HochlobJ. k. k. Hofbibliothek,
Wien
St. 42.
V Gorici, 20. oktobra 1882.
Tedaj XII.
PoYiim(.;jne ^trvilke'se dobivajo po 8 ki\ v i..l.:ikavi.ii-i v gosposki nlk-i, liiiju   . tti'h    livi;; c.    na  Atnrem trgu
!)<>(.i- naj ;.' liiagovoljuo poSiljajo iiH'diiistvu ..Soc<- s Gorici vllilarijanski tisknnii, iiin'ir-niua pa opi'avniStvii„SnSe" Via della Ctocc sf. 4. II.
llokopisi s« no vratajo; dopisi n«j se lilagovoljiio frankujejo. — Delalcem in driigitn lu'preiiiofcnhii se imroCniua 7.11 if.ii, iikosc oglase pri opiavniitvii.
Kako pa je naile narodno gospodarstvo ?
Z DUNAJA, (Izy, <lop.)
V*=ak dober gospodar ima narocliti v gotovih ob-rokih rafiun, kako je njegovo gmotno stanje, Pre-gledafi ima, v ktereiu obziru io koliko je imel morcla skodc, itt kaki so bili nje vzroki; prnmialiti ima pri tern, kaj je bil sum zakrivil, koliko in kaj zunanji, recimo nariivni vpljivi ali vzroki. da se njegove nade niso izpolnile; preudarjati ima pomockf*. s kterimi bi se mu Hf*jtiij»» moglo sfiasom zboljSati. Oe pa spreviUi dobieVk, pridobljeo posedaojcm umiicin gospodarstvu, ima se zupefe vpru§ati, kako si ga bode nflibftljfte o-hrani! m vselej, ali kako ga bode vsaj nnjboljsfi po-rabil za sebe in vse svoje, — pojebuo pa, kako mu bode tnogofie, si take razmere uatuiioviti, po kterih bode imel vsak njegov prihodnji rafiun zopet tako pri-jazno lice, Tako bilanio ima bestaviti vsako leto, fie nufie priti v nevarnost, da ga amairajo sosedi lahko-miseluega posestnikn, ki v nvoji verni udanosti pusti skrbeti invladati Vsegui ingocncga, kaknr mu je drago, bojefi se, da bi },a razd azil 8 svojo snmoglavno pre-drznostjo, fie bi hott'I tiitii sun z lastuiiui mocmi v-plivati na to, da binapredovalo njegovo gottpodarstvo. Tokega si mislim u3c go»podarjn, ki imainajhiio posestvo, ktero oskrbuje po svoji oaiboljsi vest!, <la ni! postiiiR1 beraC% sosedom morda celo v bre/srLni po-smeb, sebi samemu pa v sramoto^iii skodo, ki se no pusti v»-6 tako lahko popraviti. Cim veCc pa je go-spodaistvo, t'im girji je njega okrog, ki obsegu morda o:iOdo jako mnogib oseb, tem vestnej§e gotovo treba postopiti. Tako vece gospodarstvo, t kterem imamo neStevilno faktorjev, se mi dozdeva narodno godpo-darstvo, nikakor ono, ki se :*:res nahaja med veciuo druzin v nr»odut ampak — da se preeej razumemo — gospodatstvo, ki sc -ncrodu priporoCa od njegovih voditeljev koL vzor nj'.»govega upapolnogi razvitka in sredn. ki se m« predstfvlja Kot sijajni cilj, kterega ima vaekekor do^eCt, »ko se ho6; srecacga cutiti in tudi -r kaj veljati.
Ce se ozremo na g o s p o d a r s t v o n a § e g a naroda, z^res, nek^ko tezko me zadene pogled, in sam Bog daj, da ne vUlim dobro, da se inatim, dv je vse to samo jutrasna mogla, ki mi zakriva cvelje narodnega razvika in tnpredka, megla, ki uze zdaj ne zakriva r.vetia samoga bistreiiim oe>m, ki se pa mora nflposlcd fail celo kratkovidnim popolooma raz-kaditi, ko zasvetijo sohsfini iforki. Dozdeva se mi, da naha*am v naSera gmotnem narodncm gospodar-stvu najostreiSo revscino, ki se ne pusti prekrivati, dasi 89 na§a javna gl.'sila posebno ne pefajo l njo. Vzemite da, dregi moii, uradne Ihte v roke, in pre-private se sami, koliko eksekativnib drszb je posebno med Slovenci rarjavljenih, dra^b zavoljo vsot, ki so gotovo neznatne, ki tore' tenibuli kazeio, kako so stebri naSera nvioda u?.e oslabeli in oprhueli, ker na-§im pouestntkom ni veC mogofe zorad takih raalen-kostij se ognits ek,3ekutivni dralbi. Posebno ti, brat iz Kranjske pokrpnner ki si goiovo povaod zraven, Ce gre aa kako naroduo stvvr, vzami vsaj enkrat uradno Laibaherico v roke; polovica njene vsebine ae ti pri-ka2e kot jtolosta dokaz na*slabS?ga gospodarstva tvo-jih o2ib bra^ov, kterirn se ?.oga, da imajo zarad par bornih krajearjev zapustiti svoje lastno ognjiSCe ter se izrogiti tuistva nemili osodi. In kaj pa delajo pri takih razmerah narodni voditelji, katedh vid vender mora dalie segeti, katerim vSebina Laibaherico in dru-gih uradnih listov ne more biti neznana? Pnznavam jim radovoljno, da jim ta list ni kaj posebno vSefi, da tedaii malo marajo zanj; pa iz uradnega dela bi vender spoznali pravo gmotno stanje svojega naroda.
U2e predlansko kto se je zafielo vprasanja re-Sevati, kako bi se ^narodnim posestnikora moglo po-toagati v zafrsnl denarni sliski. To gibanje je rastlo in cvelo in bi imelo roditi lansko ieto lep sad, nam-fefi v istini pomoC, <5e bi je bib ob priliki treba po-sestuiku. Pa kar naeakrat je vse utihnrtor Tisti gospod z Notranjskega, ki je imel takrat naj-bla^e Cute za reyo svojih bOsedov in rojakov in jili
gotovo tudi Se danes ima, ki mu je trudilin uajuMijal, da bi se sldieal shod s« vuft v u 1 j n v ti ih muil; kajti njemu samemu jti bilo, kakor je razviduo, bn-me piftte^ho, on je v trj zadevi zamolknil. Kaj j« pa bilo vaemu tomu vzrok ? Je li ne gmotno stunje na-Sega naroda, skoro bi rekel, skozi not; tako pobolj-8alo, da ni treba takih prizadetev vefi? To hu mi no dozdeva nikakor verjetno, in kder koli aem vprasal Icterega kmctifia, povsod se mi je potidila sfcara, de-loma §e oRtrojSa reva, ker preteklo leto sploh uibila letina ugolna. In vender vse moltt, Nas iiuroil se dela bogatega, kakor da bi bil Krczov AvaWL Vzami da, dragi bralec, Uteri si bodi slovenski casopin v roke, v vsakem najdeS raCuu knke velike nnrodne sve-fanosti ali pa dolgo naznanilo kake ljudske vcselice, h kterej vabijo najvpl.f'«niojge osebc naSega naroda; obeeuiejo se raznovrst1 I'zalwve, kterih je res od vseh stranij tlaCenemu CIov'»«u privofifiiti, da vs-»j za m»-ktere trenntko pozabt avoje miike, — vender pri vseh ten oznanilih se najd« od zadej v evetiee naj-ilndkej-Mh vonjav, v cvt-tlco tiavodnosti, zavi»o konjsko ko-pito: „priiund Kadiiji groS seboj, da so poiobi v nnrodne namene". Da h kratka povem, kar vidim: Sicer jako pi'ebujeno, na inajhno, hEIiiu revno Ijudstvo, tlacenb po vsestranskih nezgodah ima polo&li zadnji vinar, brez razlof:ka, je li Se nji'gov ali u3« izposojen, na narodnostni olfar, nikakor morda za to, da bi so narodu v gmotnem ali duSevnem obzim pomagalo, ampak satno, da bi se neprilicncist odstranila, da ima m»mSki kazino v sloveuski metropoli lppSo poslopje, nogn eitalnica. Tako hofejo najvplivnejSi vodjo slo-venskega naroda — se ve da Si' !e po smrti previd-n«'ga in skrbljivega naSega ofieta, ki je imel za revo nagoga ljudstva bbljfie oui — tako ne mora zgoditi, in fie se drzne kdo se t"ko rahlo ugovarjati, ta je u2e narodni izdajaiec. Ce bi kdo trdil, da bi morda manjSa vsota kakor sto tisofii za narodno poslopje tudi zadostovala za zdanjo rax mere slovenskcga naroda, ali da bi se ta denar tako ne naberafieval s kleSfiami, kakor se v istini godi, ampak da bi se vsaj vefii del ecle vsote spofial po delnicah m potem, ko se je uze ta denar nabral, da bi se §e le v dopolni-tev nabirali pio^tovoljni doneski, imenovali bi ga naj-manje kratkovidnega sanjarja.
pa _ morda je du§evni po!o2aj bolj§i ? Kako pa je s Solami ? Res je, da smo dobili nekoliko slo-venskih srednjih §ol, pa te se le imamo krepfiati in utrjevati, da nam ne pojdejo po vodi, kakor slovenske paralplke na realki v Ljubljani in slow razredi v Kranji 1. 1874. Med tem se nam pa §irijo nemfike ljudske Sole na naSih tleh po pomofikih, kterirn se mi te,;ko ali sploh ne moremo ustavljati. Kem§ki nSchnlvereinM rabi za ta namen novee; tat jih sploh nimamo, in fie jih kaj z najostrejsimi narodnimi kle-gfiami naberemo, zidamo si krasno palafio.
