RAZPIS 1
za 24. festival domače zabavne glasbe Slovenije
Ptu[1993 Zavod Radio Tedik Ptuj
RAZPISUJE
XXIV. Festival domače zabavne glasbe Slovenije,
ki bo od 3. do 5. septembra 1993 v Ptiyu.
Festival bo razdeljen v dva dela, in sicer na:
—	večer ansamblov
—	večer melodij	i
I. VEČER ANSAMBLOV
1.	Na večeru ansamblov lahko sodelujejo vsi ansambli iz
Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst.
2.	Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, ki še na fe-
stivalu nista bili izvajani. Besedila morajo biti v slo- I
venščini ali v enem od slovenskih narečij.
3.	Izvedbo bo ocenjevala strokovna komisija. Strokovna
komisija bo preizkusila kakovost ansamblov, ki se prvič
prijavljajo na festival, na področnih revijah.
4.	Strokovna komisija bo na festivalu razdelila ansamble v
kakovostne skupine za podelitev zlate, srebrne in bronaste
Orfejeve značke ter pisnega priznanja.
Posebno pozornost bo komisija posvetila besedilom in
pevskim izvedbam.
5.	Na večeru ansamblov so predvidene nagrade za ansam-
ble, ki bodo najbolj všeč občinstvu.
6.	Ansambli se morajo prijaviti do 15. aprila 1993 na na-
slov: Radio — Tednik Ptuj, Raičeva 6. Prijavi priložijo na-
i slov in avtorje melodij in besedil ter besedila, napisana v
petih izvodih.
II. VEČER MELODU
1.	Na večeru melodij bo izvajanih predvidoma 20 melodij.
2.	Melodije lahko izvajajo ansambli, ki so doslej prejeli
na festivalu zlato Orfejevo značko.
3.	Avtorji pošljejo do 15. aprila note in besedila ter po
možnosti ime ansambla, ki bo izvajalec. Avtorji lahko pri-
javijo več skladb, izbor bo opravila strokovna komisija.
4.	Na festivalu bodo podeljene nagrade za najboljše me-
lodije po mnenju strokovne komisije in občinstva ter za
besedila po mnenju strokovne komisije.
III.
Na festivalu bo podeljena še Korenova plaketa za naj-
boljšega pevca ali pevsko skupino ter nagrada za naj-
boljšega debitanta.
IV.
Z ^'semi, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator
sklenil pogodbo, ki bo natančneje določila medsebojne
obveznosti in pravice.	Ptig, 5. februar 1993.
Prvi sejem rabljenih korantij,
ki je v lepem sončnem vremenu
v nedeljo, 24. januarja potekal v
gasilskem domu Spuhlja, je pre-
segel vsa pričakovanja organiza-
torjev. Skoraj neverjetno je, ko-
liko prodajalcev in kupcev se je
odzvalo vabilu Folklornega dru-
štva Ptuj — Sekcije Korant iz
Spuhlje. Po prvi oceni je izmen-
jalo lastnike vsaj okoli 100 ko-
rantovih oprav, katerih cena,
brez zvoncev seveda, se je giba-
la od 10 do 15 tisočakov. Tudi
cene kompletov korantovih
zvoncev so bile različne, v glav-
nem pa so se gibale med 15 in
25 tisočaki. Pri tem velja kot
novost pohvaliti nekatere do-
mače proizvajalce originalnih
korantovih zvoncev ali slrv, kot
jim pravijo, saj se je že skoraj
preveč nevarno razpasla upora-
ba avstrijskih zvoncev, ali hrušk
kot jim pravijo. Želja organiza-
torjev iz Spuhlje je, da bi ta se-
jem postal tradicionalni. Prepri-
čani smo, da pri tem ne bodo
imeli težav in, da smo poleg že
znanih ptujskih sejmov dobili še
enega, morda med vsemi naj-
bolj izvirnega.
f^oto:
fetega apnia se do izteKei noyi roK za vložitev poouae aii zanteve po
revizgi t. i. divjih privatizacu. Do tega datuma lahko različni subjekti
predlagajo SDK v revizijski postopek družbena podjetja, v katerih ute-
meljeno sumijo, daje prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Kdo je
lahko predlagatelj, natančneje določa 49. člen Zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij. primere oškodovanja družbene lastnine
lahko štejemo: kreditirai^je zaposlenih po obrestnih merah, nii^ih od
cene kapitala v podjetjih, delitev fiktivnega dobička, pavšalna izplačila
potnih stroškov, nenormalna izplačUa pogodb o delu in avtorskih ho-
noraijev, prenos poslovnih funkcij na druga podjetja, škodljive pogod-
be (neupravičen odpis teijatev, razprodaaja premoženja, podcenjena
prodaja opreme, sklepanje pogodb za provizgo...).
Kot sta povedala direktor SDK
- podružnice Ptuj Franc Visenjak
in njegov pomočnik Borislav Pre-
sker bo služba na osnovi zahtev-
kov opravila revizijo v pravnih
osebah, dokončno oceno o oško-
dovanju družbenega premoženja
pa bo sprejel družbeni pravobra-
nilec samoupravljanja, ki bo tudi
nadaljeval postopke pred sodišči.
Ptujska podružnica doslej ni pre-
jela veliko zahtevkov za revizijo,
poznajo pa podjetja, ki so izpelja-
la nekatere od naštetih primerov
"divjih privatizacij". Boris Pre-
sker je še povedal, da si želijo, da
bi bili predlagatelji revizij čim
manj obremenjeni s subjektivnimi
stališči, in da bodo privatizacijske
procese v svojih okoljih sodili re-
alno. 5. april pa je pomemben tu-
di zato, ker po tem datumu po
vsej verjetnosti več ne bo mogoče
predlagati revizij že izpeljanih
procesov privatizacije.
Pri reviziji so, kot poudaija
Franc Visenjak, najbolj vprašljiva
merila. V 48. členu zakona je si-
cer zapisano, da naj bi v SDK
ocenjevali družbeno škodo in zbi-
rali dokaze o njej, ne vedo pa, po
kakšnih merilih. To bi naj bila tu-
di največja pomanjkljivost Zako-
na o lastninskem preoblikovanju
podjetij. Zaradi tega je tudi
vprašljiv uspeh revizijskih postop-
kov.	Pripravila: MG
Skozi mejni prehod Gruš-
kovje pri Podlehniku v ptuj-
ski občini se gotovo ne pride
v Evropo. Tako pomisli vsak,
ki se nekoliko ozre okoli se-
be pri prehodu meje, kaj
šele če se mora tam ustaviti.
In ustavijo se skoraj vsi to-
vornjaki in avtobusi, ki mo-
rajo počakati na carinske
formalnosti. Pri tem ne mo-
rejo potniki niti na stranišče,
saj je edino javno stranišče
zaklenjeno, prav tako se ne
morejo osvežiti niti z navad-
no vodo, saj te za potujoče
ni. Potniki in zaposleni na
mejnem prehodu odvržejo
več smeti, kot jih lahko
sprejme ena posoda za od-
padke, pa še ta je premalo-
krat izpraznjena, tako da
ležijo smeti širom po preho-
du. Zaposleni v GruŠkovju
so povedali, da ob toplejšem
vremenu v ozki dolinici okoli
njih neznosno smrdi, saj teče
greznica kar po odprtem jar-
ku, po njej pa veselo stikajo
podgane. Sprašujejo se, za-
kaj ptujska občina nič ne
ukrene, saj so na primer or-
moški mejni prehodi vzorno
urejeni tudi z rožami in dru-
gimi olepševalnimi površina-
mi, kot se pač za tako po-
membno mednarodno točko
spodobi. Tam namreč plaču-
jejo vstopajoča vozila v skla-
du z občinskim odlokom tak-
so, s katero urejujejo preho-
de, Morda bi lahko za mejne
prehode več napravila tudi
država. Tako pa je mejni
prehod Gruškovje kaj slabo
ogledalo Slovenije in sramo-
ta za ptujsko občino. Repor-
taža z mejnega prehoda na
strani 7.	M. Zupanič
Že lep čas čailra kamonje na mojstra, da bo z nJim obložil nekaj
kvadratov mejnega prehoda. Ta čas pa služI skupaj z zadnjimi
stranmi postavljanjih 'stavb' za zaklon pri opravljanju nujnih po-
treb potnikov. Pa ne preveč uspeino.
