000 kron je stala te dni na Angleškem prodana knjiga s 400 stranmi. V tej neznatni knjigi so najstarejši tiski laxton Oifizin, najstarejše Angleške tiskarne. Založena je bila knjiga v letih 1478—1481. Cenjenim odjemalcem se naznanja, da se je z današnjim dnem, znana trgovina z modnim blagom v Zornikovi hiši, Gosposka ulica šiv. II zopet otvorila. Podpisani se priporoča za blagohotno naklonjenost in obilen obisk, zagotavljaje slavno občinstvo točne postrežbe ! Prodaja ise blago tačas s popustom 20-50 odstotkov. J. Kravagna. Tolminska hranilnica in posojilnica VAB I L O na XV. redni občni zbor, ki se bo vrši! v nedeljo dne 6. junija 1909. ob 3. uri popoldne v zadružnem uradu v Tolminu. DneVni red : 1. Poročilo načelslva, polaganje računa in bilance za leto 1908. 2. Poročilo nadzorstva o računu in bilanci za leto 1908, 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Citanje revizijskega poročila Zadružne zveze ler ukrepi vsled istega. 5. Volitev načelslva h. nadzorstva. 0. Slučajnosti. ^Jadelstvo. Na Tiroskem bodo goreli dne 20. junija t. 1. po vseh gorah velikanski kresovi v spomin stoletnice odkar so bili premagani Francozi. V pijanosti samega sebe zaklai. — V Gradcu je bila neka družba pri pivu zelo razposajena. Član te družbe je hotel predstavljati, mrtveca, ter se je zabodel s ku-hinskim nožem tako nesrečno, da mu je koj odtekla vsa kri. Jerebična Jajca v otroških povojih. — Na dunajskem trgu so bile jerebice zelo po ceni. Koj se je dognalo, da mora biti pri tem velika tatvina jerebičnih jajc. katera se izvaljajo na Dunaju. Jerebična jajca se kradejo po ogerskih gozdovih. Tatici so prijeli v osebah dveh kmetic, ki sta prišli z vlakom na Dunaj in je vsaka imela dojenčka v pvivojih na rokah. Neki redar je kmalu spoznal, zasledovaje ju v hiši, kamor sta stopili, da je en dojenček izginil, in ko ga je iztaknil v omari, je videl, da dojenček ni drugega, kakor 600 jerebičnih jajc v otročjih povojih. Veliko denarja prihranite, ako naroČite sukno naravnost iz tovarne. Po zelo nizkih cenah razprodaja strogo poštena tvrdka Ctzler & Dostal trgovina z avstrijskim suknom Brno, Schwedengasse 5 III. Uzorci na zahtevo poštDiue prosto. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Jo oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin, Najprlpravncjše toscrlranje za trgovec in obrtnike. Koliko jommijših trgovcev in obrtnikov v Gorici, kntorili nit du2°ll (in celo v motitu) nihče no pozna, ker nikjer no insorh-ajo. škoda ni majhna. PofiršLvaici (Hausier) se Mejo. Zaslužek 4—G kron dnevno. — Ponudbe pod »•Zaslužek 103--. Poste restante Gorica. Čedno, meblovanu stanovanje Ldi8S,^;;; ali pa posamezne sobe se odda pove upravništvo. najem. Kje, Radii Hvala za vabilo. Mi ni mojjoec priti v HdCIU. necie]j0i v pondeljck gotovo. Komaj čakam praznika, da se malo razveselim na izletu. Slav k a. iMiaJlitiSfl nov» križnostrunat z litim okvirjem • rJttlllKl., se proda radi pomanjkanja prostor;«. Natančneje se izve pri upravniatvu „Sore". Alsluja v hotelu. Hudo se varaš, kor ravno onikrat je bilo vse drugače, kakor si Ti misliš. I5od<>i"nosi bode pokazala! — 1'režalostno! Pozdrav od meno. Slovenska brivnica v Gorici na Travniku št. 21. Se pripriporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba strogo Cista, natančna in solidna. Obenem se priporoča si. narodnim društvom za maskiranje pri igrah. Delo izvršim ceno in dobro. Prevzemam vsa lasničarska dela. V zalogi imam razne toaletne predmet*, kakor: liay-rum, zavozice za brke, brkomaze, briiantine, mila