Kako je pa z nasim §olskim narastajem, kako je kaj z naSo mladino, na ktero stavi celi narod ves svoj up, da se nm bode popolnoma izjasnila bodofi-nost ? Morda bode kdo trdil: izvrstno; saj si je za-vedna, da tefie v njej slovenska kri, fiesar ne bode nikdar pozabila. Istina; prebujena je, kakor sploh c<di narod; pa, gospoda, od *amega zraku in narodnega preprifianja se ne da iiveti; treba je §e tudi kruha, za kar se pri nasi mladini prav malo, skoro bi rekel, prav nifi ne skrbi. Koliko nadarjenih sinov na§ega naroda ni doseglo svojega namena, ker jim je ^ive^a zmanjkalo na vseufiiliSci I Samo zarezec kruha — saj so zadovoljni in revScini privajeni —. in po-magano bi jim bilo. Pa ni ga bilo; sila kola lorai, razgubili so se po vazlifinih potili in zdaj morda slu-2ijo med tujimi narodi, oskrbovaje morda posle, katerim bi b:"i tudi brez viSih §tudij kos, ali pa biv?jo med lastnim natodom in mno2ft, gotovo proti svoji volji, ono vrsto ljudij, kterirn p:iSt3vamo inteligentue brez-slu2bne revere. Iz te vrste se tudi mnogokrat ogla-Sujejo fiasnikom porofievalci, kterih besede so pogo-stonia merjene po osebnih razraerah. Dajetaka, sem se preprifial uz"e iz marsiktere notice slovenskih fias-wkov, kakor tudi iz drugih prikaznij. Omeniti samo hofiem, da se v naSem sicer poStenem fiasnikai-stvu ka^ejo tu pa ta© vpljivij ki ciraajo m^w praviw
| v javiiosli. Tudi se ti^c 2alibog nahajajo mod naSim | majhnim uarodom prikazni, kterih m bode s fiasoni I treba bati. Pa nofiem te tofike dalje ru/.vijati. Saj m • nze iz fega, kar sem omenil, dovolj sprevidi, da imamo med immi veliko Atcvilo inteligentnih ljudij, ki so vsi pri^lt na nczazuyona pota, namo ker sc jim ni pomagalo o pravum 6isa s kako malenkostjo. Takoga mua^finja w imamo dandamiSnji dovolj in §e morda vefi nego poprej na visokih, pa tudi srednjih Solah, Idite tje in preprifiajte se sami, ali imajo vsi nlovun-ski dijaki vsak dan potrebnega ^suliega" kruha; 8prc-vidcli haste, da bi se tarn muogoktori krajcar na ti-sufikrat lioljsi' oln'osti utegnil nalo^iti, kakor fie se za eeli narod fie tako sijajna palafia pezida. Gotovo mu j» zelim iz eclega srea, bliSfiefio, kakor si jo zatduJijo neomahljivi narodni napori; pa Uk\ bi mu tudi iz eelega area n\ vse to — potrebnega denarja.
-lasuo je torej, da nnSa revna inladiua po fiolah pe§a in hira, da su posastnikoin od c. k. urudov pro • ilajcjo posestva, in itjili lastuiki m i^gatijajo a silo iz do.sednnjih m\M; pri vhoiii tern so nam pa v uaSo najyefio .sraiiioto zafino siriti nemiiko ljuduko Solo v na§i sredini, kterirn b i h u moglo b a m o z o-naUi m kI ovoubkiin ,soIk lei in d r n stvom v o k o m priti; wilder zopet bi trebalo z* to nokaj krajearjev. Oe bi se pa za vse te omenjene uiunene odvzel piimeren del od velikega Bnarodnega dam", li kterenut gotovo vsak rodoljub radostno pripomaga po svojih najboPih mofiidi, narodni dom bi se So zme-rom lahkii zidal, Ne /.adobil bi morda vefi tolike krasote, kakor mu je po uafirtu odtofiena, a zudosto-val bi Se vender gotovo nasim revnim razmeram in — pomagano bi bilo pri vseui tem tudi narodu v njegovi gmotni stiski.
Toliko v prcudaiek! Koncfiuo §e se mi po vsem tem, kar v novejSih fiasih opazujem, zdi potrebno o« mcuiti, da bi me veselilo, fie bi se iziazene skrbi od-stranile po tehtnejsih razlogih, kakor so moji. Cepec ne more stvari same predrugafiiti, dasi je morda mar-sikomu neprijetna.
Iz dezelnega zbora kranjskega,
V  5. seji se je sklenilo, da na slapenski Soli na Yipavskem poduk za ljudske ufiitelje v kmetijstvu Se ostaue, iu se je v ta namen odlnfiilo 400 gld. Kai-tenegger je nasprotoval, fie§, da porofiilo o podufie-vanji ni ugodno; dr. Poklukar in Lavrenfiifi pa eta dotifino proSnjo podpirala.
V  G. seji se prebere vladni dopis o tem, da si bo vlada prizadevala na vso mofi, zemljiSfiuo odvezne zadeve na Kranjskem do konea 1. 1884. v red spraviti.
K 7. seji je doSlo mnogo izbornih novluSalcev, ker je na dnevuem rcdu porofiilo fin. odseka o pro-rafiunu §olskega zaklada. Poroc«valec dr. Schrey prebere porofiilo, ki nasvetuje ]>oirditev zneskov za vet vefi Sol, diSecih po nemSkem BSchulvereinu". G. posl. Klun doka^e s stevilkami, koliko ima deiiela ze vefi plafievati za stroske Solske, kar je nemfiurska svojat na krmilu. Spodbijati njegovegagovora ni mogel noben. nasprotnik.
V  specijalni debati se proti porofievalen oglasi najprej g. Svetec in graja postopauje de^. Solskega sveta, ki je v Maverlu dal osnovati nemSko ljudsko Solo na pritisk nemSkega BSchulvereina<<. Dr. Schrey osorno odgovarja in zavrafia g. Svetca na de2. pred-seduika. Ta pa pravi, da o teh razpravah je is gd-vor v stavljeni interpelaciji; on kot prvoseduik de2. Sols, sveta se mora zanj poteguiti. De2. Solski svet je svoj prvi sklep premenil, ker je priSIa iz Maverla proSnja tamoSiijih obfianov za popolnem nem§ki poduk, katero proSnjo je podpiral tudi dez\ odhor. Dez^. Sol. svet je ravnal po postavi, ker se ne more star -Sem odrekati pravica, dolofievati, kako naj se njilt otroci podufiujejo. Ako pa kdo misli, da del. Sol. svet ni ravnal postavno, so zamore pritoiiti pri mi-nisterstvn za uk, ali pa pri upravnem sodiSfii.
Na to Je zlasti g. Navratil stvari poja^ujeval ia t kaj krepko oiigovarjal. 0 tem pa prib.
„3oLa" izhaja vsa It petek in   velja
po pošti |»r«j orna na   .M v Gorici •¦¦i <1<mi
jto^iljansi:
Vse 1«U.    .   .        .    .    t    : Uj
Pol leta......_•¦
Četvrf leta     .    .    .    .    ... i
Pri oznanJlili .;i  ;:. .,   tudi           , ¦
Slanicah" se plačuje ¦/.» uuwi<lm> ti-.>i..ij.-
no vrsto:
8 ki-, bi s«» t »kil  l kun
0   .]   '.]   !!     ','.   3   !. Z« vei";*» t'ik»»   po prostoru
Dopisi.