2 — DOMA IN RO SVETU ___ _ - ; ;	F£fiR|3AR tm — TEDNIK
Od 15. do 19. februarja bodo na ptujskih ulicah in trgih
nastopile številne domače folklorne skupine * Osrednji pu-
stni prireditvi bosta v Ptuju in v Markovcih 21. februarja *
Kurenti bodo obiskali 18 slovenskih in tri hrvatske občine *
V Ptuju bo v bodoče le karneval? ♦
Napoved iz lanskega leta, da
bo že 33. kurentovanje dru-
gačno kot dosedanje priredit-
ve, se še letos ne bo uresni-
čila. Občinski minister Peter
Vesenjak je povedal, da mu je
ob obilici drugega dela zman-
jkalo časa, da bi skupaj z dru-
gimi že letos v Ptuju pripravili
drugačno pustno prireditev.
Sicer pa to ni samo naloga
občinskega izvršnega sveta,
zatajili so tudi drugi. Da pa ne
bo ostalo le pri napovedih, se
je pokazalo 29. januarja, ko so
se sestali nekateri najbolj od-
govorni, ki bodo v treh mese-
cih pripravili nov koncept
ptujske pustne prireditve. Z
njim naj bi se Ptuj približal
nekaterim znanim karneval-
skim mestom. Pri tem pa mo-
ra izkoriristiti tudi svoje član-
stvo v Skupnosti evropskih
karnevalskih mest. Nov kon-
cept prireditve se bo uresni-
čeval postopoma, ohranil pa
bo vse pozitivne izkušnje do-
sedanjih prireditev.
V PTUJU
KURENTOVANJE, V
MARKOVCIH FASENK
Ptujsko kurentovanje je kot
ena najstarejših slovenskih
pustnih prireditev v Sloveniji
že nekaj časa v krizi, ki se
kaže v organizacijskem, vse-
binskem in finančnem pogle-
du. Letošnjo prireditev bodo
organizatorji — Turistično dru-
štvo Ptuj, Turističnoinforma-
tivni center in Folklorno dru-
štvo Ptuj — izpeljali po naj-
boljših močeh, čeprav si neka-
teri še prizadevajo, da bi pri-
reditev propadla. Peter Ve-
senjak pravi, da so najbolj raz-
zočarani prav tisti, ki so prire-
ditev postavili na noge in ki
imajo tudi največje zasluge,
da se je toliko let ohranjala. V
zadnjih letih je namreč izgubi-
la na svojem obsegu in v kako-
vosti. Del krivde za takšne
razmere pa nosijo tudi Ptujča-
ni sami, ki s prireditvijo ne
živijo.
"Letošnje kurentovanje ne
bo nič slabše, kot so bila dose-
danja, ne bo pa takšno, kot bi
si ga marsikdo želel. Nastopile
bodo v glavnem domače fol-
klorne skupine razen tistih, ki
bodo na pustno nedeljo nasto-
pile na velikem fašenku v
Markovcih, kjer se bodo obi-
skovalcem predstavile pustne
skupine s Ptujskega polja.
Seznam nastopajočih skupina
na 33. kurentovanju bo znan
še v tem tednu. Pričakujemo
pa, da bo nastopilo tudi nekaj
skupin iz drugih slovenskih
krajev in iz Avstrije.
OKRASITEV
Ptujske ulice in trgi, pročel-
ja hiš, izložbe in balkoni bodo
letos še posebej lepo okrašeni.
Peter Vesenjak obljublja, da
bo letošnja pustna podoba
mesta najlepša doslej. Poleg
številnih zastav, pisanih tra-
kov in drugega bodo izobesili
še 29 duhov. V teh dneh bodo
namestili tudi plakate. Trgov-
ci in nekateri gostinci so letos
pohiteli — izložbe in okna so
pustno okrasili že nekaj ted-
nov pred pričetkom pustnih
prireditev. Izboljšali so tudi
ponudbo pustnih oblačil, go-
stinci pa so temu primerno
obogatili jedilnike.
Kurenti so s svojimi nastopi
pričeli že kmalu po svečnici.
Na ptujskih ulicah in trgih se
jim bodo od 15. do 20. fe-
bruarja pridružile še druge
folklorne skupine. Nastopi se
bodo pričeli vsak dan ob
osemnajstih razen sobote, ko
se bodo ptujski kurenti in fol-
klorna skupina iz bolnišnice
predstavili že ob desetih. 15.
februarja bodo v Ptuju nasto-
pili orači in pokači iz Podleh-
nika ter kurenti iz Stojncev,
16. napovedujejo obisk člani
folklornega društva iz Cirkovc
in kurenti iz Rogoznice, 17.
bodo prišli kopjaši iz Markov-
cev in kurenti iz Spuhlje, 18.
folklorna skupina iz Dolene in
kurenti iz Ptuja, 19, februarja
pa orači in kurenti iz Lancove
vasi. Osrednja pustna priredi-
tev v Ptuju pa bo 21. februar-
ja. Potekala bo v dveh delih —
dopoldne ob desetih bodo
nastopile fol-
klorne skupine, ob 14. pa bo
karnevalska povorka. Do 23.
februarja bo v Ptuju in okolici
še več pustnih prireditev, med
drugim tudi otroški in mladin-
ski karneval. Ena od pomem-
bnih pustnih prireditev je tudi
pustni sejem, ki se bo pričel
že 15. februarja.
DENAR JE TUDI
LETOS EDEN OD
OSREDNJIH
PROBLEMOV
33. kurentovanje bo kljub
varčevanju na vseh podro^ih
precej stalo. Ocenjujejo, da bo
treba zagotoviti okrog 1,875
milijonov tolarjev Največ de-
narja bodo dali za nastopa-
joče. Kurenti in glasbeniki bo-
do za svoj nastop prejeli tisoč
tolarjev nadomestila, odrasli
natopajoči po 500 in otroci po
300 tolarjev. Zaradi denarne
suše letos ne bodo nagradili
najboljših pustnih skupin. Z
denarno nagrado v višini
20.000 tolarjev pa bodo nagra-
dili skupino, ki bo prodala več
kot 2.000 vstopnic, ki bodo le-
tos po 200 tolarjev za odrasle-
gS in 100 tolarjev za otroka.
Najboljši in najbolj zaslužni
skupini kurentov bodo podeli-
li Zlati zvonec Ptuja. Lani je o
tej nagradi odločalo število
zbranih robčkov s podobo ku-
renta, letos bodo o njej od-
ločili vodje skupin kurentov.
Finančni uspeh letošnjega ku-
rentovanja je v največji meri
odvisen od prodaje vstopnic.
Organizatorji računajo, da bi
jih morali prodati najmanj za
milijon tolarjev. Računali so,
da bodo nekaj iztržili tudi od
luna parka, ki pa ga ne bo, saj
se niso mogli dogovoriti za lo-
kacijo,
MLJRSSTTpotuj^^
PO SLOVENIJI Z
ZUPANOVO
POSLANICO
Kurenti so osrednji in naj-
bolj privlačni lik ptujskega ku-
rentovanja. Tudi letos bodo
obiskali več slovenskih in
hrvatskih mest ter vabili na
ptujsko kurentovanje. V dneh
od 9. do 14. februarja bodo
obiskali osemnajst slovenskih
in tri hrvatske občine. Potova-
li bodo z avtobusom Korant,
ki ga bo prometno podjetje
Štajertours uporabljalo za pri-
mestne in mestne vožnje. Ko-
rantovo potovanje po Sloveni-
ji in Hrvaški je obenem prva
predstavitev novega avtobusa,
druga bo na pustno nedeljo,
ko bodo njegove vožnje brez-
plačne, Kurenti nosijo tudi le-
tos s seboj županovo poslani-
co in bosmane, ki so jih spekli
v ptujskih pekarnah in slašči-
čarnah. Lani so s svojimi obi-
ski privabili v Ptuj številne
obiskovalce iz drugih sloven-
skih krajev.	MG
Korant bo vozil kuronte.
Ptujski trgovci so se letos dobro založili s pustnimi maskami,
(foto: OM)
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozJroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša
Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Maritx>rski tisk, Maribor.
