557 Franc Lainšček Feri, PeronarJI SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH Najprej se ustavimo pri dveh nekoliko zapoznelih številkah skopske Sov-remenosti. Aleksandar Nejman piše v deveti številki o lani umrlem kosovskem albanskem pesniku Ademu Gaj-taniju, ki je živel v Makedoniji. Pri tem opozarja tudi na izbor njegovih pesmi, ki je pred štirimi leti izšel pri Državni založbi Slovenije v prevodu Ivana Minattija. Številki je dodan zvez-čič z naslovom Pogled na jezik. Napisal ga je mladi jezikoslovec Ljudmil Spasov in v njem obravnava makedonski jezik s posebnim ozirom na gla-golske možnosti, jezik v književnosti in jezik ter statistiko. Dobršen del časopisa je v rubriki Kritični pregled namenjen pregledu lanskih predstav Sterijevega pozorja. Ivan Ivanovski piše z naslovom Več od pričakovanj tudi o obeh predstavah iz Slovenije. Za festivalske predstave in okoli njih — tako se loteva ocene Jančarjevega Disidenta Ar-noža in njegovih v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Povod za najnovejše Jančarjevo besedilo, piše Ivanovski, je bila vznemirljiva usoda Andreja Smolnikarja, znanega kot verskega in družbenega reformatorja, kot fantasta in individualista, kot človeka, ki je mislil, da bo spremenil svet, pa je doživel hud zlom. Toda tudi zlomljen ne preneha sanjariti. Drama je napisana v dokaj bogatem in raz-slojenem dramskem jeziku, čeprav besedilo na posameznih mestih ni osvobojeno posplošenj v razkrivanju usode in Arnoževe miselnosti pa vsega tistega, kar se zgodi do konca življenja. Steri- 558 A. A. jeva nagrada za besedilo je bila še ena potrditev pomembnega literarnega in dramaturškega dosežka te dramske stvaritve, ki spada med najboljša dela sodobne slovenske dramske literature. Kar zadeva Šedlbauerjevo režijsko vodstvo, ima ta predstava vse prvine strogo realističnega, na nekaterih mestih celo naturalističnega pristopa k dramski snovi... Toda njegova režiserska linija je vselej skrbna in preta-njena. Še enkrat smo imeli priložnost, da smo se seznanili z visoko govorno kulturo slovenskih gledaliških igralcev, eden biserov te predstave pa je vsekakor bila mojstrska upodobitev Radka Poliča v naslovni vlogi, ki jo je odigral z veliko notranjo intenzivnostjo in mu je zasluženo pripadla ena od petih Ste-rijevih nagrad za najboljšo igralsko stvaritev Sterijevega pozorja. Ivan Ivanovski se zadržuje še pri oceni Šeligove Svatbe v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Z izvedbo drame Svatba, ki jo je napisal znani slovenski dramski pisec Rudi Šeligo, kot ga poznamo po njegovih močno odmevnih dramskih besedilih Lepa Vida in Čarovnica iz zgornje Davče, se je končal tekmovalni del 27. Sterijevega pozorja. Ta predstava ni neznana skopskemu občinstvu — z njo je mariborska igralska skupina gostovala v Makedonskem narodnem teatru v okviru sodelovanja teh dveh hiš. Ne da bi se spuščali v posamezne podrobnosti dramatskih oblik besedila, kakor tudi v Korunov režijski prijem, piše Ivanovski, naj samo opozorimo, da predstava slovenskih dramskih umetnikov ni naletela na kak velik sprejem pri festivalskem občinstvu, čeprav je šlo za dramsko stvaritev, ki je resnici na ljubo po malem estetizi-rana, hermetična, pa zato obrtniško malone brezhibno režirana; čeprav gre za dokaj na gosto instrumentirano dramsko besedilo o ljudeh na robu življenja, ki bi v kaki boljši izvedbi pridobila precej več v svoji komunikativ- nosti, odrski razigranosti in dinamičnosti. Tako je predstava pustila festivalsko gledališko občinstvo dokaj ravnodušno. Zato je bil uspeh Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora bolj skromen... Iz te številke naj še omenimo prispevek dr. Blažeta Ristovskega o neznanem Vapcarovu, kjer se dotika predvsem domovinske poezije tega tako kratko živečega pesnika. V naslednji številki pa je objavljenih 15 domovinskih pesmi Nikola Vapcarova. Pesmi tega pirinskega Makedonca je iz bolgarščine prevedel