IZ Gorice- V Gorki dobro cutijo, kedaj doba-jajo tnjci Kakor nastavljajo ob somnjih novo io sta ro blago, dobro in staro robo pod milo nebo, da n jo slovenski kmet ogl**duje in se ve da vselej za „do-broa in „finott kupoje, enako Gorifcaoi tnjcero kar vsipajo prilike za razne zabave, ce tudi nimajo §e hotelcv ali „korsalonova v velikem slogu. Kmalu pri-dejo iz bla&me deMe^vandrovcia z operand in ope- ' retain! spodnje io vsake, samo ne previsoke vrste. GlediSce jim zdaj pridno popravljajo, potem ko po dunajfskeni poiaru niso iraeli zato nikake sile, doWer m je oglalala s> kaka la§ka druzba in drwibiea, ali kak WW iiueniteu gost moikega all z>nsk"ga spola. Zdaj bo vse dozidano in urejeno, ko prilete laslovke iz zaane delete. Fred dohodom slavnih igralcev in imenitmh igralk nas pa godci in pevci razveseljujejo, da m vac kadi Preslo soboto n. pa se je noiiska ginnastica zabavljala, v ned«djo pa je aristokracija priviula v poslopjo istoga dtuStva, da bi posluSalo dunajsko operno pevkinjo, to vendar v pravem pome-nu slavnega imena, imenitno Wilt, Dohcdki, katerih je morale biti vsled nolne dvorane povoljno, posvetijo se v dobro namene. Vse je bilo dobro, pravijo, samn to ni sio nektrrira v glavo, zakaj bi morali svoj obol donasati ravno v prostoriSSe, kjer se drugace bolj ogre-vajo za kak Cantico dei cantici, nego pa za evetice in vonjavc, ki dile po avstrijskem duhu. Gospoila, ki dobrodelne veselice prireja, bi moralo vendar vedeti, da apriori sama svojim ttamenom §kodnje, kedar sili abLinstvo v kraje, katerih drugace ne pozna. Vsak so ne more abstrahirati in gledati samo na namen. Nil, pa saj bocemo samo zabave naMevati. V sredo so pri* redili veselico v mladem „dramati5nem in glasnenem drustvu" tukajinj; Labi tudi v dober namen, namrefi za Tirolce Koroice in za „zgornjo Italijo.* Drngafie ne more biti tam, kjer sum v prijateljstvu z bliznjim Ti'stom. in katerega poslcdnjega mestni zbor ima na area bolj ski b za Benecane in Lombard© nego za Tiralee in Koroke, Zato pa je prislo k tej zabavi tndi mnogo semitskega rodu oboje^a spola. Pa naj bo ze, kakor more, jaz bi vendar svetoval, da bi n. pr. goriSka ti tainica poslala svoje odborajke k zabavam tega dru-stva, murda bi dubili tukaj ^novi za §tudije, kako bi priSlo tndi gori§ko slov. diuitvo tandem aliquando do kakega pevskega zboia in potrebne glasbe, Morda bi Sprevideli gospoJje. da bi morali tudi Slovenci dra-inatiko med seboj v druStvib bolje gojiti, nego doslej. Vfieraj je lmela um^tnica Wilt zopet in sicer za se svoj koncert v dvorani „Concordiatt ; aristokracija jo je pocastila v obilem stevilu, Wilt jo je pa se ve da s petjeni prve vrste dovr§enosti razveseljevala. Godli so tudi vojaki bande hrvaSkega tukajsnjega polka. OMnistvo je sodilo, da se odlikujejo, i i da ta godba ne zaostaue za ono nem^kega polka, ki je od§el od-tod na Saleburzko.
Zdaj pa naj refie kdo, da Gorica ne zna tnjeev vabiti na zabave, katerih v enera tednu po 4, 5 na-vrsti, kedar hoce!
Pa ne uienite, da so me§ca,ni gori§ki na vsako stran tako veaeb. Sueca za nje, da vefi vid>jo, nego premisljujejo; diugafie bi veselic ne obiskavali. Dasi niso zaresni in odlo&u, vendar se tu pa tam le razjeze nad deli in 6ini na§ib mestnih voditeljev. Pokopaliifie, so pred par leti dozidah novo in potrosili za nje okoli ali nad 150000 gl. Ali to je na taken* kraji in v ta-ki zemlji, kakur si slabSe misliti ue more§. Zcmlja ilovoata, in voda se ne udteka!
Zlasti zdaj ob deievji se je pokazalo, da poko-pafiSce bo treba popastiti. Pogrebci in drugi spricu-jejo, da truge v jamah kar plavajo. Ko bi imeli pro-ator, pouatisnili bi dopis iz trz. BImparziale,B in-videli bi, kakd se Gori&im hudajejo nad onimi zdrav-niki, ki sov zidanje pokopali§ca privolili oa sedanjem mestu. Dopisnik se spomnija, kako so ob svojetn easu slov. zdravuika dr. Ah Rojca sovrazlli in spodkopa-vali, ko je nasprotni strankt, skupini goiiskih zdrav-uikov, nasprotovai in prorokoval, kar se zdaj godi. Dr. Rojec je videl nevarnost tudi v zdravstvenem oziru za Gorieo in je vse takrat razlo&l in dokazal; ali o&tal je osamljcu, in zdaj ima zase povoljno, za mesto pa 2alostno zado§fienjeI Prasanje o pokopali§5i posfaja v Gorici akutuo, in mi se nikakor ne vjemamo z ,Eco del Litorale", ki hode uekako pokrivici stvar kot ne-uevarno prekrivati. Ljudstvo govori, ker govor6 dejan-btvene razmere, in proti temu ni molcanja!
___________GoriSki pobajaC.
V Ljllbljani, IS. okt. Dopolnilna volitev dr-^avnega poslanca za rnesto Ljubljano po odstopu g. viteza Schnerda je razpisana za 9. dan novembra. Casa za agitacijo je tedaj jedva tri tedne, a vendar dosta, ako stori vsak narodnjak svojo dolzuost v svo-jem krogo. Akoravno §e ni oficijalno objavljeno ime narodnega kandidata, vendar se Cnje euoglasno, daje namenjen za izyrai-ujeiio mesto g. Peter Graselii, zu-pan Ijubljauski iu predsednik Malice slovenske. On ima pa tudi med tukajdnjitni volilci najve6 veljave in zaupanja iu celo pri politicmh nasprotnikih §e najvei spoStovanja in priznanja.   Mi tedaj iraamo iroza in
v njem smo vsi edinf. Ktwega kandidata bodo pa nasi ^ikcijozisti postavill, daues se sami no ved«*; potrebujejo samo enega, iuiajo jih pa muogo, zato so v ne raali za<lregi savoljo te volitve. Eni se jim kar sami pontijajo, ali ne»n§kulaiski volilci jih ne marajo; drugi, krere bi oni radi imeli, se pa branijo prevx^ti fakcijozen mandat. To je kri*! NemSkutarske kau- [ didate Iahko lo«mo v dve vrsti: v vsiljive in v pa -siljeae. V prvi so wed drusimi vclikaSi dvomijivega pomena: Desman, dr. Sdtaffrr, dr. Schrey— v drugi jia: Gicar, d«zelae sodtiije predsednik iu predianskim iz Ljubljaue na Duuaj odpiavljeni finanfini proknrator dr. Kal?* nt"gg<*r, treti««gL' tnod i ijaaa re. jutrnviF dezele pa Se iSCejo po uradih. Naj se ule otllodijo na§i fok-cijoziati, za kterrga koli bo&sjo, toliko je gotovo. da njih vlaile v Linldjani ji» kouec, in nob*'»o jme jim ue bo dalo zu>*ig»* 9. novombra. VoKlna btirbu tisti dan sicer ne bo rnvs»> labka, ker uasprotniki bodo napeli ;sp mo«i m uporrVIi vse zvijate, d* bt zma-gali §e enkratt zlasli sedij, ko je zarinja vulitttv Inez petakarjev; pri priho«lt*jib spl»»Smb v ditvah, k«> §i» ti pritisnejo, tiem&katarija tafc* nima vef „upa zma^w* Zato je tri'bt posebuo sedaj fchme dhciplinef VNak-do mora stoiiti svojo dnilsiost, in uikdor tw ne ^me zanaSati na druge.    ____    _____                        St.
IZ IStre, 8. okt. him je ze tako ra^upita, da vsakrat, kedar hofieiit izgovoriti alizapisati njeno ime, mi nehot6 utefie nrira^eii jej pridevnik — tti2n». A ,vremenatt so se jela tndi tiiznema Istranii» vsaj v nekih obzirih, jasniti, P'jsobuo severni Btrawi - Slovene! so se stafieli na narodti'»» poljt li'po vsbujati. Da se oni zavedajo svoje narodnosti, da noSejo biti veg „pod!oga tojdevi jieti1*, so aijajno pokazali oni aiesec avojemu preljnbljeneuia vhdarju, katerega so od blizu Iu dalec" privreli pozdravit. I^trski Slovenci so res posnemali g<»ri§ke Slovene ter tudi oni reSili siovensko feist, a njih predstojr^i — c. kr. okr. gla-varji in zupani niso bill jednakt..' Prvi nauirefi niso posneinuli toliniuskega, goriSkega*1 in se2anskega gla-varja, marved so §e sami ljuiUtvu ukuzovali, naj svr»-jega vladarja le po svoje, slovejjsko z ^Avlff1 \>o; zdravljajo; drugi — zupaui — pa inso hoteli posne-mati, ker mm imela uikakega ukaza, ali kaj jedua-eega od zgorej, nekih ^upanov slov. t»g<»v na Gortt-kern, mavveC so, kakor 2itpas deskelaki, solkanski itd., pozdravljali ter ogoviujati piesv. ccsarja v mate;new, v slovenskem jeziku I Vidite, da v tern obzirti Istra ni vt'C lu^na, ter bi vrle Istrane morali drugt poiiic-mati. Ako pojde tako. naprej, bode Istran mnogoka-terim Sloveneem v zgled. V to pa Bog pomozi in sreca jnnaSka I_____________
Na Dlinaji, 9. okt. Slovansko pevsko druStva pevcem slovauskun ua Dunaji iu prijateljam siovan^kega petja v obLe I
Zpev a k vlasti fciska vsech Slovanuv paskal
Slovansko pevsko dru^tvo ua Dauaji pritioe I. oktobra 1882 dvaindvajseto leto svojega neu-trudljivega delovanja.