Tretjega februarja so se v restavraciji Ribič v Ptuju pričeli dnevi francoske kuhiige. Otvoritve-
ne slovesnosti se je udeležil tudi francoski ambasador Bernard Poncet z ženo ter France de Car-
lo, ki vodi biro za kooperacgo na podroj^u izobrazbe in šolstva. Obisk Ptuja je bil eden prvih
ambasadoijevih obiskov v Sloveniji. Organizatoiji so se zelo potrudili, da bi dobil dobre vtise o
deželi, v kateri bo služboval,
Bernard Poncet se je v kraj-
šem govoru zahvalil Ptujčanom
za njihovo lepo idejo. Povedal
je, da je presenečen, saj si ni
mogel misliti, da bi tako majhno
mesto kot je Ptuj imelo takšno
idejo. Prepričan je, da bodo
"dnevi francoske kuhinje" pri-
nesli rezultate, in da se bo sode-
lovanje med Francijo in Slove-
nijo okrepilo.
Francoske specialitete bo do
14. februarja pripravljal kuhar
Dominique Gonella iz dvorca
Le Mas des Herbes Blanches iz
srca francoske pokrajine Pro-
vanse. Povedal je, da se je s ko-
lektivom dobro ujel, s surovina-
mi ni bilo težav, s seboj je pri-
nesel le dve: zmečkane olive in
kapre ter posebno vrsto žitaric,
ki jo poznajo samo v Provansi.
V provansalski kuhinji uporab-
ljajo veliko začimb, jagnjetine,
poudarek pa je tudi na lokalnih
jedeh, ki jih kmetje še danes
pripravljajo ter na sirih. Od
maščob največ uporabljajo oliv-
no olje. Francoski kuhar je v
prvih dneh bivanja v Ptuju po-
kusil več domačih jedi, zelo všeč
mu je svinjina, ki je v dvorcu,
kjer dela ne pripravljajo. Raz-
mišlja o tem, da bi nekaj jedil iz
svinjine uvrstil na jedilnik. Po-
sebej všeč pa mu je bučno olje.
Pohvalil je tudi izredno kako-
vost ptujskih vin.
Francoski ambasador Ber-
nard Poncet se je med obiskom
v Ptuju sestal tudi s predstavni-
ki ptujskih podjetij in institucij,
ki sodelujejo s Francijo.
Francoske jedi bodo v resta-
vraciji Ribič pripravljali še do so-
bote. Obisk v prvih dneh je poka-
zal, da so Ptujčanom všeč dobro-
te provansalske kuhinje. MG
Francoski ambasador Bernard Poncet. (Foto: OM)
MARKOVCI • Zimske počitnice so učenci i2;|^ajdljivo izko-
ristili - če že ni bilo snega, za pokanje z bičem in za zvonje-
nje s kurentovimi zvonci. Učenci pa so zbrali tudi zajeten kup-
ček denarja za Driištvo za varstvo in mučenje živali Maribor.
CIRKULANE * Med zimskimi počitnicami je bila v šolski
telovadnici vrsta športnih aktivnosti. Ob kulturnem dnevu so
si učenci v torek ogledali slovenski film To so gadje.
Knjižničarski krožek pa pridno raziskuje pustne običaje in
pripravlja razstavo na to temo.
BOSNA IN HERCEOVINA:
Varnostni svet Organizacije
združenih narodov je v ne del-
jo zvečer pričel novi posvet o
mirovnem načrtu Vancea in
Owna za Bosno in Hercegovi-
no. Pred varnostni svet sta
prišla s slabim pogajalskim iz-
kupičkom, saj so srbski in mu-
slimanski predstavniki proti,
le hrvaški voditelji pa se z mi-
rovnim načrtom strinjajo. Ve-
liko pričakujejo v zvezi z Bih
tudi od novega ameriškega
predsednika Billa Clintona.
Ta je glede mirovnega načrta
izjavil, da ga ZDA ne morejo
podpreti, saj se z njim ne
strinjajo vse strani. Clintonova
vlada nima svojega mirovnega
predloga, je pa pripravljena
sprejeti in podpreti vsak spo-
razum, ki bi bil kolikor toliko
sprejemljiv za vse prizadete
skupnosti. Več kot očitno po-
staja, da Clinton ni pripra-
vljen delati lastnih korakov
mimo ženevske mirovne kon-
ference. Poznavalci dogajanja
v Washingtonu ocenjujejo, da
Clinton v zvezi z Bih vse pre-
več menca,
— • —
FRANCIJA: Tamkajšnji prav-
niki so pripravili predlog za
oblikovanje sodišča za vojne
zločince in storilce drugih kaz-
nivih dejanj, zagrešenih v vojni
na delu bivše Jugoslavije. Pred
dnevi jih je sprejel tudi franco-
ski zunanji minister Roland Du-
mas. Tribunal, kakršnega pre-
dlagajo francoski pravniki, naj
bi deloval kot ad hoc telo in ne
kot stalni sodni organ svetovne
organizacije. Osredotočil pa naj
bi se na množične in sistematič-
ne zločine, ne pa na posamična
kazniva dejanja. Pri zasliševanju
naj bi uporabili tudi material, ki
so ga zbrali posebni poročeva-
lec komisije za človekove pravi-
ce Tadeusz Mazowiecki in pa
mednarodna komisija pravnikov
pod vodstvom nizozemskega iz-
vedenca Fritsa Kalshiovna, ki
ima najbrž najobsežnejši sez-
nam zločinov, storjenih na Hr-
vaškem ali v Bosni.
— • —
IZRAEL: Samo ob zadnjem
koncu tedan so izraleski vojaki
na zasedenih arabskih ozremljih
ubili deset Arabcev. Večina
žrtev je padla pod streli izrael-
skih vojakov zato, ker so de-
monstrirali v podporo Arabcem
na območju Gaze, eno pa so
ustrelili v nemirih v predinestju
Jeruzalema.
— • —
UGANDA: Papež Janez Pavel
IL je minuli teden obiskal Ugan-
do, deželo, v kateri je aids postal
nacionalna bolezen in deželo, od
koder naj bi ta virus celo izviral.
Papež je znanstvenike pozval, naj
pri raziskavah v zvezi z odkrivan-
jem zdravila združijo moči in po-
zabijo na konkurenčno ljubo-
sumnost in križajoče se komer-
cialne interese.
— • —
LONDON: V zadnji 18 mese-
cih je priljubljenost britanskega
dvora in prestolonaslednika
Erinca Charlesa močno upadala.
e štirje odstotki vprašanih so v
Gallupovi anketi odgovorili, da
ga imajo od vse kraljeve družine
najraje. Najbolj pa je z 22 od-
stotki še vedno priljubljena
princesa Diana. 65 odstotkov
vprašanih si želi, da bi 900 let
stara monarhija doživela demo-
kratične spremembe, kar 38 od-
stotkov, pa se jih nagiba k temu,
da bi preskočili eno generacijo
in bi namesto Charlesa prestol
zasedel njegov sin William .
— • —
FILIPINI: Strokovnjaki so
napovedali, da bo filipinski vul-
kan Mayon v prihodnjih dneh še
večkrat bruhal lavo. Prvi večji
izbruh pa je bil že v torek in je
popolnoma presenetil tamkajš-
nje prebivalce. Na ogroženih
območjih so vojaške in policij-
ske enote v pripravljenosti, prvi
izbruh pa je zahtval 65 življenj,
17 oseb pa pogrešajo. Z ogrože-
nega območja v okolici vulkana
se je doslej, zaradi grozeče ne-
varnosti in nenehnih potresov,
odselilo že 30 tisoč ljudi.
pripravila: dlž
T™M1K - FEBRUAR im
POROČAMO^ J^iElSfllRAMO
Naravne lepote niso dovolj
Pred kratkim so se v Lenartu
nosilci turistične ponudbe sre-
čali s predstavniki občinske
skupščine in občinskega izvrš-
nega sveta. Srečanja se je ude-
ležil tudi mag. Bogo Umek,
podsekretar za turizem v mini-
strstvu za gospodarske dejavno-
sti slovenske vlade. Številnim
udeležencem je povedal, da če-
prav ministrstva za turizem ni
več, potekajo intenzivne pripra-
ve na poletno sezono. V na-
sprotnem primeru bi lahko po-
razni zimski sezoni sledila še
takšna v poletnih mesecih. Pou-
daril je, kako bi za letošnjo se-
zono potrebovali veliko pro-
računskih sredstev, da bi lahko
uspešno izpeljali promocijo Slo-
venije v svetu. Ocenili so, da bi
potrebovali okrog 4 milijone
nemških mark,kar pa je v pri-
merjavi z evropskimi državami
še vedno zelo malo.Slovenci
živimo namreč v napačnem pre-
pričanju, da v tujini poznajo
našo deželo tako dobro kot mi.
