stopnjevalo tudi s sovjeltsiko zasedbo teh dežel, posebno velja to za Avstrijo, kjer je letna pro- dukcija že presegla milijon ton. »Naftni vail« je v povojnem času zajeil tudi ostale evropske države. Domala v vseh so ugotovili naftna ležišča, povečini sicer skromna, kljub temu pa vredna vse pozornosti, ker pomenijo za vsako od Iteh držav koristno dopolnilo energetskih virov. Med državami, ki v povojnem času rapidno večajo produkcijo, so predvsem vzhodnoevropske, a tudi Jugoslavija. Med zahodnoevropskimi državami na- rašča pomen pridobivanja nafte predvsem v Fran- ciji (1952. leta že nad 3'00.000 ton), pa še tu ovirajo proizvodnjo tuje petroiejske družbe. Še slabše je v Italiji, čeprav je tu nafta spričo siromašnosti ener- getskih virov toliko pomembnejša. Vmešavanje . ameriških petrolejskih družb je tu še bolj očitno. Saj gre na ta račun počasnejši razvoj produkcije nafte v zahodnoevropskih državah. Na splošno Mavricij Zgonik: O Eden izmed pogojev za uspešno osvajanje zem- ljepisnih pojmov, pojavov in dejstev je čim izdat- nejše uporabljanje karte. Zemljevid je najpotreb- nejše učilo doma in v šoli. Učenci in dijaki si z veseljem nabavljajo zem- ljevide in atlante. Ne samo to! Veliko rišemo in skiciramo na tablo ali v zvezke, učenci preriisavajo zemljepisne pojme in objekte doma, delajo si v zmanjšanem in povečanem merilu skice in slike za domače vaje. Vsi se zavedamo važnosti ponazar- janja in ga pogosto uporabljamo. In vendar, kako često se nam dogaja, da žanjemo kljub vsemu te- mu le skromen uspeh! Kolikokrat slišimo od staršev in drugih vzgoji- teljev koliko časa presedajo njihovi otroci pri zem- ljepisni knjigi. Zagotavljajo nam, da se učijo zem- ljepisne tvarine ob zemljevidu otzir. atlantu, kako pozno zvečer izvršujejo zemljepisne naloge v ski- ciranju in podobno. Učitelj se zaveda, da je v šoli razlagal po metodi sodobnega geografskega pouka. In kljub temu so uspehi večkrat skromni. Kaj je temu vzrok? Med drugimi vzroki vidim razlog tudi v tem, da se dijaki ne znajo pravilno učiti, posebno pa da ne znajo pravilno uporabljati zemljepisnih kart in atlantov. Tudi mi sami, njihovi učitelji, jih pogosto ne znamo navajati na to. Zato hočem v nadaljnih odstavkih govoriti tudi o uporabi zem- ljevida v šoli in doma. 1. Na splošno moremo reči, da sta atlas ozir. karta priljubljeni učili. Učenec si jo rad kupi in. ogleduje. Veliko časa presedi pri njej. In vendar, koliko nas je, ki bi znalli tudi pravilno uporabljati karto? Da pa mora iti učenje in memoriranje geo- grafskih pojmov in dejstev paralelno z osvajanjem njihovih predstav v površini in prostoru, torej pa- ralelno z uporabo karte, ni treba posebej podčrta- vati. Poglejmo si to le nekoliko natančneje! namreč velja, da nudijo paleogeogirafske razmere Evrope vendarle številnejša, čeprav morda skrom- nejša naftna ležišča, kot pa se je še nedavno mi- slilo. In to ob vznožju starih ali mladih gorstev, oziroma v obrobnih delih nekdanjih morskih kadunj. , Produkcija nafte v evropskih državah — brez Romunije in SZ — znaša od leta 1950 dalje nad 5 milijonov ton 'letno (Avstrija, Madžarska, Fran- cija, Nizozemska, Jugoslavija, Poljska, Anglija, Cešika). Ta produkcija hitreje narašča kot v Ro- muniji. Zato kljub rekordni proizvodnji v tej de- želi pomen romunske nafte ne more imeti v