Zvesto svojemu naeelu, biti skrbaim varuhom i gojiteljem slovauskemu petju iu naravnim raz§Ii>va-teljem vzvis*.ne i«ieje vzajemuosti slovanske v metro-poii avstrijskega cesarstva, doseglo je slovansko pevsko drustvo v tako popolai meri, da se je uze v prvi dobi piodne svoj:-! delavnosti odlikovalo med naj-boljSimi pevskiioi dru§tvi ua Dunajr, iu da je dalec" proslulo zaradi redke pristnosti ter uraetutske popol-uosti javnih svojdi produkcrj. Jasen dokaz temu so neStevilue slavuosti, koncerti in zabave naiega drustva, ki so zmirej pnijubljeue bile, kakor to pneajo iepa poixCila, vaesplosua priijubljeuost, kakor tudi to, da se cela vrsta umetnikov svetovue slave, kakor so Le-Seticki, DawidOu, Dreischoek, L:inb, BcoJsky itd. pri druiila se je s& sodelovanjem pri dru§tvenih koncertib. Slovansko pevsko drustvo pa una v svojej bogati zgo-dovini zaznamovane sijajue tritimfe iu lepo slavo, ki si jo je priborilo pri razuoterih pevskih slavno^tih, kakor v Pragi, Beruu, Prerovi itd. Tako postalo je to dsu§tvo nekakov vzor v^em slovanskim pevskim druSt?om vesoljuega slovanskega svetat Narodoa pe-sem bila je od nekdaj mogofini navoz celemu narod-uemu iivotu; tem mogofiueje naj se tedaj glasi slo-vauska peseia ua Dunaji, budeC area k Ciuom biago-uosnim. Podpisani odbor obiaCa se k Vam, slovauski pevci in prijatelji petja slovanskega, ki se V'as vcliko stevilo nahaja oa Duuaji v krogu uraduikov, uclteljer, dijakov, glasbeuikov, trgovcev iu obrtuikev, iskreno vabefi, da piistopite kot s 0 d e I u j 0 C i C1 a n i, ter da tako pomorete krepkemu razvoju in povzdigi slo-vauskega petja, kakot tudi, da gojite kot pod p :-rajoct ciaui iu utemetjitelji posebuo skrbaost za daljnje vzdrzevanje iu razSirjenje plemenitih naCel na-Sega druStva.
Kdor je na Dunaji svesten Slovan, stori naj svojo dumorodno dolzuost, ker za teiavne iu vzvtSene cilje je le v zdru^euih inoceh zagotovljeu sijajeu vspea. Zaori torej v bodoCidobiznovifestoteii glas vermh slo-vauskih sic ua Duuaji, da se v bodoee razeveta in lazsuja staioslavuo ua^e diubLvu I Na zdravje I
Odboc slovanskega pevakega drustva,
Opomba: Pevske vaje so vsak pctek ob 7. ari zveCer, I. Salvatorgasse 12, kjer se tudi prijavlja-jo filani. Dtu§tveni urad uahaja se I. Braunerstrasse 6, v 2.em nadstropji pri predsedniku jur. dru. Jan Lenoch-u, dvoruem in sodnijskem odvetuiku, pri katerem se more poizvodeti po natancnejsfc.
Politidni pregled.
K delcgacijaina, ki zafinejo 25. t. m. v liudapesti, odidejo tudi slov. deiegati; gori§ki, dr. Jos. Tonkli ze 21- t. m. Drz. zbor prifine novo sesijo 25. nov.
V   koroSkem dez. zboru se je krepko po-teguil slavni posl. Einspicler za koroSke Slo-vftiice ter povdarjal, kak6 se jim krivice god^, posebuo v §o]ah in uradih, NemCurje je to hudo speklo, ker jih xe jezi, du so audi gploh se 0 Slovencih govuri, Tajili so vse krivke in se iz* guvarjali na slov. odpadnikc in izdajalce. Od-govorilu se je Kinspielcrju celd, da vlada inir na KoroSkem, se ve da mfr, ki vlada med go-spudovalci in sluzabaiki. Pa prill, vec 0 tern.
Fzm bar. Jos. Maroicifi di Madonna di Monte, ki nedavno M v pokoj kot prejSnji vo-jaski nari'luik duuajski, je umrl vtorek popolit-dne, 70 let star. Ta geueral, ki se je v vojski zlasti 1848 odlikoval in je dobil vsled tega vi-teski red Marije Tcrezije, ta veliki voji&nk stare koreoine in sole, je bil pri Ijudstvu zarad od* kritosti fti priprostosti silno priljubijen. Cesar ga je iinel jako rad in ga je pradai vselej za svet v imenitnih vojaSkih zadevah.
Iiusoui ni po volji, da si Anglezi svojijo meni 1116 tebi nic ;Kgipet. Zahtcvajo torej Rusi Carigrad in Dardanele za prosto gibanje svoje-mn kup6ijstvu iz Omega v Egujsko inorje. Sploh pa se Rusi pripruvljajo na ve6ji buj, ker siltio utrjujejo mejo proti Ncmfiiji in Avstrgi: Kijov ho kmalu stliui tidnjava. Car se je preselil v Gachio.
Neuici kupujcjo v Poztiansketn zemlji§6a in graMine po vsaki ccni in tako kr6ijo slovanskim Poijakom starodavna tia. Poljaci so vsled tega eedalje huje razburjeni i:: obra^ajo svoje oei v Rusijo, pa tudi v Avstrijo, iskajoe pomoei.
Svicarski liberalci so odpravili smrtno ka-zen. Sedaj jo tirja skoraj ves narod, ker z zlo-cinci drugace ni prestati.
Srbski kralj Milan je dosel v Rus6uk. Bol-garski knez, iniuistri in ljudstvo ga je sijajno sprejelo. Nadskof ga je po^dravil v imenu na-roda zelee, naj bi se Jugoslovani zdruziii. Ta pozdrav je storil velik vtis.
V  Kgiptu pozvala je vojaska sodba Arabi-paSo, uaj &e zagovarja zavoljo punta. Arabi se pa dobro brani. Pravi, da je vse storil na po-velje vice-kraljevo. Ta ovadba pa vice-kralju. ni po volji in je dal Arabi-paso v jeci hudo pre-tepsti. Vsled tega ho6ejo Anglezi nesrecneza pred svojo sodbo pozvati in ga v Ciper poslati v preguanstvo. Egiptovski vice-kralj pa nabira novo vojsko iz samih prostovoljcev. Nabrati jih hoce 10.000 moz.
Domade stvari.
Grof France Coronini bil je te Jai oa Duuaji, kjer je /.bmuvala ceutialua koiaisija za uravuavo zemljiScuega davka. Na njegov predlog je komtsija aprejela od ujega predlozeao resoiueijo, vsied katero bo predlagala viatli, da se dodeze vsaj zuizauje dav-kov ua Kiasu ui drugud, kjer se po euaki puti zem> IjiSfia pogozdujejo.
Povdarjal je tndi grof Coroniui, da so tanfe za zeintjisca uase pukrajiue previsuke iu predlagal, da bt se tudi tu kaj zlajsalo. Na ujeguv predlog so se odlo-tili cistt duhudki: 1.) za Gonco H9.914 gl., 2.) za okolico gorisko 460.374 gl., 3.) za Gradiscausko 748.965 gl., skupuo 1,572.321 gid.
6. Ivan. Mercina, izprasan mesCanski uCitelj iu ud c. kr. goriSke izpraSevaiuo kouiisije za ljudske in mestauske sole, postal je staiui ucitelj na c. kr. de§ki vaduici v Gorici.
V Egipet je odsb preSli teden iz Gorice in okolice biizu 200 oseb, ki vstopijo v novo vstaaov-Ijcqo tamo§oj9 ^eudarmerijo.