Lenarčani so opozorili na neka-
tere največje težave, ki jih imajo
na področju turizma. Povedali
so, da bi odnos razvitih delov
do manj razvitih moral biti
boljši. V Mariboru, na pri-
mer, .ne zasledite niti kažipota,
ki bi turiste usmerjal v čudoviti
predel Slovenskih goric. Iz-
boljšati bi morali tudi infra-
strukturo, ki je predpogoj za
razvoj turizma. Seveda pa Le-
narčani niso skrivali, da pričaku-
jejo od pogovorov in od repu-
bliške vlade tudi konkretno po-
moč. Dolgoročni cilj razvoja mo-
ra biti večji prispevek turizma k
celotnemu gospodarskemu raz-
voju občine. Zato je treba prav
na osnovi primerjalnih prednosti
lenarškega prostora izoblikovati
celovito, raznoliko in dopolnju-
jočo se turistično ponudbo, ki
bo usklajena in povezana.
Mag. Bogo Umek je med dr-
ugim tudi poudaril,da bi morala
lenarška občina bolje izkoristitit
naravne lepote in kulturno
izročilo .V prihodnosti pa v ce-
lotni turistični ponudbi ne bi
smeli izgubiti občutka za tradi-
cijo. Svoje kraje bi morali pose-
bej uveljaviti kot področje Slo-
venskih goric. Tekst in foto:
Marija Slodnjak
Mag. Bogo Umak Je povdarll, da turizem ne sme biti samo slogan,
temveč naše življenje.
Ogled Zavrha, ki Je v preteklosti slovll kot značilno slemensko na-
selje, a ga Je, žal, človek uničil.
Samoprispilšk za Šolo
7.5 odstotka manjkajočih sredstev za prizidek k osnovni šoli na Vid-
mu pri Ptiyu ali 6 milijonov 300 tisoč tolarjev naj bi prispevali krajani
celotne videmske krajevne skupnosti. O tem, ali so za dvoletni namen-
ski samoprispevek, se bodo odločali v nedeljo, 14. februarja. Ostala
sredstva za prizidek sta zagotovila republiški in občinski proračun.
Ce se bodo v nedeljo odločili za
samoprispevek, ga bodo plačevali
prihodnji dve leti. Krajani, ki so v
delovnem razmerju, bodo plače-
vali 2 odstotka od plače, starostni,
družinski in invalidski upokojenci
2 odstotka od pokojnine, tisti, ki
imajo dohodek od kmetijske de-
javnosti po 5-odstotni letni stop-
nji od katastrskega dogodka,
obrtniki in podjetniki pa 2 odstot-
ka od zavarovane osnove in do-
bička. Kot je povedala predsedni-
ca sveta šole, Marija Smigoc, so
zelo zadovoljni z dogovorom v
krajevni skupnosti in upajo, da bo
glasovanje uspelo, saj je samopri-
spevek namenski in bo poraba de-
narja dosledno nadzorovana. Ze-
meljska dela za prizidek gredo že
h koncu, tako, da bodo prvi obrisi
prizidka kmalu vidni. S tem bi se
uresničila tudi dolgoletna želja
krajanov, učiteljskega kolektiva in
predvsem sedanjih učencev.
Glasovanje bo torej v nedeljo,
osem glasovalnih mest pa bo od-
prtih od 7. do 19. ure.
kreditna banka maribor
POSLOVNA ENOTA Ptuj
Informacije - nasveti
DEVIZNA VARČEVALNA KNJIŽICA
Varčevanje na devizni hranilni knjižici je enostavno.
Najnižji znesek, ki ga lahko varčujete je 1.000 DEM
oziroma protivrednost v ATS, USD ali CHF. Vsi^
kasnejši pologi so lahko manjši ali večji od začetnega
pologa v tej valuti, odvisno od tega, koliko denarja
lahko namenite za varčevanje.
Vsak polog je vezan za dobo 30 dni. Po tem roku
so vam sredstva, razen začetnega pologa v znesku
1.000 DEM, v vsakem trenutku na razpolago, obrestu-
jemo pa jih po znatno višji obrestni meri, kot velja za
hranilne vloge na vpogled. Obrestna mera je sprejem-
ljiva. Obresti vam pripisujemo mesečno v devizah.
Devizno varčevalno knjižico lahko odprete v
katerikoli enoti Kreditne banke Maribor.
Povprašajte na deviznem bančnem okencu.
Kruh se bo podražil
Ptujske pekarne in slaščičarne bodo med zadnjimi podražile
kruh in pekovsko pecivo. Večina slovenskih pekov je to storila že
januarja, ko so cene povišali od 10 do 20 odstotkov. Ptujski kruh
in pecivo bodo predvidoma podražili te dni. Za razliko od drugih
pa ne bodo podražili krofov. To priljubljeno pustno dobroto bo-
do še naprej prodajali po 38 tolarjev. Drugje je cena za komad
od 48 do 55 tolarjev.
Skupščina bo 16. februarja_
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je v prejšnjem tednu skleni-
lo, da bo 32. seja zborov ptujske občinske skupščine 16. februar-
ja. Na njej bodo v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o
strategiji razvoja kmetijstva v Sloveniji. Od delegatov pa je odvi-
sno, če bodo razpravljali tudi o nekaterih točkah dnevnega reda
30. seje, ki jih zaradi nesklepčnosti še niso obravnavali.
Vabilo za brezplačni ogled mesta
s turističnimi vodniki_
v okviru praznovanja 21. februarja, svetovnega dneva turi-
stičnih vodnikov, bodo ptujski turistični vodniki 20. februarja pri-
pravili brezplačni ogled mesta in muzeja. Ptujčane vabijo, da se
ob devetih zberejo pred mestno hišo. Posebej pa bodo na ogled
mestnih znamenitosti povabili ptujsko občinsko vodstvo, delavce
občinske uprave in občane, ki jesen življenja preživljajo v domu
upokojencev.
Žene veleposlanikov bodo obiskale Ptuj
2. aprila se bodo v Ptuju zbrale žene veleposlanikov, ki službu-
jejo v Sloveniji in žene slovenskih politikov. Njihovo srečanje pri-
pravljata kanal A in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike
Slovenije. Zanje bodo slovenske konfekcijske tovarne pripravile
modno revijo v romanskem palaciju na ptujskem gradu. Med bi-
vanjem v Ptuju si bodo ogledale tudi nekatere ptujske znameni-
tosti.
Novogoriški Hit uresničuje pismo o nameri
Novogoriško turistično-gostinsko podjetje Hit uresničuje pi-
smo o nameri. Gre za nadaljnji razvoj ptujskega zdravilišča. Pi-
smo so podpisali v prejšnjem letu. Izdelali so koncept igralniško-
Mbaviščnega centra, ki naj bi ga uredili v okviru Term. Ptujski
izvršni svet bo o njem razpravljal že v tem tednu.Svoje pa morajo
poveda- ti tudi v Termah oziroma v Kmetijskem kombinatu.
Pripravlja se nov koncept kurentovanja
29. januarja so se v Ptuju sestali predstavniki muzeja, nekaterih
osnovnih šol, ptujskega folklornega društva, samostojni kulturni
delavci ter nekateri drugi. Pogovarjali so se o novem konceptu
ptujskega kurentovanja. Kot je povedal občinski minister za turi-
zem Peter Vesenjak bodo prireditev celovito analizirali z organi-
zacijskega, vsebinskega in finančnega vidika. Želijo pripraviti
nov koncept prireditve. Pri tem pa bodo upoštevali njeno konti-
nuiteto. Posebna skupina naj bi oceno dosedanjega stanja pripra-
vila v treh mesecih. Za operativnega vodjo so imenovali samo-
stojno kulturno delavko Miro Mijačevič, ki je že pred letom in
pol predložila drugačen koncept ptujskega kurentovanja. Vsi, ki
bodo delali na novem konceptu ptujskega kurentovanja, se zave-
dajo, da sprememb ne bo mogoče uveljaviti čez noč. Najtrši oreh
so sami Ptujčani, ki ne živijo s prireditvijo.