Evropi več .tiste veljave ¡kot pred vojno. Še manj moremo seveda govoriti o njeni nekdanji vlogi v svetovni proizvodnji, saj se danes ne uvršča več med prvo desetorico producentov. Zato pa je morda pomemb- nejše naraščanje produkcije nafte v vsej Evropi, zlasiti glede na njene potrebe oziroma potrošnjo. u šoli in doma Razumljivo je, da mora sloneti gospodarsko- kulturni del geografije, posebno kar se tiče regio- nalne, na pravilnem dojemanju in razumevanju naravnih pogojev, torej na pokrajinskem, okviru. Vtise p značaju pokrajine ali regije pa sprejemamo z zemljevida često zelo površno in nepopolno. Na- ravnih značilnosti iz kompleksnega in genetičnega vidika ne vidimo. To je zato, ker na zemljevidu iščemo in vidimo premnogokrait le tiskana imena in napise. Sicer opazim na karti različno lestvico barv od temnozelene do temnorjave, od svetlo- modre do temnomodre, kar kaže na različno visok svet in različno globino voda. Povprečen učenec pogosto ne vidi več kot to. Ne gleda, kakšne oblike so vzpetine, ne spremlja in ne ugotavlja genetdčno teka rek in njihove karakteristike. Ni navajen, da bi primerjal posamezne dele regije. Kompleksno gledanje na karto mu je nepoznano. Ne ugotavlja medsebojne zavisnosti in lege raznih geografskih predmetov. Vse to so velike pomanjkljivosti. Mnenja sem, da se te svoje površnosti niti sam ne zaveda. Da, celo prepričan je, da zemljepisno snov obvlada. V šoli pa potem pokaže, razumljivo pred zemljevidom, svoje neznanje. Vse njegovo »znanje« ga pusti na cedilu, ker temelji njegova geografska predstava na površnem in mehaničnem opazovanju in ker pokrajine ozir, geografske enote ni gledal na karti kompleksno in genetično, torej v medsebojni zavisnosti vzročnosti. 2. Pred zemljevidom često tudi nima nobene prave orientacije. Mogoče je karta narisana v dru- gačnem merilu, napisi geografskih predmetov sto- jijo v drugačni razporeditvi, kakor jih je gledal doma v svojem atlantu, in potem se v šoli pred stenskim zemljevidom seveda ne znajde več. Do- godi se, da ne najde niti najbolj znane pokrajine, rek, gorovja, naselja, proge itd. Tu je ravno problem. uporabi zetn(jeuicla 12 Če opazujemo takega dijaka, vidimo, da ne išče na zemljevidu geografskega predmeta, "ampak le napis in ime, namesto, da bi se spomnil, ozir. poklical ter gledal sliko ali predstavo določenega zemljepisnega predmeta. V šoli bo znal pred karto le tisti dijak, ki ima najvažnejše in bistvene poteze zemljevida in do- ločene pokrajine v spominu kot absolutno svojo, v lastno zavest vtisnjeno podobo. Le tisto sliko, ki mu ostane v zavesti, Ibo hitro spravil v sklad z ono, ki jo ima pred seboj na zemljevidu. Prisvajamo si torej določeno zemljepisno snov vizuelno, optično! Le tako si bomo; prisvojili bist- vene poteze pokrajine reliefa, razmere v horizon- talni razčlenjenosti, vertikalno obMfcovitost, rečne sisteme, značilnosti vegetacije in ojfcomene. Le tako bomo imeli pokrajino jasno pred seboj in jo bomo »videli« tudi brez zemljevida. Geografijo bom le v tem primeru tudi znal in se bom z lahko- to znašel pred karto. Saj se pravi geografsko mi- sliti in geografsko opazovati, osvajati on osvojiti si predstave v površini in prostoru. Povsem razumljivo je, da se dijak nižje stopnje ne bo mogel znajti pred zemljevidom, ki ima dru- gačno projekcijo, kakor jo ima njegov zemljevid doma. To je upravičeno. Zato je dolžnost učitelja, da mu osnovno razliko med obema kartama tudi pojasni, n. pr. razlike med poliedersko in merka- torjevo ali stereografsko ekvatorialno projekcijo. 