Cr. dr. los. Tonkli, dr2. naS poslonnc, se od-ptdje doe 21. t. in. k delegacijama v BudapeSto V Gorki ga bo uadoniestoval za odvetniSke zadtjve nje-gov brat g. dr. Nik. Tonkli. kateri bo ttidi reduo do-hajal, kakor doslej, vsako soboto v Tomin.
GoriSM „Ecott je hi! vnedeijozopet zasezen.
Porotna sodnija se zopet prtfne v Gorici 4. ! dec. t. 1.                                                                            j
Popravek.  Tudi g. iYfer La § dak, strojar v ! Goric», ui <Iobil bionaste, kakor je bilo porofiauo, ampak srebrno svetinjo na trzaSki razstavi.                   I
NaSe polite, Vpr. Koliko casa rabi pismo iz Kaoala do Bovca ? Odg. Dvajset dnij. Vpr. Kako to ? Odg. Evo doknz I Pismo bilo je oddano na c. k. pn-fiti v Kanalu 16. sept.. Slo je v Gorieo, Trsr, na Ti-rolsko, zopet nazaj v Trst, bilo jo Se nadveli dnizih c. k. poStah, priroinalo je zopet na juj&uo Tirolsko, in tukaj Se le so mztimeli poStcn lepo in razlocuo pisnu slovensk napis, da je Bovec „im KustiMilnnde", in tako je pismo srecno prislo 5. oktobra v Ho «r«»c. Ne fikrbi )i rps si. c. k. posta v Iiitro postreibo slo-venskega Jjudstva ? Gospod urednik! Da se o tern prepricate, prilozim Vain omeiijenf .zavitek, ki nima nil' man'}, ku 10 poStuili pefialov. Skoda da je pre-po/.no, siecr bi pnslal to koverto na trzaSko razstavo, niislini, da bi si jo ob^kovalei og'edovnli, kakor ono listnico v hrvaSkem paviljonu s toliko tisoS busedaini.
Z.
JFizika, kntero je spisal in zalozil g. prof. Jakob be b u I a r, se dobiva na prodaj tudi pn g, Jii&fu Vugi, odprnvniku „8oie* v (Jorici Via fcabatta St. 20. I. iiadstr. I);jakom se prodaje knjiga po nekoliko znizani wni.
„Solaa, glasilo OoriSkih ui:iteljev jo izSla v 2. zvezkit III. Ictnika, in bo v tern ti sestavki : Vodnik kot ucitelj — Pismeno snStevanje celih Stevil (konee) —-Opazke iz Sol" — Obraz iz ticitcljskega iUvljeiija — 0 Solskein birokratizmu — in sulski ogled.
Na sirarski razstavi v Tram je dobil g. Ig. Kovucic pri sv. Iaiciji (na Mostu) za nmnizno su-rovo maslo (TafidbiittiM) zlato nvetiujo, g. M. Jonko iz Bovca za sir pa su'bnto svetinjo.
„Novice" v po.>ledujt St, iniajo u Oorico po-meuljiv dupis, ki .slov«n-»ke veljake na GoriSkem opo-zarja na prihodnje dezeluozborske volitve in na no varnost, ki gortSkim Slovencem preti v pogledn na te volttve.
^alostna statistika. Sprejetuni izpit za I. gimn. rtizrcd je letos v Goriei nipravilo 52 Slovencev in 29 Lahov; padlo je 19 Slovencev in 16 Labnv. Tmli en Neince je bil padel, pa je po 2 duevih zopet vstal in spr.'jet bil. Izprasevai je pri izpitu tudi na§ini Litatrljein dobro znani g. Nussbautuer.
Da nam drzavni pravdnik ne zaplcni lista, re-6emo sarao toliko. Pre^a'ostno je, da je na Gor;§kem slovenskim in italijanskim defikom, ki so obiskovali narodne ljudske Sole, zarad neiaSkega nfripga jezika do srednjih §ol pot zabranjena. Mi poinilujemo ubo-ge fante, mi pomilujmno uboge starse in nienimo, da ne zaslu^i tega de2eia, ki je neomojeno lojalnost svo-jenni cesarju Se nedavno tako navdnSeno pokazala. Navpia5;\nja onih starSev, katerih sinovi niso napra-vilt sprejeinne skul»j»*t o tern odgovorimo samo toliko, da se stvar najbr2e ne da spretucniti. Mi poznamo za pnhodnost samo en lek% in ta lek t^o narodne sreduje Sole, katere mora odloCno zahtevati vse pre-bivalst?i» naSe pokneieiie grofije.
S primerno boljSim vspehom je naSa mladina napravljala nprejemnt izpit na goriSki nalki in na izobraievnliSci za ufiiteljice. Na realki namre6 je bilo sprejetih v I. razeed 46 ufiencev, med temi 10 Slovencev ; padlo je 5 uCencev, Na pripravniSnici za uci-teljice je bilo v I. razred sprejetih 22 laSkih in 8 Blovenskih gojenk. 2 Slovenk in 5 Lahinj niso spre-jeli. Na zadujih dveh zavodih so izpraSevali samo pro-fesorji,  ki so bili tudi obeh de^elnih jezskov zmo^ui.
rEdinosta v predpredzaduji St. biCa v jako Cudnem vvodnem sestavku sedanjo politiko na Pri-morskeni in trdiT da je sanu Slovanstvj edmi jez proti irredeuti. Potem pa mcai, da bode vendarbtz ko ne vse pri starem ostalo in piSe dalje: ,Mi smo samo hoteli konstatirati, da najbrze Se zdaj ni zrelo slovansko pitanje na jugu. Mi primorski Slovani pa se nemaino strasiti Se nekoliko lei zauikauja iu po-kore* itd.
Brr! Kaj je to'? Ves svet je preprican, da na Primorskem je dosedauja p»litika flSe nekoliko let* nemogoiSa, le BEd." je drugega mnenja. Siovenski list bi Se priznati ne smel, da je nadaljevanje sedanje po-litike na Primorskem sploh Se mogo5*. AH morda IioCejo po tej poli priniorske Slovaue na to priprav-Ijati, kar je samo pri nas veudar S*j mogofie ?
Mestni zbor tr2a§ki je sklenil podariti 1500 lir ali tVankov po povodnji zadetim Italijaaom na Be-neSkem in LombarSketo. Konservativna strauka ni hotela glasovati za tolik znesek, gled6 na to, da je isti zbor za Tjrolsko iu KoroSko premalo odlocll.
I „Triester Tagblaf.t" je ob tej priliki razodel, da ob-stoji med kouservativci in progn-sovoi t»i?. mestnega zbora komproiuis, vsled katereg.i ni -mm p.i enakih glasovih 2apan potegniti s kouservativ.-t. Ali pri tu omenjenem sklejm se je nagnil mestni /.unan dr. Baz-zoni na levo stian, in je levica zuiiigal.i! Pogodbo je tedaj loviea, progresovska stranka prelouiila; sto-rila je cnako, kakor n. pr. levica dr2. zbora na Du-naji Se preSlo zimo. Vidi pa se,kak6botn triaSki mestni zbor na dalje postopal; vidi se, kako so letos svet sl-pili, po dovrSiMiih volitvali, fieS, kouservativci so vendar na vrhu.
-Ondan so bile vulitve v razne odscke; v najvai-nejSih, n. pr. Solskeiu odseku, m> najhujSi progresov-ski naf.elniki! Tu j-.- sad, o kuterem nofiemo clalje go-voriti, k«M* nam vsiljiijw pre2alostnu spomine sta cas poslednjih triSaSkili volitev.
Se enkrat nekoliko o zastavi wlov. eitalnic na GoriSkem oziroma gon&ke de^elne zastave. V nBdinosUtt Stcv. 55. 11. oktobra t, I. frdi nek K, da barve av-Bthjanskih dezel, naStete v „Soci" Stev. 30, niso pra-ve, in iiaziuinja tudi min. odlok, s katarim so nekte* r» premenjeue, kakor se mi dozdeva.
Da nektere refit iu tudi zivali barve premenju-jejo, vidimo vsak dan, n. pr. listje, ktero je o poinl.t-daiiskeui 6usu lepo zeleno, je v jeseni rumoiio in snho, celd rujavo, zitne bilke postanejo zlatorumene, na4i lasje osivijo, Ijsiea, zajoe in druge Zivali premenijo dlako, kaineleou, pravijo, da oCividno barve prenienju* je; to, pravimo, je naravno. Da pa ministerstvo do-Nellie barve predrugaci, to je novo, in kur je ministerstvo v teh zadevah viSja in zaduja instaneija, mo-ramo to tudi verjeti in molcati.
Pred mnogimi leti je zgodovinski preiskovalee I. P. Kalteubilck na Duuuji prioWil tableau BLaiideti-farbcu der uinzelueii Provinzen ties o.sterr. Kaiser-staates (naeli Massgabe der in dem Kuiserl. Osteri*. j grossen Wappen vurkmnnieiKluii Wappenbilder). U omeiijenega, tableau so posnete dezelne barve, nave-dene v „SoCi" 39, in menini, da je inieuovaiii prei- j skovak-u strokovnjak v tej zadevi. Tega sem se drzal j iu barve za GoriSko oinenil iu ulcer belo-rudeCo'inodro j (v „SoOi" 39 jo bil jioiuotek).