Letošnji ptujski turizem bo gradil
na arheologiji
Ptujski turizem bo letos gradil na arheološki dediščini.
Ptujčani morajo spoznati, da je arheologija lahko donosna go-
spodarska dejavnost. S projektom arheološke dediščine želijo do-
ječi večje vključevanje arheologije v občinsko turistično ponud-
bo. Za to naj bi nekaj denarja zagotovili tudi v občinskem pro-
računu. V turističnoinformativnem centru bodo pripravili stalno
razstavo zasebnega arheološkega zbiralca Ivana Brača, agencijam
in drugim zainteresiranim bodo ponudili zanimive arheološke tu-
ristične programe, oblikovati in označiti želijo tudi arheološko
30t po Ptuiu in o tem izdelati brošuro. Arheološke najdbe pa naj
3i uporabili tudi kot motive za izdelavo spominkov. V sodelovan-
u z opekarno Žabjak naj bi začela delati posebna delavnica za
zdelovanje spominkov, ki bi jo lahko obiskovali tudi turisti.
Pustnih skupin letos ne bodo nagradili
Organizatorji 33. ptujskega kurentovanja so se odločili, da letos
najboljših pustnih skupin ne bodo posebej nagradili. Vsem, ki bodo
lodelovali v pustni povorki, bodo izplačali nadomestila: kurentom
n muzikantom po tisoč tolarjev, odraslim maskampetsto in otro-
com po tristo tolaijev. Zlati zvonec pa bodo podelili najboljši sku-
)ini kurentov, ki jo bodo izbrali vodje skupin.Lani je o podelitvi te
lagrade odločalo število robčkov s kurentovo podobo.
Pripravila: MG
prireditve ob slovenskem
V	petek so v galeriji Konrada Kranjca v Lenartu odprli li-
kovno razstavo del akademskega slikaija in profesorja Boja-
na Golije iz Maribora. Razstavljene so grafike, linorezi in ri-
sbe iz let od 1987 do 1992. Umetnik v svojih delih uprizarja
motive zaselka Uj Tomaž nad Lendavskimi goricami, Go-
ričkega in Slovenskih goric. Kot je povedal slavnostni govor-
nik Aleš Arih z Zavoda za varovanje naravne in kulturne de-
diščine, je Bojan Golija umetnik, ii je v svojih delih ohranil
marsikatero cimpračo in druge lepote, ki žal izginjajo. Da so
Lenarčani sprejeli galerijo in vanjo radi zahajajo je dokazalo
številno občinstvo. Zbranim je zapel Slovenjegoriški oktet in
nana harmoniko je zaigral učenec nižje glasbene šole, Alek-
sander Kostanjevec.
V	prostorih lenarške knjižnice pa so na ogled likovna dela
Jožeta Polajnka — mlajšega iz Maribora na temo Rastline
se učijo pri kresnicah.
Na sinočnji osrednji občinski slovesnosti ob kulturnem
jrazniku v kulturnem domu v Cerkvenjaku, so podelili tudi
etošnja priznanja Občinske zveze kulturnih organizacij.
Prejeli so jih folklorna skupina KUD-a iz Jurovskega Dola
za 20 let delovanja, glasbeni pedagog Alojz Peserl iz Lenarta
in Danijel Vračič od Sv. Trojice.
Razstavo Bojana Gollje si Je že na odprtju ogledalo veliko Le-
narčanov.
v lenartu je dovolj zdravnikov
Direktor lenarškega zdravstvenega doma Dušan Mar-
koli je povedal, da imajo pri njih zaposlenih dovolj
zdravnikov, saj jih je redno zaposlenih devet, štirje pa
prihajajo iz Maribora.
Vsi tisti, ki še niso izbrali svojega osebnega zdravnika,
lahko to storijo pri prvem potrebnem obisku. Seveda pa
prosijo, da brez potrebe ne bi polnili čakalnic in tako pri-
krajšali tistih, ki so zdravniške pomoči nujno potrebni.
vse več ljudi prejema pomoč
Da je socialni status prebivalcev v občini Lenart vse
nižji, kažejo tudi podatki Občinske organizacije
Rdečega križa. Sekretarka Marija Ručigaj nam je pove-
dala, da je vedno več družin, ki prihajajo k njim po po-
moč. Po zadnjih podatkih redno prejema družinske pa-
kete 150 ljudi, vendar se ta številka veča iz dneva v dan.
Po pomoč se zatekajo predvsem tiste družine, v katerih
so ostali brez zaposlitve in rednih dohodkov, upokojen-
ci ter onemogli.
Vse več pa je tudi takih, ki prihaja k njim po obleko in
obutev. Pomoč delijo tudi na krajevnih organizacijah RK.
Marija Slodnjak
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
II. FEBRUAR 1993 TEDMIK
Po neuspelem referendu-
mu za nadaljevanje krajev-
nega samoprispevka v lan-
skem aprilu so se Središčani
odločili, da bodo poskušali
ponovno, ker je potrebno v
kraju urediti še veliko reči.
Samoprispevek, ki ga bodo
krajani plačevali za dobo pe-
tih let, od 1. marca 1993 do
1. marca 1998, bodo namen-
sko uporabili za modern-
izacijo krajevnih cest, pre-
plastitev obstoječih bitogra-
moznih cestišč, izkop jarkov,
ureditev odvodnje in gramo-
ziranje krajevnih cest ter za
ureditev vaških poti. Sred-
stva bodo namenili tudi za
izgradnjo pločnika ob magi-
stralni cesti v Središču in av-
tobusnih postajališč ter za
ureditev kanalizacije po va-
seh središke krajevne skup-
nosti in za izgradnjo komu-
nalne infrastrukture za po-
trebe obrtne cone Središče.
Z zbranim denarjem bodo
poskušali dograditi in urediti
tudi javno razsvetljavo, vod-
na zajetja in hudourniške
odvodne jarke, popravilo
cerkve ter sofinansiranje
stroškov za delovanje krajev-
ne skupnosti.
Samoprispevek bodo plače-
vali zavezanci, ki imajo stalno
bivališče na območju krajevne
skupnosti Središče ob Dravi,
in sicer en odstotek od oseb-
nega dohodka iz delovnega
razmerja, nagrad, dopolnilne-
ga dela ter pogodb o delu,
upokojenci 0,5 odstotka od
pokojnin, kmetje pa 3 odstot-
ke od višine katastrskega do-
hodka. Krajani, ki so na
začesnem delu v tujini, bodo
prispevali letno 150 nemških
mark v tolarski protivrednosti,
tisti, ki pa nimajo stalnega bi-
vališča na območju središke
krajevne skupnosti, poseduje-
jo pa na tem območju hišo,
bodo vsako leto plačevali 100
nemških mark v tolarski proti-
vrednosti. Vsi, ki opravljajo
samostojno obrtno dejavnost,
pa bodo prispevali en odsto-
tek od zavarovalne osnove.
Občani, ki bi bili zaradi pla-
čila samoprispevka socialno
ogroženi, bodo svoje pravice
lahko uveljavljali v svetu kra-
jevne skupnosti Središče ob
Dravi.
Na takšen način naj bi se v
petih letih zbralo nekaj nad
31 milijonov tolarjev. Pri ure-
sničitvi vseh programov pa bi
v krajevni skupnosti potrebo-
vali po cenah iz decembra
1992 105 milijonov tolarjev.
75 odstotkov zbranih sredstev
bodo porabili za programe po
posameznih naseljih, 20 od-
stotkov za skupne programe
krajevne skupnosti, stroški de-
lovanja krajevne samouprave
pa bi znašali 5 odstotkov zbra-
nih sredstev, vida Topolovec
NAGRADNO
turistično vprašanje
21. februar je svetovni dan turističnih vodnikov. Na ta
dan pred dvema letoma smo pričeli tudi našo akcijo: "Na-
gradno turistično vprašanje", ki jo na letošnji praznik
simbolično končujemo. V dogovoru s Srečkom Lo-
vrenčičem iz ptujskega pokrajinskega muzeja bomo mar-
ca pričeli z novo. Prepričani smo, da si bo pridobila vsaj
toliko zvestih reševalcev kot dosedanja. Ob koncu akcije
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami že doslej sodelovali, s
povabilom,da se nam pridružijo tudi v bodoče.Prejemni-
kom nagrad se bomo še posebej zahvalili. Vabimo jih na
srečanje v gostilno "Pri Tonetu", ki bo v soboto, 27. fe-
bruarja, ob 17. uri.