Blaže Ristovski. Gane Todorovski piše o skopskem obdobju v Džinotovem življenju. V članku skuša osvetliti razmere v letih od 1848 do 1857, ko je v Skopju deloval književnik in kulturni delavec lordan Hadži Kos-tantinov. Kot priloga je številki dodana pesniška zbirka Ljubomira Dimova Prelest. * V prvi letošnji številki časopisa So-cijalistička Čehoslovačka, ki izhaja v Beogradu, beremo o letu češkega gledališča. Runka Žaludova piše o stoletnici Narodnega gledališča v Pragi, ki ga za letošnji jubilej dograjujejo in obnavljajo. Tudi članek Jifija Rulfa je posvečen stoletnici — rojstva Jaroslava Haška. V časopisu sta še dva prispevka spod peresa Runke Žaludove. V prvem piše o lutkah iz gledališča Loutka, ki pripada Osrednjemu lutkovnemu gledališču v Pragi, v drugem pa o televizijskem in filmskem režiserju Jifiju Sekvensu. * Dvanajsta številka bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady prinaša med drugim oceno pesniške zbirke v Jugoslaviji živečega Slovaka Pal'a Bohuša Do smrti živi. Izšla je pred dvema letoma v Novem Sadu. Časopis tudi poroča o romunski literarni reviji Va-riacie in pri tem omenja še zastopanost drugih literatur v Romuniji, med njimi srbske. Seminarja bohemistov in slo- 559 vakistov so se na Češkoslovaškem udeležili iz Jugoslavije Slavko Mihalič, Irina Kovačevič in Milan Čolič, še zvemo iz časopisa, medtem ko se je srečanja pisateljev pri nas v Kaniži udeležila Aniko Mikolova. * Če omenimo poročilo o obiskih slovaških književnikov v Jugoslaviji (Vladimir Reisel se je udeležil oktobrskega srečanja pisateljev v Beogradu, Libor Knezek pa beograjskega knjižnega sejma), najdemo v prvi številki bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady še novico o 75-letnici našega slovakista in dramatika dr. Gena Senečiča, dobitnika nagrade P. O. Hviezdoslava. Potem sledi zapis o prevajalski nagradi Fran-tišku Lipki, slovaškemu lektorju na novosadski univerzi. Nagrado mu je podelil srbski center PEN za prevode knjig Iva Andriča, Miloša Crnjanskega, Meša Selimoviča, Dobrice Čosiča, Antonija Isakoviča, Miodraga Pavloviča in Ljubomira Simoviča. Mar je vsaka smrt neobhodna?, se sprašuje v rubriki Iz moje opazovalnice v krakovskem časopisu (št. 38) Žycie Literackie Wladislaw Machejek. To je utrinek na življenjsko pot in delo profesorja zgodovine Georgea Kennana, nekdanjega ameriškega veleposlanika v Beogradu in Moskvi. Roman Szydfowski poroča o privlačnostih berlinskega festivala gledaliških in glasbenih prireditev. Urszula Bielous je pripravila pogovor z Henrykom Klu-bajem, rektorjem Višje šole za film, gledališče in televizijo v Lodzu. Kluba odgovarja v glavnem o filmski ustvarjalnosti na Poljskem, v kateri je čutiti povsem novo ozračje. Marčevska številka novosadskega Letopisa Matice srpske prinaša tri pesmi Borisa A. Novaka. Sam jih je pre- Sprehod po Jugoslovanskih In tujih revijah pesnil v srbohrvaščino. V delu časopisa se predstavljajo mladi novosadski književniki. Med njimi nastopajo Ivan Ne-grišorac s tremi pesmimi Attila Balazs s prevedeno pripovedjo, Nebojša Rai-čevič z dvema pesmima, prav tako še Zoran Djerič, Jasna Manjulov, s slovaškega in rusinskega govornega področja pa Miroslav in Julijan Tarnaš. * Številka 288 novosadskih Polj prinaša poleg nekaterih iz francoščine prevedenih besedil o nadrealizmu še dva tematska kroga zapisov. Z naslovom Obrisi prepoznavanja je izšel članek Dušana Pajina o evrocentrizmu in njegovi negaciji, ko gre za razumevanje zunaj evropskih kultur. Druga tema pa je namenjena novemu romantizmu. Zlatka Kramarič piše o romanu kot zgodovinski revolucionarni listini. Zlat-ko Sušič se v svojem zapisu kritično loteva francoskega novega romantizma, ki da bolj verjame v tisti del človeškega bitja, ki je bliže srcu kot razumu. * V prvi številki novosadskega časopisa Scena piše Janez Povše o gledališkem besednjaku. V zapisu, ki ga je prevedla Miljenka Vitezovič, ocenjuje knjigo Slovenska