3. Mnogi učenci se pri čitanju z^piljevida sicer zelo trudijo, mnogo časa bulijo v zemljevid in si tudi skrbno podartavajo vsako pomembnejše me- sto, napise gorovij, rek in podobno. Pri tem pa puščajo v nemar pokrajino in njene karakteristične poteze ter jih tudi ne vidijo. Iz prej povedanega je razumljivo, da to še ni pravilno učenje in geo- grafsko pripravljaiije. To je samo »čitanje« karte ali atlasa. Neprestano podčrtavanje imen to samo dokazuje. Tako čitanje karte ni zasidrano v nje- govi duševnosti z jasno predstavo v prostoru in v medsebojni kompleksni zavisnosti. Zato to »zna- nje« ob prvi priliki tudi izpuhti. Tako je znanje zemljepisa zelo pomanjkljivo kljub dolgemu uče- nju in memoriranju iz učbenika in šolskih za- piskov. Kako temu odp omoči? Naša dolžnost je, da se navadimo karto pravilno citati. Toda kako to doseči? Učenec naj ima karto ali zemljevid pred seboj v primerni distanci, tako da obseže karto z enim pogledom; če cele karte ne more, pa vsaj določeno regijo. Ne dovolimo, da bi na slepo iskal geograf- ske objekte samo z napisov ter pri tem ahstrahiral značilnosti reliefa, pokrajine ali geografske na- ravne enote. Pri koncentraciji pouka ugotavljaj- mo lego geografskih predmetov ne samo na sten- skem zemljevidu, temveč tudi v atlantih oz. na kartah v klopeh, od koder se ne vidijo več na stenskem zemljevidu napisi in imena. Protiutež razvadi zgolj »čitanja« karte naj bo tudi uporaba nemih in polnemih kart. Njihova dobra stran za tehniko učenja je tudi v tem, da so preglednejše, ker jih ne zakrivajo vsakovrstni napisi. Paziti pa moramo, da pri tem ne pretira- vamo, ker potem trpi kompleksna vsebina karte. Napisi niso bistveni del zemljevida! Učenci bodo to razumeli, če se v duhu prestavijo z letalom nad pokrajino. Z višine zamišljeni pogled nam nudi le ploskev reliefa, obrise, tek voda, lego naselbin, prog in cest, obrise polotokov in otokov, lise kultur in gozda, nikjer pa nobenih napisov. 4. Dogaja se nam večkrat, da določenega geo- grafskega objekta, posebno manj znanega, ne mo- remo in ne moremo najti na zemljevidu. Vzrok temu je poleg prej povedanega tudi to, da smo si ga vtisnili v spomin le izolirano. Da se izognemo tej nepriliki, ne smemo ugotavljati lege in polo- žaja določenega geografskega objekta izolirano, temveč v čim večji medsebojni povezavi z drugimi, to je sosednjimi predmeti. Zato si zapomnimo pri manj znanih objektih vedno še lego bolj znanega ali splošno znanega objekta v soseščini, n. pr. manjšo reko kot pritok večje relke, manjšo nasel- bino v področju večjega geografskega, gospodar- skega, prometnega ali kulturnega središča. Na zemljevidu poiščemo najprej te in potem manjše in manj znane objekte. Tako bomo tudi takšne nepo- znane zemljepisne predmete hitro našli in to tudi na kartah, ki so različnega merila ali različne pro- jekcije. Popolna reprodukcija zemljepisnih predstav je pogojena s tričlensko asociacijo: imen, stvarnih vrednosti, ki so z imeni v zvezi in relativne lege. Zadnja je pri učencih navadno najslabše zasidrana (n. pr. učenec pozna kraj Zreče, ve tudi