Da se z  dopisuikom   nKdimwtia   poiazuiueino, inorain  npnniiiiti,  do Gori^ko  samo za se iina be-I lorudedo-modro zantavo iu Gradiskausko rumeno-mo- j j dro-belo. Akoravno ste ti dve ibzeli v eno zdm>5eni, I vender je dovoljeuo, ji loiSiti.   PosamiCui grbi, ktere j 1 je dezelui odbor I. 1875 napra^iti dal,  nam to spri- I | iujejo, iu to ne nasprotnje, da iinu (ioriSko — Gra~ j I diskaiiiko  kot eeluta  posebuo  belo-rudefio  zastavo. 1 ! Enako ima cesarstvo kot  tako fcuo-rumeno zastavo, iu veodar iniajo posainieue de^ele vsaka svojo poseb- I no zastavo.                                                                       |
;            Nekdanje kraljcstvo (KOnigrci>!li) Illirieu (Koro-
Sko,   Krajnsko.  Priinorsko) je imelo kot celota svojo zastavo  uiodro-rumeuo,   iu vender ima vsaka dtiela j posebno zastavo.
V   tern ziuislu sem raenil zastavo gorisko za slovenska dru^tva.                                   Avstrijan.
!            Tr^aSko podporno drugtvo je imelo 8. t. in.,
| kakor se nam poioea iz Trata, wvauredui obcui zbor, | ! ki je   potrdil   wiiottaiije naredbe" iteaskega   o«idelka | tega  druStva.   Sprememba   nekterih   §§.   druStvenih j pravil se ni mogla vrSiti, ker ni  bilo   uavzufiih dveh | tretjin udov.   Med nposamieae predloge"   se je   bilo
vpletlo tudi piasanje   o stanu   denarniee,   ua kar je
blagajnik pojasuil, da se prenioSenje prav dobro oskr-\ buje. (Odgovornost za istinitost teh podatkov prepu-
Sfiamo g. dopisniku; daljsega spisa nismo mogli spre-
jeti, ker nam je nejascu. Ur.)
j           Izreden obeni zbor druStva „Narodiii do in"
bo 29. t. in. Tega obenega zbora se udelezyo samo ] out drustveniki, ki so vplacali po 1 ali veC dele^ev, I in so in vplacali prvi obrok.                                           i
V  Novem mestu so imeli preSli tedeu  ob- j j Cinske volitvc. Natodui volilci so v vseh razredihsi- j
jaju o ziuagali, iu je od vsoh odboruikov voljeu en sam izmed protinarodue stranke. Slava uarodnim vo-lilcem v &rediSci doleujskem!
8Matice slovenska" 57. odborova seja bo v soboto 21. okt. Porocal bo med drugim knjiievni in gospodarski odsek.
„I4udski Qlastt, kateremu je urednik g. P. Ha-
derlap, dosel nam je ravnokar v 13. St.  List prtaasa
praktiCne poucue sestavke  iu nasvete.    Soditi je, da
je v naroduo-gospodarski stroki precej dozoiel, in mi
I list vsled  razmerno povoljue  nepristrauosti njegt)ve,
kakorsuo kaze doslej, naSemu ljudstvu s prcpricanjem
j radi priporoCamo.   Kar v posl.  St.  razkasuje  gcedd
j na posojilnice nv ptevdarek ljubljanskim obrtnikom",
dalo se bo nacelno priporofiati tudi  na GoriSkem za
Slovence vsaj goriSkegu most a.
Strahovit zlocinec Lud. Havrauek, kise je rodil v Krapiui in je vzrastel v Konjicah, bil je zad-uje dm prava posast ua spodtijem Stajerskein, kakor ptipoveduje BSloveuski gospodartt. Ubil je v sv. Le-nartskem okraji svojo mater; ubezaije, obsojen vnor-I uiSoico, in ubije v, Sa,iaatikovi pii ?v. LeuPt'tu no-
sestnika SchOnwetterja, njegovega sinCeka in rani nje-govo 2eno. V Pohorji se je klatel nekaj dnij in je na Padezkem pozgal 2 knietiji iu 2 2agi. Vse se ga boji. 15. okt. umori pred Oplotnico ^revljarja, 2eno in 2 otroka, 3. pa straSno rani in naposled Se hiSo uzge. Na visdkem Pohorji nazaj hite, ubije nosefio 2eno knii-ta Vetriha. Ta pa ga utlari s sekiro tepado v bok in kriz: Havranek se spusti v beg, ali na poti so ga ug-abili in je tu kmalu izdihtiil. Slabe tovarSije in krivi uiiiiki so neki zme.Sali tega nesrecneza, da je ktiudal, kakor zloSinska poSast.
Gospodarstvo. Pozor vinotrg^vcein,
I z v i p a v s k e d o 1 i o e, 10, oktobra. Od mnogo stranij hribovskih piijateljev ml dohajajo pra-Saujii, kako je z bendimo, kakajocena, in ali se sine flovok zanesti na stalnost robe. Ker segajo taku poz-vedbe v javno korist, naj vsom skupno nekoliko odgo-voriiu. — Na desni strani vipavske doline se o bendiml, zarad toee, Se govoriti ne more; samo leva strait od Dombeiga Kin» tretjemu delu srednje trgatve ceno po 17—18 gold, beta* staviti. Mokro vreinuo trgatvi uk ulcer ognjeuovitosti robe vgajalo, a grozdje je do do-brcga dozorelo, stalna tempe'atura ua prvi tnoStiil razvitek takd vgodno delovala, da se nam je dobre robe nadfjati. To pojasnilo boije pripomofil, sua^ne posode iu pravilui trud deialnih rok bi moralo U a priori robo iu producenta ali pridelovalea radostuo opraviLiti, da mil ni treba na pozuejo stalnost odgo-varjati, ker vse drugo spada v rueijoiialno ali umno kletitrstvo viuotrgovea; aiialibog, da iiimamo sposob-nih vinotrgevcov, kakor M) ouionjena torjatov o stal-nosti prifia, ampak vefiinoma vra^ue oevodno „pan(Sar-je,u ki celo na producenta od zgoroj doli uapaOuo pritiskajo,
Napoleon III. je stavil nasvet za vredbo rok in obraiubo poplovljevj. a v plana: z uravnavo rok naj se pocuc v liribili-gorali in pliuiinali-ituko je treba, da ki'gmarji in vinotrgovci od zgorej doli na producenta — vinograduika s torjatvo pravilnega kletarstva in robe vplivajo. Po naSi krasin dolini so zasluziiig. vodja PovSe in Jldiard Dolenec mnogo dobruga seine* na zasejali, tako da skoto vsak inali vmogradnik umno lovnanje z viuom vsaj pozna, veleposestniki so pav turn popolnoma donui. (k pa tu pa tain ua kako [io-manjkljivost ali napako naletimo, tega so veclnoina krivi le nasi nevedui uomaei vinotrgovci. Da jo tetnu tako, nam pricajo izgovori pri vhiskib razstaveh na grajo, prevelike zagovtnosti — duha po dro^ji, da so se moral! produccnti ravuati po stari navadi, ker to eena in trgovee terja. Trgovci, ki nas obiskujejo, so Kraujci ah naSi domacuii. Prvi nas le pri nizki ceni obiskujejo, da z naSo robo druga, tuja vina presekajo; j drugi pa k nam dohajajo samo do prve vrochie, potem pa liajdi na tuje, Oes da uaSa vina niso stalua. Po-I dobui so lastovicam, ki nas samo kratek Cas razvese-lju|ejo, in ako kdo doma nakupi tudi za poletje, robo tako hrani, da se mu mora mesec vroCine vzdiguiti. In vender nas veda in enologiina skusnje uLe, da na-Se podoebje je vgodnejSe za pridelovanje izvrstne in stanovitne robe, kakor drugodi. Da je temu tako, nam priCajo pravilue poskuSnje na kmetjiSki Soli v Gorici, kjer hrauijo domaca vina po vec let, ravno tako tocijo vipavski kiCuiarji in veleposestniki skozi celo leto samo domaCa vina, potem ko so trgovci boljSo izbrano robo ze odpeljali. Pomocki, vina zdrava, sta* uovitua ohrauiti, so vprvi vrsti: praviluo pretakauje, CiSdenje in pravilno napravljeni hram, s stekleiiicnimi vchami, da se vidi, ako zeli vino pietoCeno bitt. Ne vein, po kaj iniajo naSi vinotrgovci ravno o vintt — tej bozji kapljici — neko vrazno, nekako visoko mi-sel, kakor bi izjemno naravi podvrzeno ue bilo, v tern ko jim je znano, da zemijski sad bedisi Se tako go-tov in pravilno pospravijeu potrebuje Se nadaljnjega I oskrbovauja. PSenica ima svoje letne Case, ko je naj loza ali teza, ko je njena moka veL ali manje stalna j i. t. d. lit celo zival in Clovek ali ne hirajo ali pa I se okrepCavajo, kakor jim letni casi, zrak in znaznost I hasui? Samo ubogo vince mora brez vsake pozornosti, kjer koli vjeceno in stalno trpece biti! — Ni misliti, I da vina, ki jih na tujim kupujemo, uobenega oskr-I bovanja ue potrebujejo, ampak ta viua pridejo zgo-dej v umne (racioualne) roke, in ko 2e prestanejo I svojo kvarauteuo, pridejo ua razprodaj, ali pa nam trgovci uameknejo uenaravuo robo, ki ni diuzega kot Cista voda in alkohol s prav majbno dodajo druzih snovij. Taka roba je gotovo trpeiua tudi na solucu, I in se ui bati, da se vzdigue, ko ni v nobeut zvezi z uaravo, kakor so naSa uaravna mastna viua. Kako pa naSi viuotrgovci iu kiCmarji praviluost kletarstva u-mejo, naj omenim dva suieaja iz pridelka 1879. V eui obCmi nakupi krdmar iz hribov pred s. Martioom, I zarad polajSauja moStue dacije, mno^ino vina za celo leto, ter ga v undent mrazu odpelje, in pred domom sopet prezraei, ker ni vozne poti do pravega doma. Drugi krCmar isti Cas odSteje denar za drugi hrani vins, paspogojem, da muviuodosv, Jurija na dro2-jah puste, ko ga misli od peljati. Obadva se hva-li^ g robo do koncc julija, a ker ga nista nikdat;
dimo_____
po tcj poti Boga skuSati? Evo, da je treba napredek tudi od zgorej doli podpirati.