itd. vse najboljše kakovosti. V nadi, da mo bo si. občinstvo podpiralo, bilježim v. odličnim spoštovanjem Fran Novak, brivec. ZAHVALA. Za duševno podporo in tolažbo med dolgotrajajočo in mučno boleznijo umrle preijubljene hčere, ozir. sestre, za mnogobrojno spremstvo ob pogreb«, za ginljivo pelje pred hišo žalosti in m grobu, za podarjene krasne vence se presrčno zahvaljuje podpisana družina; posebno preč. duhovščini, si. Čitalnici solkanski ter g. zdravniku dr. R. Thoma. — Vsemogočni tisočero povrni 1 V SOLKANU, dne 28. maja 1909. Žalujoča družina ITlozetič. ,OHO" znamka najboljšega izdelku. Edina zaloga v trgovini „OHO" lastnik J. MEDVED. Žiunostenskd banka pro Čechy a nfloraou o Praže. - Podružnica u trstu. VPISOVANJE K 10,000.000 novih delnic Živnostenske banke. na 50.000 novih delnic Živnostenske banke za Češko in Moravsko v Pragi po K 200.— nominalne vrednosti v skupnem znesku deset mi!yonov kron. PROSPEKT: 3,*00.000 3,000.000 4.0U0.L00 4; 10O.O0O 7,000.000 2,400.000 1,000.000 4,000,000 2,500.000 4,500.000 2,500.000 Zivnostenska banka zavzema v gospodarskem življenju kraljevine Češke najodlič-nejše mesto. Njen delokrog obsega celo bančno delovanje v najširšem pomenu besede, inijvečjo pozornost pa polaga banka na kreditno poslovanje v vseh oblikah in povspešuje iui ta način najizdatnejši razvoj domačega narodnega gospodarstva Najpoglavitnejša naloga Živnostenske banke je, da povspešuje koristi češko-mo-ravskih posojilnic, iz katerih se je svoječasno zivnostenska banka kot poslovno središče imenovanih posojilnic ustanovila. Zivnostenska banka ima zaslugo, da se je posojilništvo v letih sedemdeset in prihcdnjih letih moglo tako hitro razviti in da se je v tako kratkem fasu oživela neštevilna vrsta tistih srednjih denarnih zavodov, kateri so ustanovljeni na principu samopomoči. Poljedelski kredit, v kolikor ne more biti vsled svoje visokosti pumi arnovarnega kredita deležen, kakor tudi kredit majhnih obrtnij, sta dosegla praktični ponieft pravzaprav komaj po posojilnični menici. In Zivnostenskit banka je le s svojim žirom doseglo, da je posojilniena menica na našem denarnem trgu postala tako popularna in priljubljena. v . Posebno pi deluje Zivnostenska banka že od začetka svojega obstanka na mdu-vtiijalneni polju'; ona priskrbuje tako obratna sredstva za najrazličnejša industrijska podjetja, kakor tudi da pomaga ustanavljati nova industrijska podjetja, ali pa da joči že obstoječe obrate s tem, da jih sknša pritegnili po spremenitvi istih v delniške družbe združenemu knpitfliu. Na ta način so nastale vsled delovanja Živnostenske banke s časoma Bledeče tukaj v kronologičnem redu navedene delniške družbe: 1'rafka delniška družba za strojedelstvo prej P.reitfeld, Danek & C.o v Progi..................(lel- toP- K 10,000.000 Prva češka slodkorčistilnico, del. družba v Pragi........„ Češka industrijska družba za sladkor.............» Elektrotehnična delniška družba prej Kolben »v C.o v Pragi . . . „ /uhodnočeška kaoltnska in samotna tovarna, Ilorni liriza . . . . „ Gališko-bukovinska industrija za sladkor, delniška družba v Przevvorsk-u............._.......» Pivovarna praških pivovarnarjev v Branik u v Pragi ...... „ Družba za rjavi premog „Florentini", Svčtec, iz obtege vzeti družb, kap.................t • • • • » Ilrvaško-slavonska sladkorno obrtna delniška družba v Osiekn . „ Delniška sladkorna tovarna prej M Vnltera, Lounv ..... „ A. Kln/.«r, deln. družba industr. podjetja za platna v Kraljičinem dvoru......................n DelniSkn tovarna za tapetne in pohištvene snovi prej A. Klazar v ilrnu......'