podatke ozir. stvarne vrednosti zanj, a kraja le ne najde na zemljevidu). Zgolj topično pomnjenje (geograf- skih predmetov in njih imen, izoliranih drugo od drugih) za reprodukcijo zemljepisne predstave še ne zadošča. Topično pomnjenje si olajšamo tudi s tem, da po možnosti tudi razumemo zemljepisna imena ozir. njih poreklo. Mnogo zemljepisnih imen je namreč tesno povezanih z značilnostmi predmetov (oblika reliefa, značilnosti vodovja, oblike vegetacije, oseb- na imena, zgodovinski dogodki itd.), zato je prav, da taka imena po možnosti tudi etimološko obraz- ložimo. Pri vseh narodih in ljudstvih je rnnogo, mnogo zemljepisnih imen, ki so kar najtesneje povezana z značilnostmi prirode.1 Primer: Kako bomo hitro našli na generalni karti Slovenije manj znatni industrijski kraj Zreče? Ne iščimo naselja Zreče najprej, tem- več Dravinjo (pritok Drave!), potem ev. Ko- njice (Zreče so< v bližini večjega kraja Konjic!) in šele nato Zreče same. Četudi tega ne naj- demo, izhajajmo od Pohorja, ker vemo, da so Zreče na njegovem južnem vznožju. Treba je poiskati na stenskem zemljevidu romunsko mesto Ploesti! Poiščimo najprej Karpate (nafta je ob vznož- ju Karpatov!), nato Bukarešto (v njegovi bli- žini je Ploesti!) in šele nato zaželeni kraj. Reko Sutjesko bomo najlaže našli, ča ugo- tovimo najprej Drino, in sicer retrospektivno v teku navzgor in nato reko Sutjesko. Ne iščimo torej geografskih objektov na karti kar na slepo! Ta metodična zahtevnost sledi iz D. R.: GEOGRAFIJA — fakultativni maturitetni predmet O GEOGRAFSKIH MATURITETNIH VPRAŠANJIH Naša zahteva po geografiji ktot matur it etnem predmetu ni bila za nas geografe zgolj prestižnega pomena, temveč nas je pri tem vodila predvsem globolka prepričanost o koristni vlogi, ki' jo geo- grafija more iin mora imeti pri zrelostni preizkuš- nji mladega človeka. V zadnjih letih je že marsikdo poudaril pomanjk- ljivosti gimnazijske mature, med njimi je bil tudi marsikateri predsednik maturitetnih komisij. Ena izmed pomanjkljivosti je predvsem v tem, da za zrelost našega srednješolca ni potrebnoi, da bi po- kazal svoje predstave in poglede o lastni državi in o svetu, ni potrebno n. pr., da bi pokazal svoje znanje in odnos do aktualnih gospodarskih in so- cialno-političnih vprašanj. Sploh ni potrebno, da bi imel kakršenkoli kompleksni pregled na svet in njegovo sodobno dogajanje. Torej vse to, kar bi mogel v precejšnji meri, če že ne docela pokazati prav pri' geografiji. To spoznanje je z našimi zahtevami vred ven- rnarle prineslo določene spremembe. Tako je z letošnjim šolskim letom (1955/56) tudi geografija maturitetni predmet. S tem pa je omenjena po- manjkljivost le delno odpravljena. Za sedaj je namreč geografija le fakultativni predmet med predmeti realne skupine (fizika, kemija, biologija). Toda s tem, da je prišla! geografija1 k maturi, je za nas geografe opravljen šele "prvi del poti. In to ne le zato, ker opmeni njena fakultativnost le polo- vično rešitev, temveč predvsem zato, ker je pred nami druga, težja naloga. Ta je, da bi geografija tudi v resnici imela pri maturi tisto Vlogo, ki smo si jo začrtali že v začetku naših stremljenj. Kar oriznajmo si, da to ni lahka stvar. Želimo si vse- kakor, da bi geografija pri maturi vsebovala prav- zaprav osnovno sintezo sodobne geografske zna- nosti, prilagojene