Nagrado za zadnje turistično vprašanje, v katerem smo
vpraševali, za kateri dve občini dela ptujski pokrajinski
muzej, prejme SONJA KOVAČEC iz Juršincev 16, 62256
Juršinci. Čestitamo!
Slovenski turistični vodniki bodo letošnji praznik pro-
slavili delovno. Pričakujejo pa tudi, da bodo končno le
uspeli s prizadevanji o ureditvi svojega statusa - da bi nji-
hovo delo postalo poklic.
GOVORI SE,»
...DA se je v Lenartu nekomu od vodstvenih ljudi Rad-
gonskega sejma prišel predstavit mogočni bik. Morda se
bik tako ceni, da bi želel kot lepotni predstavnik svoje
vrste nastopiti na sejemski razstavi. Menda do dogovora
ni prišlo, saj je lastnik bika prehitno odkril in odpeljal.
...DA so udeleženci svečane otvoritve francoske kuhinje
v Ptuju ugotovili, kako neumni smo Slovenci in zakaj smo
revni: Francozi koristno porabijo polže in jih ponudijo na
najrazličnejše načine, mi pa se nanje (na polže namreč)
jezimo. Besni smo celo na slučajnega minipolžka v solati.
...DA pa se je francoski ambasador naredil FRANCO-
ZA in zamudil otvoritveno fešto francoske kuhinje natan-
ko za 74 minut (z besedo štiriinsedemdeset minut 00/100).
...DA je nekaj ptujskih menedžerjev odletelo v daljnov-
zhodno Japonsko. Da bi jih japonski menedžerji sploh
opazili in bi pri njih naredili vsaj majhen vtis, so se oblekli
v kurente.
...DA je eden ptujskih ribičev splavil svojo ranco (lesen
čoln) in po dejanju razočarano pogledoval, kje je Štefka
Kučan, da bi zadevo krstila v stilu teritorialnega ladjevja.
Ranča bo namreč teritorialno delovala, skupaj z ostalimi
rancami pa jo lahko štejemo tudi kot naslednico nekdanje
rimske mornarice.
...DA smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli, da že
dvakrat opisani državnozborni poslanec po novem prihaja
v lokal brez uniformiranega spremstva. Morebitnih ustrez-
nih uslužbencev v civilu vir informacije ne pozna.
...DA so prejšnji teden policaji kar nekajkrat ustavili
enega bolj znanih Ptujčanov. Ugotovili so, da je bil vedno
LAČEN, nikoli pa žejen.
V	počastitev slovenskega kul-
turnega praznika so vojaki in
starešine 710. učnega centra
slovenske vojske minuli četrtek
pripravili ob pomoči nekaterih
zunanjih sodelavcev prijeten
športno-kultumi program.
V	dopoldanskih urah so v
slovenjebistriški športni dvo-
rani najprej pripravili športno
dopoldne, kjer so vojaki in zu-
nanji sodelavci demonstrirali
prosto plezanje, v katerem so
se pomerile tudi ekipe voja-
kov. Najboljši so bili nagrajeni
z enim ali dvema prostima
dnevoma.
Natanko opoldne pa je pisa-
telj in republiški poslanec To-
ne Partljič odprl slikarsko in
kiparsko razstavo Zlate in
Jožeta Volariča, ki jo je ob so-
delovanju Tomaža Kladnika
postavil Mišo Petrovič.
Umetnika je najprej pred-
stavil Zoran Turk, zaposlen
pri Radiu Maribor in bivši vo-
jak slovenjebistriškega učnega
centra, nato pa sta o svojem
delu govorila tudi avtorja raz-
stave. Tako je Zlata Volarič
povedala, da se je v svojem
tretjem življenjskem obdobju,
prej je poučevala na raznih
šolah od Prekmurja do Kran-
ja, posvetila pisanju in slikan-
ju. Njen opus je izredno bo-
gat, saj je izdelala kar 1065
slik ter sodelovala na številnih
skupinskih in samostojnih raz-
stavah. Sama pravi, da najraje
slika konje, ljudi in rože,
skratka — življenje.
Učiteljska pot Jožeta Vola-
riča je bila enaka ženini. Sam
je dejal, da je bila dokaj ovin-
kasta, največji del življenja pa
je vendar preživel v šoli. Pisati
je pričel že v srednji šoli, z li-
kovno dejavnostjo pa se uk-
varja že precej časa. Pripravil
je številne skupinske in samo-
stojne razstave, in kot sam
pravi, je v svojem življenju ve-
liko "koval".
Program kulturnega dne se
je potem nadaljeval še v jedil-
nici učnega centra, kjer so bili
poleg gostov zbrani tudi vsi
vojaki in starešine. Program je
popestril s petjem ob sprem-
ljavi na kitaro Peter Andrej,
sodelovali pa so tudi vojaki.
Zoran Turk ter dijaki Srednje
glasbene in baletne šole iz
Maribora.
V knjižnici UC so uredili
priložnostno razstavo o delu
in življenju dr. Franceta Pre-
šerna. Ob tej priložnosti so iz-
dali prvo letošnjo številko gla-
sila Prosto, kjer so osrednje
strani namenili prazniku slo-
venske kulture.
Vida Topolovec
Foto: Žorž Legen
Tudi plezanje spada med urjenja v slovenski vojski.
Tone Partljič odpira razstavo Zlate In Jožeta Volariča.
Zimsko
izobraževanje
icmetov
Pri Kmetijski svetovalni
službi v Ormožu so nam pove-
dali, da se je v letošnji zimi
strokovnih predavanj v okviru
rednega zimskega izobraže-
vanja udeležilo manj kmeto-
valcev kot prejšnja leta. Zami-
slili so si jih kot izmenjavo iz-
kušenj v interesnih krožkih,
kjer bi se zbirali kmetje,ki se
ukvarjajo z določeno speciali-
zirano proizvodnjo. Tako je
bilo precej manjše zanimanje
pri predavanjih o prehrani
krav molznic ter o travništvu,
veliko vei^e pa pri sadjarstvu
in vinogradništvu in ob novo-
stih v tehnologiji pridelovanja
sladkorne pese.
Predavanja, ki so jih pričeli v
polovici lanskega decembra,
bodo sklenili v začetku le-
tošnjega marca. V teh zadnjih
dneh, ki so jih pri Kmetijski
svetovalni službi Ormož do-
ločili za zimska strokovna pre-
davanja, bo govora še o zdravi
prehrani, hlajenju, soljenju in
predelavi mesa, kar bo v prvi
vrsti zanimivo za kmetovalke.
Ne bo odveč prisluhniti še pra-
vilnim postopkom pri molži in
ravnanju z inlekom vse do od-
daje v hiralnici ter novemu
pravilniku o kvaliteti mleka.
V	tem času se bodo seznani-
li še z varstvom vinske trte in
sadovnjakov s posebnim pou-
darkom na okolju prijaznejši
pridelavi grozdja in sadja, Te-
ja Ozimič in Franc Lomber-
ger, oba diplomirana ing.
agronomije, ki sta zaposlena
pri Kmetijskem zavodu Mari-
bor, pa bosta pripravila de-
monstracijo rezi vinske trte in
sadnega drevja za doseganja
boljše kvalitete.
V	tem času bo govora tudi o
namakanju vrtnin in poljščin,
kot pomembni obliki intenziv-
ne kmetijske pridelave ter o
pridelovanju vrtnin v pokri-
tem prostoru.
Višje cene
dimnikarsicih storitev
888888888888888888888888888888888^^
Zadnje povišanje cen dimni-
karskih storitev so v ormoški
občini opravili s 1. oktobrom
1992, in to za 26 odstotkov. Ker
je iz realizacije dimnikarskih sto-
ritev za lansko leto razvidno, da
je dimnikarska enota, ki sodi pod
Komunalno podjetje Ormož, v
letu 1992 poslovala pozitivno, z
minimalnim dobičkom, so se na
ormoškem izvršnem svetu odlo-
čili (ta je pristojen za določanje
cen teh storitev), da jih povečajo
za 13 odstotkov, z veljavnostjo
od 1. februarja d^je.