.....•...........» Železarne v Hradek-u prej Hudlickv A Folta sen., d. z. 0. p., Bo-.....ii1ftnwi 1 kycany.................. • • ¦ zadružni kaptt. 000.000 prva delniška tovarna v Pelbrimovu za snovi za krtače in čopiče prej I. Hrdina v Pelhrimovu...........<*el. kap. K 500.000 Vsa ta imenovana podjetja izvrstno napredujejo in so vsled svojih dobrih izdelkov svetovnoznana. ... ,• *. Voščena in svečna tovarna nMonopol" v Mladi Boleslavi, katero je tudi /avno-•pnska banka ustanovila, se polagoma normalno razvija, ko je premagala začetne težave. Se svojim delovanjem na industrijskem polju goji Zivnostenska banka tudi obširni komisijski posel za blago in se že skoro od začetka prišteva k najprvim Komisijskim bankam za sladkor na praškem trgu. Banka preskrbuje komisijsko prodajo sladkorja za 4 čistilnice in 16 tovarn za surovi sladkor iu se udeležuje na ta način tudi prav živahno na izvozu sladkorja. . i Poleg komisijskih poslov za sladkor opravlja banka tudi komisijske posle s pre- mogom, železom in petrolejem. _...,. Pred dvema Ietima je nastopila banka tudi v poslovno zvezo z domačimi zgalni-cMni za špirit in je ustanovila skupno s podružnico avstrijskega kreditnega zavoda v Prni^i osrednjo pisarno za prodajo v gospodarskih žgalnicah pridelanega špirita. Da se povspešuje domača industrija s cenim in stalnim, t. j. neodpovedljmm kreditom, je organizirala banka v svoji praški centrali hipotečni oddelek, kateri nudi industriji pupilarno varni hipotečni kredit; na podlagi teh hipotek izdaja banka svoje 4/, /0 bančne zadolžnice, katerih se je razpečalo takoj v prvem letu v skupnem znesku K 8 500.GCO. Ta novi bančni delokrog ni samo bistveno povspešil interes domače industrije, ampak j« prinesel na naš denarni trg nove, varne in zelo priljubljene vrednostne papirje. Bančne zadolžnice Živnostenske banke se vedno tako gladko razpečavajo, da jin banki n'č ne ostaja v zalogi. , . . ..,„,. „,„„,- Svoj današnji veliki in vedno množeči se delokrog ima pripisovati banka zlasti neomenjenemu zaupanju najširših kapitalističnih krogov, kar je razvidno iz višme koužniti vlog, katere Zivnostenska banka oskrbuje. Pri tem je posebno važno, da se drži /ivno-stetska banka pri obrestovanju vlog one vsakokratnem denarnemu trgu odgovarjajoče mere, katero nudijo s^jim vložnikom drugi jednaki bančni zavodi, v. j. da se zadovoljuje Živnortenska banka z onimi knjižuimi vlogami, katere dobiva kot prave hranilne vlege od ovojih vložnikov in svojevoljnega zaupanja. Jasno sliko da nastopni, primerjajoči zaznameK knjižnih vlog pri praškik lokalnih delniških bankah koncem decembra 190«: Češka eskomptna banka ..........K 32,O92.048-6< češka industrijska banka..........., l2AfA23fr Češka banka Union.............. ^^.50rl6 Praška kreditna banka............» }L™b *L? »f Osrednja banka čeških hranilnic........„ ^S nc,A/a« Osrednja banka nemških hranilnic.......„ 3iSnSnSoo Zivnostenska banka............» 9{>,38J.**M yy Da so deležni teh bogatih sredstev, katere ŽivnostenskA banka oskrbuje, na naj-pripravnejši in neposrednejši poti produktivni razredi, da si 8 pomočjo bančnega kredita nove vrednosti ustanavljati zamorejo, je ustanovila banka v teku let celo vrsto podružnic na Češkem in izven Češke in ustanavlja naprej podružnice v primeri z množečira se lastnim kapitalom. Do danes je banka odprla svoje podružnice v Brnu, Plznju. Pardubicah, Taboru Budjevicah, Iglavi, M. Ostravi, na Dunaju, v Krakovu, Prostejov-u, Lvovu in TrBtu. V Tttjah