strokovna terminologija v gledališču, na filmu in televiziji, ki je izšla pred dvema letoma v Ljubljani. Janez Povše pa je tudi avtor Gledališkega pisma iz Berlina, ki je objavljeno v razdelku člankov z naslovom Današnji trenutek svetovnega gledališča in v katerem preberemo še nekaj zapisov o aktualnem gledališkem dogajanju na Poljskem, v Združenih državah Amerike, Kanadi, Franciji, Angliji, Španiji, obeh Nemčijah, Sovjetski zvezi, na Madžarskem in v Italiji. Druga rubrika, Iz režiserjeve beležnice, med drugim prinaša režiserske izkušnje in razmišljanja Branka Pleša Barve praznine in Bora Draškoviča Kralj opic. * 560 Prva številka prenovljenih skopskih Razgledov objavlja uvodoma besedo bralcem spod peresa glavnega in odgovornega urednika Danila Kočevskega. Uvodnik Obnova in kontinuiteta pojasnjuje prav zasnovo uredniške politike tega časopisa. Blaže Koneski O jeziku in slogu Šapkarevjevih pravljic. To je kritičen zapis o izboru dela ljudskega izročila, ki ga je zbral Kuzman Sapkarev. Objavljen je tudi odlomek iz Kanadskih fragmentov Koleta Čašula. Nasploh razodeva ta številka tudi zaradi nekaterih uglednih sodelavcev zanimivo poživitev dosedanjega uredni- kovanja. * Druga številka budimpeštanskega časopisa Nagvvilag prinaša nekaj pesmi Tomaža Šalamuna, ki jih je prevedel Dezso Tandori. Na koncu časopisa je dodanih nekaj podatkov o Šalamuno-vem življenju in delu. Sicer pa v tej številki zasledimo še prevode najnovejših proznih besedil Grahama Greena, Maxa Frischa in Fay Weldonove. * Prva številka bratislavskega Rom-boida prinaša uvodoma prigodni zapis K življenjskemu jubileju tovariša Gustava Husdka (ob sedemdesetletnici). Članek, v katerem ni malo hvale, je podpisal Stanislav Šmatlak. O sodobni slovaški prozi piše Jurij Bogdanov. Pri tem pozorno razčlenjuje tudi posamezna dela. Klara Kubikova je napisala prispevek o ilustracijah Dušana Kal- laya. * Z uredništva časopisa Československi spisovatel so poslali zimsko prilogo O knjigah in avtorjih. V njej je precej prostora namenjenega stoletnici rojstva Jaroslava Haška, pa tudi šestdesetlet-nicama pisateljice Jarmile Loukotkove in zaslužnega umetnika Alexeja Plud-ka. Jubileju tega pisatelja, po študiju ekonomista, po delu pa urednika na A. A. televiziji, založbi in pri literarnem časopisu, je posvečena še posebna bro-šurica. Iz nje med drugim zvemo, da je Alexej Pludek tudi jugoslovanski znanec. Njegova mladinska knjiga Ptičje pero je bila pred sedemnajstimi leti prevedena v srbohrvaščino. * Prva številka praškega Literarnega mesičnika prinaša šest pesmi Ivana Skala, ki jih je ilustriral Kari Svolin-sky. Ivan Skala pa je tudi avtor prvega poveličujočega zapisa ob sedemdesetletnici generalnega sekretarja centralnega komiteja komunistične partije Češkoslovaške in predsednika češkoslovaške socialistične republike Gustava Husaka (Pozdrav in zahvala). Pridružujejo se mu še Josef Rybak, Miroslava Tomanova, Bohumil Riha, Vera Ad-lova in Zdenek Pluhar. Literarni me-sičnik začenja z letošnjo prvo številko objavljati eseje na temo Čas socializma, v katerem naj bi književniki in drugi kulturni delavci spregovorili o razvoju kulturnega in družbenega življenja v zadnjih 35 letih v okolju, kjer delujejo. Prvi tak zapis je prispeval Jifi Stano z naslovom Ponosen sem na svoj rodni kraj. V njem povezuje razvoj Ostrave z uveljavljanjem Mancovih in Leninovih načel. Tretja številka krakovskega časopisa Žycie Literackie objavlja v rubriki Dogajanja na tujem poročilo o izvolitvi našega nadškofa Franja Kuharica za kardinala. Resnica in legende o dunajskem sporazumu je naslov daljšega pogovora, ki ga je imel z znanstvenikom Zdzislawom Žygulskim mlajšim Jerzy Domanski. Beseda je tekla o ozadju zgodovinske zmage nad Turki pri Dunaju, ko so združene vojske pod vodstvom poljskega kralja Jana III. Sobieskega dokončno zavrnile Turke iz tega dela Evrope. Jan Koprovvski in Czeslaw Janczarski objavljata nekaj svoje poezije.