Kadrovske
spremembe pri
komisiji za
denacionalizacijo
Ker je dosedanja tajnica stro-
kovne komisije za denacionali-
zacijo kmetijskih zemljišč, goz-
dov, kmetijskih gospodarstev in
zasebnih gospodarskih podjetij,
Milena 2^mljak, odšla v drugo
državno službo, so jo na zadnji
seji ormoške občinske vlade te
dolžnosti razrešili in na njeno
mesto imenovali diplomiranega
pravnika Martina Hebarja, za-
poslenega na Sekretariatu za
gospodarstvo in občo upravo.
Če vedno pa v tej komisiji
manjka en član, diplomirani
agronom. Ker je prejšnji odšel
na novo delovno mesto izven
občine, tega dela ne more več
opravljati.
Širitev kabelske
televizije
Trenutno je v Ormožu na si-
stem kabelske televizije pri-
ključenih okoli 400 gospodinj-
stev. Želja ostalih občanov or-
moške občine pa je, da bi sate-
litske programe lahko videli tu-
di v drugih krajih občine. Veli-
ko zanimanje kažejo trenutno
krajani Velike Nedelje in Pod-
gorcev.
V	Ormožu pa so v teh dneh
ustanovili uredniški odbor do-
mače kabelske TV, kjer so se
dogovorili, da je za informativni
del njihovega programa, ki ga je
v tej ali oni obliki čedalje več,
potrebno pridobiti denar tudi
od občine.
V	kratkem nameravajo prese-
liti vse skupaj s podstrešja na
Ptujski 2 v ormoški dom kultu-
re, ki je v upravljanju ormoške
krajevne skupnosti. Lokalni
program želijo izpopolniti in ga
širiti še z dodatnimi oddajami.
Spremembe in
dopolnitve Odloka o
pokopališkem redu
Na eni izmed zadnjih sej lo-
kalne občinske vlade je bil go-
vor tudi o spremembah Odloka
o pokopališkem redu, ki ga je
na koordinaciji krajevnih skup-
nosti podala KS Ormož. Predla-
gala je, da naj se v odloku do-
loči, da mora umrli, če so za to
dani pogoji, obvezno ležati v
mrliški veži. Člani občinske vla-
de so sicer menili, da to mogoče
le diši nekoliko po prisili in bo
zato dobro,če pustijo, da teče
odločanje spontano. Lep primer
je Kog, kjer so bili krajani sprva
proti gradnji mrliške veže, češ
da so si ljudje pač toliko za-
služili, da bi bili zadnje ure do
pogreba še v svojem domu. Se-
daj, ko je veža zgrajena, že ne-
kaj let nihče več ne leži doma.
Podobno je tudi v Središču ob
Dravi.
Predlagateljica spremembe
Odloka, krajevna skupnost Or-
mož, pa trdi, da se tu in tam
najdejo primeri, ko ljudje tudi v
mestu želijo po smrti do pogre-
ba ležati doma kljub temu, da bi
naj bila v mestu raba mrliške
veže obvezna iz praktičnih in tu-
di higienskih razlogov.
O tem, če bo in v kakšni obli-
ki bo spremenjeni Odlok spre-
jet, bodo odločali občinski po-
slanci v skupščinskih klopeh po
dvofaznem postopku.
V program javnih
del vključena tudi
arheološka
izkopavanja
v sedem programov javnih
del v ormoški občini bo letos
vključenih 46 nezaposlenih
oseb. Poleg gospodinjske pomo-
či, nege in gospodinjskih opravil
starejšim občanom na domu ter
čiščenja divjih odlagališč, kar so
izvajali že lansko leto, bodo le-
tos izvajali med drugim še po-
moč ostarelim na kmetijah ter
pomagali pri arheoloških izko-
pavanjih in zaščiti slovanskega
grobišča ter antične vile v Gra-
bah pri Središču.
Za prvo fazo arheoloških ra-
ziskovanj na površini okoli 600
kvadratnih metrov bo potrebnih
12 delavcev. Nosilec programa
arheološkega izkopavanja bo
Pokrajinski muzej Ptuj pod vod-
stvom višje kustodinje Marjane
Tomanič — Jevremov in arheo-
loškega restavratorja Ivana Žiž-
ka ter ob pomoči še petih stro-
kovnjakov iz Narodnega muzeja
v Ljubljani. Računajo, seveda če
bo vreme ugodno, da bodo ta
javna dela trajala 22 delovnih
dni, po 8 do 10 ur dnevno.
Vida Topolovec
»Fašensl(i l(arneval«
v Ormožu
Turistično društvo Ormož je tudi letos organizator že tra-
dicionalnega "Fašenskega karnevala", ki se bo odvijal po
ulicah Ormoža 23. februarja s pričetkom ob 14. uri.
Vabljene so karnevalske in etnografske skupine z ob-
moi^a ormoške in seveda, kot je že tradicija, tudi s ptujske
občine. Še posebej veseli bodo Ormožani kurentov, ki ta
dan že dolga leta prihajajo na obisk v sosednjo občino in s
svojim zvonenjem odganjajo zimo.
Za nastopajoče skupine so pri Turističnem društvu Or-
mož poskrbeli za lepe nagrade.
"Fašenski karneval" ima v Ormožu že večdesetletno tra-
dicijo, katera sega daleč v začetek stoletja. Pred drugo voj-
no so v Ormožu ob "fašenku" izdajali celo svoj satirični
časopis "Fašenska osa" ter z njim temeljito "opikali" vse,
kar je bilo v minulem letu narobe. Prav zaradi tega se člani
ormoškega turističnega društva vsa leta trudijo to tradicijo
obdržati in jo tudi primemo nadaljevati.
Vida Topolovec
TEDMIK - FEBRUAR 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE 5
Piše: Tjaša
Mrgole-Jukič
g8888S888888888888yyoyyyijyyi. IIII^ ' iitti)mm8mim8S88888S8
21- __
mitologija
Vemo, da je bila egiptov-
ska mitologija zelo bogata in
pestra, vendar jo danes le
malo poznamo. Tudi kozmo-
goničnih mitov je bilo mno-
go. Kakor bogovi, ki so izha-
jali iz plemen, je z njimi pri-
hajala tudi mitologija in zato
je bilo tako veliko različnih
mitov, ki so si bili včasih
med seboj celo nasprotujoči.
Najznačilnejša mitološka
predstava večine Egipčanov
je bila o tem, kako opravlja
bog sonca v čolnu svojo
vsakdanjo pot po nebu od
vzhoda proti zahodu.
V kozmogoničnih mitih
nastopajo, kot ustvarjalci
sveta in človeka, ponavadi ti-
sti bogovi, ki so vladali v do-
mačem kraju. Zato je po
enem najstarejših mitov ki
jih poznamo, ustvaril svet
bog ftah, miti v drugih kra-
jih govore, da je svet ustvaril
iz kaosa (nereda) bog Ra,
bog sonca, po tretjem mitu
sta bila najprej Geb in Nut
(zemlja in nebo) tesno obje-
ta med seboj. Ločil ju je bog
Šu, bog zraka...
Prav tako so bile različne raz-
lage o tem, kdo je ustvaril člo-
veka. V južnem Egiptu so ver-
jeli, da je bog, lončar, zmode-
liral ljudi na lončarskem vre-
tenu. Seveda je za tako pred-
stavo potrebno, da se v družbi
že razvije rokodelstvo in izumi
lončarsko vreteno, mit pa na-
stane kot posledica tega raz-
voja. (Ali se spomniš, kdo je
izumil lončarsko vreteno?)
Hnum Izdeluje človeka
Če se ti zdi moje pisanje že
malce dolgočasno, ker je preveč
bogov in preveč mitov, ga bom
popistrila z ljubezensko zgodbo.
Velja? No sposodila si jo bom
pri, kje drugje kakor, starih
Egipčanih. Gre za mit o kultur-
nih junakih, ki so jih poznali tu-
di tukaj. Za razliko od nam že
znanih nastopajo v Egiptu kot
kulturni junaki le bogovi.
Mit nam opisuje Ozirisa in
Izido, ki sta mož in žena. Oba
sta imela rada ljudi in sta jim
pomagala. Tako je bog Oziris
naučil ljudi obdelovati zemljo,
gojiti trto, kovati kovine in usta-
navljati mesta. Izida je naučila
ljudi zdraviti bolezni, ženske pa
tudi peke kruha, tkanja, šivanja
in vezenja. Njun sin je Horus.