nad Labo je ustanovila trgovino za premog in v Londonu lastno agenturo za trgovino z železom. V zadnjem času namerava banka napraviti v Olomucu novo podružnico. Poleg ustanovitve lastnih podružnic se ozira in pazi banka na napravo samostojnih denarnih zavodov. Na ta način je nastala pred nekolikimi leti Ljubljanska kreditna banka V LJubljani in v nojprihodnejšem času bode začela poslovati Hrvatska deželna banka t Osiek-u. Vsled svojega živahnega menjaličuega poslovanja v centrali kakor tudi v podružnicah, posebno pa v podružnici na Dunaju, umešča Živuostenka, banka vsako leto velike vsote rent in drugih vrednosti pri vat niui kapitalistom, javnim fondom in drugim denarnim zavodom srednje vrste. S tem, da ima Zivnostenska banka svoj sedež v najbogatejši deželi raonerhije, je pri rentnih in drugih javnih emisijah, kakor tudi pri emisijah deželnih in hipotečnih bank najvažnejši faktor. Živnostenskst banka ima tudi zelo živahno zvezo % vsemi važnejšimi trgi v inozemstvu in goji redno in živahno poslovanje z Ameriko. O dosedanji povzdigi Živnostenske banke pričajo njene bilančne Številke, katere so iz bilanc iz .ota 1888, 1898 in 1908 v sledeči tabeli po redu sestavljene: Najvažnejše številke iz čiste bilance Živnostenske banke k 31. decembru'. AKTIVA: 1888 Menični porttelj....... K 7,807.83774 Posojila na vredn. papirje in report „ 2,429.027'4O Stanje eiektov za račun banke . „ 2,579.880*12 Stanje eiektov za račun sindikatov „ — Hipotekarična posojila..... „ — Dolžniki.......... 4,798.575-48 Dančuo poslopje v Pragi . . . . „ Bančna poslopja podružnic v Pardubicah, Dudjevicah, M. Ostravi, na Dunaju in Ustji n. Labo . „ —- Hiša v Pragi: Hotel „Črni konj" „ — PASIVA: 1888 1898 K 40,081,735-40 „ 18,132.491-84 „ 8,184.700'-„ 1,448.636-— l 4,101.755-10 ,, 1,513.297-80 samo zemljišče 1898 1908 K 107,506.673-7S . 39,476.729-55 „ 15,099.018-41 , 2,076.463-50 , 8,840.000-— „ 80,851.115-Gii , 1.93'MKK)-— 1,328.047-77 1,427.000-— 1908 . 30,000.000--95,389.802 99 114,110.732-30 1,918.685-— 6,756.755-03 1,200.000-— 3,099.110 19 20O.O0O-— 2.702.482-88 Deln. kapital ........K 6,000.000'— K 16,000.000-— Denarne vloge na vložne knjižnice „ 9,783.76596 „ 30,573.45906 Ujmiki...........„ 988.702-50 „ 30,970.49686 Jamstveni fondi kred. droStev . » 069.660'- „ 1,256.285-— Rezervni zakladi.......„ 335.724-26 „ 3,684.465-78 Posebne rezerve.......„ 18619972 „ 414.30746 Penzijski zaklad...... , 391.585-38 „ 1,368.896-22 Speč. rezervni fond za bančne zadolžnice ..........„ — - » ~ „„ Čisti dobiček.........„ v 428.96682 , 1,669.84266 Povdarjati je, da je dosegla Živnostenske banka v letu 1892 skupnega letnega prometa K 1.944,663.418-12 1896 „ „ 3.349,159622-14 " " 1900 , „ 6.660,393.893-16 " " 1904 „ n « 9.390,768.988-12 " l 1908 " n 14.252,415.715-64 Da se banka v škodo svojih redno se ninožeeih strank v svojem razvoju ne ovira, sklenil je upravni svet Živinostenske banke v svoji seji dne 19. majnika 1909. da so delniški kapital banke v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 17. marca 19 od K 30,000.000 poviša na K 40,000.000. To povišanje ne odgovarja samo današnjemu pomenu Živnostenske banke, ampak tudi vedno večjim zahtevam, ki se stavijo m banko. Neprenehoma množefie se m v naj- ra^ličneifie oblike naraščajoče poslonio delovanje banke daje jamstvo, da bodo našla nova sredstva ne samo zadostno uporabo, ampak tudi primerno obrestovanje, kakor toaedmj. Kurs novih delnic ,znaša na podlagi vpisovalmh pogojev K 232— za delničarje not»nj» vrednot delnice K 25335. ^ ^ ^ ^ zaklad banke n več kakor K 1,600.000, tako da bodo zuaSale batto rezerve skoraj K i0-00^0- ži,nostellske banke> katera se rentoje danes po 6'35%, se prišMm med -• kamtalističnimi krogi k DajljobSim dividendnim papirjem. Kurs je stalen lo se ne Vramqa,.. SHri^hHJl-. P»&. Pred mU^mm^m^^^ vojske s Srbijo, so več ali manj skoraj vse delnice v karen trpele, ali delnice Živnostenske baDk6 \rVLt°S S? HkrcW5- UvoUraie, ravnotako kakor so bile kvotirane delnice prejšnih izdaj na obeh imenovanih borzah. , Moravu v Pragi z dne 17. marca 1907 in upravnega sveta banke z dne Na podlagi tega prospekta in v smislu sklepa rednega občnega zbora „Živnostenske banke pro Cechy a maja 1909 začne Zivnostenska banka s povišanjem svojega delniškega kapitala ^ c^r\n od trideset na štirideset milijonov kron z izdajo 50.000 novih delnic a K 200. Nominalna vrednost v skupnem znesku deset milijonov kron Zivnostenska Banka pro Cechu a moraau i? Eraze. iziMjAJiP- Le malo časa. Le malo časa. Chsportna turdka za moške obleke m. & C. ROnig Remprechtdorferstrasse št. 28. Dokl?r trnja aafa veliknnska^ zalrga razpošiljamo moške obleko iz najboljšega blago po zelo znižani ceni. Moške obleke: 18, 20, 24 in višo 22, 24, 26 ,. „ 18,20,24 „ „ 18- — 10- Obkka iz ševjola . ., „ kaingartia površnik .... nepr^močijivi plašči \ti obleke za dečke 'i Pri naročilu je navesti barvo, mero .L čez prša in dolžino hlač v koraku. I "aBSWougajajoče se zamenja * alf"pa se povrne denar. Razpošilja se le proti povzetju! Rimske toplice v Tržiču (monialcone) na Primorskem. Temperatura 38 -40°. — Odprto od 1. junija do konec septembra. — Kopališče povečano in na novo urejeno s 40 sobami. — Postrežba točna in izvrstna. Oskrbni štvo. Lep spomin na birmo in veliko veselje ima vsak »irmane*;, ako dobi v dar dobro idoeo uro. čast. gg. botrv, in botricam uljudno priporočam svojo veliko zalogo najboljših švicarskih ur, verižic, prstanov, priveskov, uhanov, zapestnic itd. bodisi zlatih, srebrnih, niklastih ali amerik. double. Vse po jako nizkih cenah. Pojasnila izvršuje točno in ceno. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča Aleksander Ambrožič, urar in trgouec Gorica, Tekališčs Josipa Verdi 26. Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir —^BiTi ^^ Žage v Soteski Gorica drž. kol. — SoJkan ¦"* -i*SPIcK,>li*Jl^<— ^agj verS|cega Zaloga). j Osrednje vodstro: Trst, Yia dela Caserma št { Iatarotban. telef.: Gorica št. 74, Trst Si 1631. — Tel: Zadruga, Dsed. A. B. C. Code v. Edit Zaloge: Solkan ; Trst, Via dclla caserma 4; j Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali, j Zastopstva: Egypt in Levanta* I Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000, Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotcgrafi&ii zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavclce X 80.008. — Garancijska resema K IBD.000. — Rcscrva za izgube X 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—0f/o. j POZOR! Eflini specijalist—optit 3. Primožič Gorica na Kornu št. 13 priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta aH zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razae druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajoCih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Česa blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št 2. uelika zaloga = = oljkinega olja Dobro idoča gostilna v trgu na deželi se odda u najem pni upilnimi popji. Zglasiti se je do I. junija, naslov pove upravništvo. Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plzensko pivo »prazdroj« v Gorici v hotoijskih restavracijah, in sicer: v hotela.....»Pri pošti« » ......»Union« < , ¦ . . »Pri zlatem Jelenu« » ».....»Tri krene* ter da ga oddajam na debelo h zaloge v sodčkih po 100. 50 in 9o litrov. PriporoCam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za Goriško-GradišCansko v Gorici, tek. Josipa Verdi 20./&S. N. B. Sdor pije plzensko pivo pri »Zlatem elenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško kuhinjo«. prve vrste I ajboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije IRolfelle, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. I Prodaja na drobno: Kron —96, 104, 112, 1*20, 123 136, Vii, 1*60, 180,2-. 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden, Zaloga — mila in sveč. Cene zmerne. Varstvena znamka: „Sldro" 1'aTa iinltnent. Gapsici comp. \Wl Nadomestek za Anker-Pain-Expelier je povsod pripozoano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domaČega zdravila so je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko „$>, drom" ker le tako je zagotovljeno, d*, je izdelek pravi. ____Dr. RICHTERJEVA LEKARNA fc „ riatem levu " v Pragi iT | Elisabethgasso Stov. 5 nova. \( Dn«TDO r«»poSUJauj» Pozor! Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjava, da sva otvorila v Semeniški ulici štev. 8, poleg trgovine gosp. A nt. F ona, klobučarja, večjo, povsem na novo opremljeno trgovino s šivalnimi stroji: Orijfiiial Vietoria, 8in«|cr in strojev dunajskih tovaven, z dvokolesi svetoviioznaiie tovavne Ptich, lVaffeiirad, Diivkopp in drugih iz raznih tovaren — po zelo nizkih cenah. Nadalje imava v zalogi gramofone amerikanske vrste, lovske puške, od najfinejše do najpriprostejše vrste, samokrese najnovejših sistemov, navadne in diiianiitiie patrone ter vse v to stroko spadajoče predmete. Možno nama bode poslej postreui eenj. odjemalcem — po jako nizkih cenah, — kajti dava vsak predmet 10% ceneje nego vsak drug trgovec te stroke. Za mnogobrojni obisk se uljudno priporočava Keršeuani & Čuk. Lekarna Cristofoletti, ? EofIgi na fravniku. OLI-0d,'L&GATO/o Trskino (štokflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno. rmene barve po K HO, bele bane K 2-Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosehno priporočljiva oirokom in dečkom, ki so ner- gotovostje ozdravijo nežne narave, kratkem času [ TrsMno jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem _____ vse kostno bolezni, žlozni otoki, golše, malokrvnost itd. ita. ========== Cena ene steklenice Je i krono 40 vinarjev. .: * OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije, prciifie se vedno v mojem kem. laboratoriji predno se napolnijo steklenice. Zato zamorim jamčiti svojim č5. odjemalcem glede čistoto 11 .....= stalne sposobnosti za zdravljenje. s== Cristofolottljuva pijača Is kine In železa. najboljši pripomoCek prt zdravljenja s trškim oljem. — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = . Zakaj prodaja Leopold, kralj Belgijcev svoje podobe? Francoski listi pišejo o tem, da hoče kralj s tem kaznovati svoje hčeri. Drugače bi se njegove znamenite slike koj prodale po njegovi smrti, denar bi pa dobile hčere, česar pa noče kraljevi oče. Mnogo Rubensovih slik je že prodanih. Dobrotniki na račun občine. — Dunajski občinski svet se je odpeljal v San Pelagij k otvoritvi tamošnje zdravilnice. Nekateri občinski svetniki so na svoj račun podaljšali ta izlet, šli v Dalmacijo, potovali po Bosni in Hercegovini bili povsod sprejeti ob pogrneni mizi. Sedaj ko bi se morali izkazati hvaležne