srednješolskim zahtevam. Tako- geografijo pa, če smo si odkriti, pravzaprav šele dobro uvajamo v srednjo šolo in zato zaenkrat niti nimamo kaj prida izkušenj. Preiorieani smo, da je ta pot pravilna, da namreč izvajamo tudi v šoli nujnosti kompleksnega in genetičrnega gledanja geografskih objektov. Ob koncu še to: Važno je, idal dobimo pravilna in vizuelno trdno zasidrano predstavo različnih zemljepisnih predmetov ali pojmov že pri prvem učenju in spoznavanju pdikrajine ter njenih zna- čilnosti. Splošni vtis bo tako v naši zavesti trden. Ob vsakokratnem metodično in psihološko pravil- nem 'uporabljanju karte bo vedno znova oživel. 1 Opozarjani na knjigo, ki je za geografa zelo važna: R. Badjura, Ljudska geografija (Ljubljana 1953). Dober članek o zemljapisnih imenih je na- pisal tudi S. Kranjec, Zemljepisna imena v šoli, Sodobna pedagogika, Ljubljana 1955, št. 3/4. pri geografskem pouku principe ih bistvo moderne geografije. Drugo je morda vprašanje v kako pri- rejeni projekciji naj bo ta, da bo najbolj ustrezala srednji šoli. Tu ni torej težava le v tem, da geo- grafija kot maturitetni predmet nim^ prave tra- dicije, temveč je to morda le vzrok več. Prav je, da se zavedamo težav in odgovornosti, ki so s tem v zvezi. Razumljivo, da skušamo vse te težnje čisto jasno poudariti prav pri vlogi, ki naj jo ima geografija pri maturi. Izraziti jo moremo konkretno takole: Pri zemljepisu naj kandidat pokaže ob primernem poznavanju geografskih dejstev sposobnost samo- stojnega in kompleksnega presojanja geografskih pojavov in njih zavisnosti na širših geografskih področjih. Kandidat naj pokaže sposobnost zdra- vega razsojanja o strukturi posameznih pokrajin, o njihovih prirodnogeografsikih in družbenogeo- grafskih (socialnih in političnih) svojstvih ter silni- cah, ki se v njih uveljavljajo. Kandidat mora po- kazati, da si je vsaj v osnovah pridobil geografski način mišljenja, to pomeni, da zna n. pr. poudariti kdmplefcsniost in dialektionost pojavov na zemelj- ski površini v «celoti ali v posameznih regijah in s tem konkretno pokazati svoj dialektieno-materia- listični pogled. Pri geografiji Jugoslavije naj kan- didat pokaže, da si je ob temeljitem spoznavanju lastne dežele in njenih problemov zavestno ustva- ril do nje pozitiven in aktiven odnos pa s tem hkrati tudi konkretne osnove za_ pravilnejše vred- notenje ostalega sveta. Pri malturi je bila nekdaj samo geografija Ju- goslavije, sedaj pa zajemajo vprašanja celotno snov, predpisano za višjo gimnazijo. Pri prvem vprašanju naj Ibo poudarek na obči geografiji (fi- zično geografskih vprašanj naj bo neposredno č'im manj), pri drugem na regionalni, pri tretjem pa na geografiji Jugoslavije. Vsa tri vprašanja naj bodo čim bolj kompleksna in naj skušajo v kar največji meri povezati občo in regionalno geogra- fijo ter geografijo Jugoslavije. Bodimo še bolj konkretni, saj morda ne bo od- več, ako skušamo z nekaj primeri nakazati, kako si zamišljamo maturitetna vprašanja. t 1. Osnovni pogoji za nastanek in razmestitev industrija (s primeri) Razmestitev in razvoj industrije glede na: a) pogonske vire — (oglje, premog, hidroener- gija) in surovino, b) prometno' lego, c) delovno silo, d) kapital in strateški moment. Učinki industrije v pokrajini ter v razporeditvi in strukturi^ prebivalcev. 14