Kdor ni v kletarstvn  izvnden, kar  vsacentu m \ mogoce naj se zgodoj nikdar z viuom za eelo ktfo ne I preskrbuje, anipak saiao z i nekaj inesecev; veliko za-logo naj vzdr&ijejo aamo sposobui vinotrgovci.  Z ve- ] scljem sem torej  pozdravil vest,  da je g.  I.K. na Mostu vinotrgovsko kup&jo odprl; ta gospod je zjlc- , den, poSten narodujak, ki iraa ze iadonaIit« posknSojc i <r mlekarstvu in sirarstvn, iu-i«wa- svojo zalogo v sic- ! diieu hribovskih konsnraentov. Sice pa "uwra Slovenca boleti, koWdiJkttko nasi br.bovci Judom in Irred. z»-pe j polnijo;  pac bi  ne 1 ilo odvee ponavljati  opominuY, j naj se tudi nali ljudje poprimej* v*vft,! trgovmc, se veda po po&M  poti in z annum  taviiaiu&u.   Suno tako* vzgojimo scasom domaii pr.nnct zgeslom: svoji svojiw!                     _«——¦-•                                 i
(Jospod Ivan Slabergoj
? „Mnosti" od 14. t. m. obdoliuje wSoe*o8 iu ziasti njenega  uredaika  v  poscbuein   „p03lA(iem*   najprej 9nesraninih latfj", takoj potem pa, daje „debela1»i* trditi,  kakor da bi bil on napival   gosp. baronu Oe-prettsu, in pravi:   „Da bi bil  tudi napil,   ne bi bil tega tajil...... A vec* kot preprican seui, da razeu kotn-
paretov „So€e" ne mare uieni nobeden innogih Laat. gospodov, kateri so bili pri banketu, ocitati, ali trditi, tla sein jas bodisi direktnn, bodisi postrnnsko, ne v prvej, no ? drugcj napitnici lupival g. D....*
Ker iiasproti takim izjavam g. Nabergoja, prcd* seduika pol. drustva BEdinosta, ne morcmo biti mUic-iri, in ker suio mi ze rprejSnjib §t. ,S»ifce" svojopo-vedali, naj odgovarjajo danos pa drugi g. Nabergoju.
Iz Ljubljnne nam je dosla naslednja izjava:
„V pojasnilo.
Nehote in resnici na ljubo primorane se ciitimo spregovoriti danes nekoliko bcsedtj na razpravljanja ned listoma „Soca" in BEdiuost* u alnvnosti v Trstu due 24. sept. t. 1. in o t'apitnicah, ki so se vriile pri sluvnostiHMii banketu.
Citaje popis alavnosti v „Soei," moramo trditi, da je napravil v Ljabljani, sosebno mod ouimi, ki so bili dn6 24. sept. uavzo5i pri slavuosti v Trstu, naj-buljSi vtis, in mi si dovoljujemo javuo izreCi, da se s tisthu tudi mi v Ljubljani popalnem striujtuno.
Prav v srce pa nas zali, da si dovoljuje »Edi-uosttt opraviCevati se ter napadati sosebno tudi urednika „Soce,u katerega ziasti g. Nabergoj v zadnjem listu MEdinostB v naSe najvtC'e zat'udjenjc prav neo-pravifiena in nesramno naskakuje. G. Nabergoj drzne se javiti ter oCitati g. uredaikn „8o6ett, da je to d e-b e 1 a 1 a 2, ako trdi, da je on pri banketu (bulje re-ceno: navadncm obedu) v drugo namestniku de Pre-tisu napil, in v predzaduji Stuvilki se ne sramuje veliki prijutelj trz. vlade g. V. Dolenec svetu javiti, da je pripravljcn s 50 svedoki pricati, Ce5 da to ni res-nica. — Najboij§i odgovor na to nahaja se v zadoji nSpLiK od due 14. t. m., in mi dovoljujemo si v po-jasnilo in obrambo BSoCe" sarao odgovarjati §e g. Nabergoju ter ma javiti, ako on sam noce priznati si napravijene napitnice, da je istina in osta-i» e istina, da je oa napil v drugo de Pretisu. To pa je iazumeti tako, da je prvi nazdravil bar. Depretisu g. Polid, a pozneje je zaCel g. Nabergoj zopet z de Pretisom in njegovimi zaslugami nasproti tiia§kim Sloyencem navzoce nadlegovati! — Da je bila tu osup-njenost med natni velika, si mote vsakdo mi.^Iiti; kajti <jze prvo napitnico ao bratje Hrvatje in mi Slo-venci popolnoma prezrli ter jo ignorirali; a da si je drznil g. Nabergoj omenjati nam §e jedenpot Depre-tisa, to nas je pa jako iznenadilo, in vsled toga uas je bilo ve6 Sloveneev in Hrvatov zapostilo dvoraito: — kajti dovolj se nam je tr^aSko nebo razjasuib, in prepricali smo se, o cemer se nam je uze vefikrat javilo, § Cim da imamo opraviti.
To pa so tudi tr2a§ki Slovenci(?) in reditelji slavnosti, akoravno si sku§ajo danes pred svetora svojo medvedovo kozo madt-zev oprati, predobro razumeli; kajti osramoCeui so se ti poskrili. Za<uan si iskal prihoduji dan (ponedeljek) kakega odboruika ali re-dttelja; vsi so se ti zarili v krtove luknje, in tudi z debeiimi c*rkami na plakatib nazuanjeni izlet po morji v Miramar je splayal po vodi, da bi si ga ne bili bratje Hrvatje in mi Sloveuci sami priredili. Z najve^-jim trudom posreCilo se nam je clobiti paiobrod, za kateri smo plafiali fiez 200 Lt\, da smo se peljaii v Miramar gledat osmere stene gradu; kajti niti to se ni preskrbelo, da bi se nam bilo doyolilq ogledati si ondi nptranje prostose, ncgo kazalo se itani je akoravno nas je bilo Lez 200 osob, da ni uikdor za dovoljenje prosil, la da naj pridemo popoludng,. ako^hoCemo noter, ker sa-mo od 2. — 6. lire' je vhod dovuljen. Tako sin» se peljaii icz jiduo uio oddiha v Miramaru zopet raz-bu'jeni s paiobrodpm proti arzenalu in poslednjid z dolgimi nosovi nazaj v Tist.
Na opazku g. Nabergoja v zadujem paslauem 8Edinosti", v katereui pouuvlja pasus: „da se nanuec uaues (24. sept.^ pros to tazvya nasa trobojuiea po Trstu*, moramo tuzue^a srea odgovarjati, da smo uu zamau trobojuice iskali tako pn sv. ivauu, kakor ua veficr v Dreiierjevi pivarnj, ic da m vae druge zastave pievladale, a itarodue pa so se dale ua dva p rs ta aesieti. — C!uliuio so tema u^kukui ne; saj smo prcverjeui, da kk^epJazci bi bJi ceio b.uvir z drustveue zastave ddstiauiii, ako je bila tudi tuka piepoveti Uusiu.