dotičnim občinam, katere so jih pogostile, so pa sklenili v občinskem svetu na Dunaju, naj daruje občina sama 3600 kron revežem v onih občinah, kar seveda ni prav, kajti kdor je pogoščen, naj tudi sam plača napitnino. Toda v dunajskem občinskem svetu imajo klerikalci veliko veČino, zato je tudi ta sklep prodrl. Samomor otroka. — Enajstletni učenec Ivan Čapek iz Pochlarna na Niže Avstrijskem je šel menjat denar, domov gre-doč je pa zgubil 10 kron. Iz strahu pred kaznijo se je vrgel ped brzovlak, kateri ga je popolnoma razmesaril. Najdražja čokolada. — Mlad tr*pvec v Zechlinu na Nemškem je zavil košček čokolade, označil na zavitku vrednost po-šiljatve 1 milijon mark in poslal to »vrednostno« pismo nefrankirano svoji nevesti v Neuruppin kot darilo. Na pošti so poši-Ijatev še enkrat zapečatili, označili porto s 162 markami in poslali jo s spremstvom v Neuruppin. Nevesta ni hotela sprejeti pošiljatve, ker bi morala plačati 162 mark, za to je šla pošiljatev nazaj, za kar je bilo treba zopet plačati 162 mark, tako da je moral hočeš, hočeš plačati trgovec 324 mark za košček čokolade in za svoj nedolžen dovtip. Dunajski podžupan dr. Porzer pri papežu. — O priliki proglasitve patra Kle-mensa Hoitbauer-ja za svetnika, se je šel poklonit papežu v imenu dunajskega občinskega sveta dr. Porzer. Pupež je poslal blagoslov celemu občinskemu svetu dunajskemu ; menda ni vedel, da sede v njem tudi tako hudi »sovražniki cerkve« kakor so liberalci in socialni demokratje. Telesna moč govornika. — Profesor Patrizi v Modeni je pretehtaval profesorje pred predavanjem in po predavanju in dognal, da postane predavatelj po predavanju lažji. Nekega dijaka je Patrizi pustil dve uri brati, kar znači majhno duševno delo — in dijak je izgubil mnogo ogljikove kisline. Pri živahnem govoru, kjer sodeluje ce?o telo, pa izgubi govornik še več telesne moči. ©bči)i zboF Jako ugodna prilika! V Solkanu šl. 110 proda se h&a v kateri se nahaja že več let dobro-vpeljana gostilna s krasnim vrtom in gozdom. Nadalje 1 obzidana ograda v sredini Solkana na jako obzornem prostora in 1 ograda lakozvana ..klušter" ¦ tudi obzidana z velikim poslopjem in krasnim razgledom. Natandueja pojasnila se dobo pri lastniku A. Mozetiča v Solkanu št. 110. m norost klobučar v Gorici, Gosposka ulica št. 12. Edina izdelovalnica raznovrstnih čepie za društva. Posebnost: čepico zt gg. kolesarje. Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste. Dobro idoča gostilna v trgu na deželi se odda v najem Zgladiti se je do 1. junija, naslov pove upravništvo,- Anton Potafzky v Gorici Na a red I RuPtelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje knpovaliče alrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadile? in popotnike. Najboljše šivanke \ šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arojaše in tdvlja.ie. 8?etl»Jfce-----Rožni venci. — Masno knjižice. f išna obuvala za vse Ieiae čase. Posebn oai: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tor na dežeH. * *¦- ° Poprava in komisijska zaloga dvofcoles in Šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in gostilne ter vsako-vrste plošče, zastopnik automatov za gostilne in tijskih strojev. Stara dvokolesa se i e-ognjem pri Baljel-u Gorica Stare plošče od gramofonov 8e zamenjajo in sicer za tri se ndobi eno Tr^oVskoVobrtna zadruga \l Gorici reglstrovana z&draga b neomejenim Jamatvoai Načeletvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena ta dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni teji dne SO. decembra 4S