Kouecuu ubzatuvati nam je se, da smo se Iju-bljausKL StiiVMiri »aw;^Fif sLr.iiusti v Trstu vdcieziki, l« iu oolj, ko nam je liil.i v zahvaiti Uvi atraui g. Y. Doienca «uu.i p:'i b^uketu zu^suica, kateio >i iu-cviiw oliraiiilt v Uubicu) >pouu::u; Uajt: umeiijai jc ta«ua diitelva in dr-putaei^' v -^Ojem ptizdruvu, pri tcm pa nas u uiclropol* Ljit>djane o^teutativuu puvti. Da bi ne Uli u'prawiu ei.-u prt>vio<'i stmjenu uupuko g. 1'olic, kateri uas je & sv»»j« nam napravljcuu zdra-vico iiekuiiko potokuil, p. i^iiovati bi si bil mud g. V. Duteut-c se hepiijetutjo uasledke alavnosti, mgo j It z^ una.
To v poja&uib aKiimastt/ g. Nabergoju, g. V. Duleueu iu Sbveuceni sploh.
V Ljubijabi, due tT. oktdbia 1882.
Ytcma jfti ^lavuostt v Trstu due 24. sept. t. I. uav/ottli ljubljauskib Slovmcev.4
P. n. tibcin^tvo naj iz tfh izjav samo sodi. kaka je ona „debi»la iaz*. Yi-sHi nas pa, da s.> se ogla-sile take priiv, katere gotovo nimijo matij^e veijave od onih slavnib r»0 svrdoU«»v BE-huo-t«li. Zalostno pa j**, da tnozak. ki je ptikl'eau javno govoriti, sam tie ve, kaj govoii ia kaj je govoril. Sscer se g. Nabergoju zalivaljujemo, danamje v ^svojem p->slarieiiiu za-khcal:* „D.i ste mi veduo bolj zdtavi guspodiue ured-nik nSot:e:iU, kar upatito iu si zulimn tudi sami, d.uti ravno se bujimo, da bi g. Nab«rgoj utegnil v.>aj na tihem Se preklicavati svoje vosctlo, ako bo hodil Se dalje tako put, kakor se je >.aCel zdaj ubtiaSati.
Urtdnik wSot*e."
Listiiica ured. O. (:): Pride. — tloap I. S. v K. 0."> g. gim. vodjit VaSogw sinu v I. razred vpisati i» k «pre-jcmiii HkuSiiji ten .se jtustiti ni Ju>tol, ker ho nut je zdeio, da V»5 mn proniulu ncnwki zim, potent ho Vain jo krivifri «g<idi-ia, in prituiato ho luliko pri d 'zelueiu «oliketu svetu, ~ Ni-ku-tcrim dop'mnikom: N»jiiciInl2niSth. in najboliSih dopiaov nt» morcmo ipriobCiti, ako m nam poSiljajo brez ptidpisov, in ako dragac'a dopiamkov p» piiitvi odprej ne peznamo,
	0BIeka za gospode,'"daSEe in otroke.	il
1 ll IS i o !& 1 co litt) \\<S [;N lo P k	Vedno gotova obleka na izbiro. Za JESENSKI IN ZIMSKI CAS. Za gospoder deCke in otroke zgornja suknja od 3—25  gold.,   cet« zimska obleka od 12—35 gold,   zim»ka   suknja   od   12—40  gold., zimske hlaf-e od 3.25—14 gold., cola obleka za defike od 6—-14 gold, cela obleka za otroke o-t 2—10 gold., zaprti pinsc Saeco od 5.50 -It> gold., ogrtnjalo za v bist od 8.50—16 gold., suknja za siacimo od 5.50—14 gold., pla§c za staenno   od   10.50—20 gold.,  nepre-mocljiv dczevni plaic od 12—17 gold.,  za deuke od 2—3 gold., goraaSe od 1.20—3 gold. Za gospe. plaSS za dez od 6—12 gold.,   zaprti plalfe Sacco od 5—12 gold.,  zimska  ogrinjalka   od 8—30 gold., — zimska jopa doluurn  od  13—40  gold.,  nepremoCljiv plaic za dekline od 3—10 gold. Ignaeij Steiner v Ooriei nasproti nadskofijski palaci Pri njem je tudi velika zaloga vsakovrstne  doni:xc<' in tiije robe. Za lepo in trdno izvrsiter narocil dajo poroStTo.	1 d m O'l CD 1 N 1 SO &! i o! <n 1 I O J
	Qprava za gospe______	j
TVfKrrTfi r-t-j-       ^n'» ^ bolehajo zarad fcrfia alt ziv-JjOLj\C4fST/>     cer'   m Vdi ki se zanimajo  m take O                   bolezni in i§cejo gotovega zdra-
Vila, naj si zaupno priakrbe brosuro dr. Boas-a. Brezplafino in franco jo razpoailja DR. BOAS Pan's, Avenue KWber, 10 Champs-Etys^es. Bela Parlagi, prej firma Brachfeid et Wellisch Munclien, zda Paris Avenue Wagram, 29   ne razpoStljajo veii moje bro5are ker sem jim jo odtegnil.
TlQTrflVTI'i/^O najnovejSe seatave,  potrebujejo malo
iiO^aViUVC prostora, tiskajo s podvojeno naglo.
(Vinske preSC)    stJ° Proti prejinjim tiskavoiVam, so
rocne, trdno in trajno sestavljen<\ es
izdelujejo najmanjse do najvece velikosti za r?\ih?i vinorejee-
Garancija,    price vala    od    1000    ze     izdelanih    tiskavnic.
Pisane podobe in cene tra zahtevo brezpla^no in franko.
Grozdni mlinl najnovej§e seatave. Narozbe naj se podvizejo,
PS*  *LAYFAHTH I SO-  na ft^i'1 n, Praterstrasse 66.  Farik
in Frankfurt a. M.
E.EPM
prodajalec najuovejsih rob, v (iorici,  v RaStelu h. St. 23.
Velika zaloga klobnkov xa go«pe z olop-Savo in brez olep§avc; evetlie, perfs, trakov, z-i-meta. koznbovine, moskih Majc. perila zafiospe, kid i/ frit.ra, modercev, i:Otiovie. jop, razlicnih volneuih rur, krojaske in sivi'.jske robe, itd. Po uajtiizi tcni.
Z dnevom 1.  oktobra se je odprla Gorici
iti mm. istrski m
Proce, h.
elo ali na
prve vrsto v ulici Via clella d—., ...  ™,
št. \hf kjer se dobivajo na debelo ali pa  ||
zarad   služnosti   družinam  na  drobno v  i posodah od 57 litrov naprej.
CENA PRAV NIZKA PO DOGOVORU. |
IVAN I>XJI>IINEJ.j
PRODAJA
OGUA IN PEEMOaA
po znizanih cenah.
Uliea Usina st. 1.
Md hull
kamnaiski m«»jster in posestnik rovov na Bre2ini in v Gorici ima v lastni Iiisi v ulici Via della Ginnastica, h. St. 4. veliko zalogo
napisiiiSi in nagrobnih kauicnov
vsake vrsfe. i»b!ike in velikosti, v podobi kriza, plo§fie, piiamide. itora ltd., kakor tudi vsakovi&tnegii kamena za zidaiije.
Vse po nnjnizi ceni. Sprpjotna uaiMcila za mesto in za dezelo, za do-mafic in zunanje kraje.
Fraacosko turn s soljo
([•Jnu de me de France) Franzbmnticein mil Salz j napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu !                        iznajdnika Viljema Lee-ja
ft. €KIJ»FOIOLETTI
To zdravilo, katero sem *az napravil, pomoga br/, prej
kot katero dntgo, proti  zuuanjemu in notranjemu vnetju o-
pe-klinuim in speklinam, proti novira napadom, ncdubi, rakom,
dtisii, natoku krn v glavo za obvarovanje zobov, proti otiski,
' disa^nteriji, boleeinaai, na obra^u, v uSerfih, v glavi, zlati zili1
[ nirzlici.. ozebkora, putiki, neprebavnosci,  bolecinam na jetrih,
' na  o^eh, zastarelini ranara,   vpicenja   osnemu m mu§icnemu
skrnjaku, kurdeju. zovam in otnotici.
Veliko sprit'eval imamo, ki potrjujejo moc tega izvrstne ga sd:\ivi!a.
V 10. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s i'rancoskvm zganjem in soljo.
6- Senitsky. c. k. finanJui komisar I. r. Z Vasim   francoskim zganjem s sol.,o sem dosegel naj-boljse V3pehe, za katere se Vain neskocno zahvaljujem x\Iojz lobnear, zupnik in dekaa v pokojt. Prodaja se v izvirnth boteljkab po 40 kr. saino pri G gristofolettt-ji, lekarju in c. k. dvoraem  priskrbniku v Gorir na Travniku 14. pri Skofiji.
Pesni Ivaina Jenka
prodaja v Gorici Wokulat, v Ljubljani Bam-liergova bukvarna.