Oziris je imel brata Setha, ki
{e bil hudoben in ljubosumen na
)ratovo ženo, zato je skoval za-
roto.
Med nekim praznovanjem je
povabljenim gostom pokazal
polno skrinjo draguljev. Kdor si
upa v skrinjo, temu bo daroval
vso bogastvo, ki je v njej. Oziris
je nič hudega sluteč, poiskušal
zlesti vajo. Ker je bil velike, or-
jaške postave, mu je to komaj
uspelo. V trenutku, ko je bil v
skrinji, jo je Seth zaprl in za-
pečatil. Skrinjo je vrgel v Nil.
Izida, ki je nadvse ljubila svo-
jega moža, se je odpravila iskat
truplo svojega ljubega. Po dol-
gem iskanju in mnogih pripet-
ljajih je pod nekim drevesom na-
šla telo, ki ga je naplavil Nil. To-
da, joj, istočano ga je našel tudi
Seth in razkosal ga je na 14 delov
ter ga rastresel po vsem Egiptu.
Izidina ljubezen in volja pa
nista popustili. Ponovno se je
odpravila na pot iskat kose tele-
sa svojega moža. Uspelo ji je.!
Našla je vseh 14 kosov in sesta-
vila moževo telo.
Oziris je tako postal prvi po-
kojnik, ki je ponovno oživel.
Prav zato je Oziris postal bog
zagrobanega življenja in varuh
mrtvih. Njegovo vstajanje je da-
jalo vernikom upanje, da bodo
po smrti tudi oni živeli naprej.
Dan Ozirisovega vstajanja je
postal praznik, ki so ga Egip-
čani praznovali vsako leto.
Sicer pa ima zgodba korenine
v kultnih mitih, ki so izšli iz pol-
jedelstva, kjer je vodilo misli, da
posejano žito ponovno oživi; in
tako naj bi tudi človek ponovno
oživel po tem, ko bi že enkrat
umrl.
Tudi Izida je postala kot kra-
jevno božanstvo izredno prilju-
bljena boginja plodnosti. V času
helenistično rimske dobe se je
ta kult razmahnil po vsem Sre-
dozemlju, nekaj časa je celo
tekmoval s krščanstvom.
Pa se iz mitov in pravljičnega
sveta vrniva nazaj v stvarnost
Egipta. Poglejva življenje tistih
ljudi, ki so bili najbližji bogo-
vom, torej svečeniki.
Na OŠ Velika Nedelja je v tednu pred počitnicami potekal pro-
jektni teden. Učenci so bili razdeljeni na 24 skupin. Člani etno-
loškega krožka so v času protedna pod vodstvom mentorice — et-
nologinje iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, raziskovali temo VSE O
KRUHU.
Njihovo delo je potekalo na osnovi timskega dela, temelječega na
proučevanju literature ter na terenskem delu. Pri terenskem delu
so se omejili na področje Velike Nedelje.
Na proteden so se učenci z mentorico temeljito pripravili. Etno-
loginja jim je pripravila vprašalnice, s pomočjo katerih so mladi ra-
ziskovalci ugotovili, koliko gospodinj še npr. y kraju doma peče
kruh, po kaŽnem receptu ga pečejo, koliko starih krušnih peči je v
kr^u še ohranjenih ipd.
Čeprav je kruh naš vsakdanji sopotnik, pa vemo o njem zelo ma-
lo. Zato so proučevali kruh v vseh njegovih segmentih. Njihovo ra-
ziskovalno delo je obsegalo naslednja področja:
— raziskovanje zgodovine kruha.
—	vrste kruha in njihovo poimenovanje,
—	peka kruha doma,
—	priprave in pripomočki za peko kruha,
—	potek peke kruha od zrnja do kolača,
—	uporaba kruha,
—	poimenovanje delov kruha,
—	shranjevanje kruha in ravnanje z njim,
—	šege in reki, ki so povezani s kruhom,
—	poučevanje literature, povezane s kruhom.
Pri domačinki v Veliki Nedelji so si mladi etnologi ogledali po-
stopek peke kruha oz. peko kruha v krušni peči. Bili pa so tudi na
obislu v pekami v Ormožu.
Ob koncu protedna so pripravili v OŠ priložnostno razstavo o
kruhu, na kateri so predstavili rezuUate raziskovalnega dela. Pri-
pravili in izdali pa so tudi bilten na temo VSE O KRUHU.
Nevenka Korpič Pokrajinski muzej Ptuj
Sindikat v kulturi Slovence poziva vse, ki bodo ob sloven-
skem kulturnem prazniku "pri besedi", da javno spregovorgo:
Kulturni praznik je držani praz-
nik slovnskega naroda. Je še pose-
bej praznik tistih, ki se s kulturo
ukvarjao. Je tudi dan, ko se zazft-
mo v "vremena Slovencev" trez-
no, odgovorimo in kritično.
Zato opozarjamo
na sledeče
1. čas in ljudje, ki ga živimo,
so še vedno nabiti z negativno
energijo. Umetnine so tista zr-
cala, v katerih se odslikava prava
nodoba tepa časa in nas v niem. V
njih je skrit tudi ključ prihodnje-
ga. Pozivamo vse ljudi na borbo
dobre volje k dobrim dejanjem!
2.	Slabo je, ker se državotvor-
nost opira zgolj na institute re-
presije, ne pa na duhovne poten-
ciale tega naroda. Kulturi bi mo-
rala nameniti preživetje z 1,5 %
narodnega dohodka, kajti s tem
bo preživel tudi narod. Tedaj kul-
tura ne bo več Deseti brat ampak
Antigona vsakršni nečimernosti.
3.FGospodarska	recesija je po-
sledica moralnega razkroja in se
ne da zaustaviti mehansko. Žalo-
stno ie, da se spet ščuva delavce
(gospodarstvo) proti zaposlenim v
negospodarstvu. S tem se žeU pri-
kriti lastno nezmožnost vodenja
izhoda iz krize.
Ta izhod pa se prične le skozi
vrata labirinta, na katerih piše:
pravna država. Odstopanje od po-
godb in dogovorov je hipokrizija,
ki pelje še ^oblje v krizo.
4. Zaposleni v kulturi si za-
služimo pravno zaščito prav tako,
kakor vsi drugi. Kolektivna po-
godba za kulturne dejavnosti jeii-
sti pravni akt, ki bi ga moralo Mi-
nistrstvo za kulturo že davno pod-
pisati, če bi zares želelo kulturni-
kom dobro. Tako pa bo — sploh
kdaj? — med zadnjimi.
5. Samostojnim kulturnim ust-
varjalcem in vsem, ki so in ki še
bodo na prepihu povpraševanja in
ponudbe, je treba nemudoma nu-
diti zaščito, da bodo v svojem bo-
ju za obstanek lahko ohranili svo-
je človeško dostojanstvo.
S to poslanico seznanjamo jav-
nost, vse naše prijatelje in zavezni-
ke pa prosimo za podporo v pri-
čakovanju izpolnitev naših zahtev.
Pri tem pa vendarle izražamo ra-
dost in ponos, da si lahko Slovenci
in vsi, ki živijo v sožitju z nami,
čestitamo k slovenskemu kulturne-
mu prazniku!
Sindikat v kulturi Slovenije
predsednik Rajko Stupar
Leto 1993 v znamčiilii 100-letnice Zgiloinmkega društva
Praznovanje kulturnega prazni-
ka se je v ptujski občini pričelo v
soboto s srečanjem znanih Ptuj-
čanov. Srečanje oziroma sprejem
znanih kulturnih delavcev, ki naj
bi postalo tradicionalno, letos je
bilo drugič, je pripravila Skup-
ščina občine Ptuj. Pričelo se je s
pesmijo Komornega moškega
pevskega zbora iz Ptuja v dvorani
minoritskega samostana in poz-
dravnimi besedami ptujskega
župana Vojteha Rajherja in člani-
ce Izvršnega sveta, odgovorne za
kulturo, Kristine Šamperl Purg.
Slovesnost se je-^iadaljevala s po-
govorom v znamenju 8o-letnice
pisatelja Ivana Potrča, ki se žal
srečanja zaradi bolezni ni mogel
udeležiti, 70-letnice Mitje Vošnja-
ka in 60- letnice pesnika Franceta
Frostneriča, katerega zadnja zbir-
ka pesmi je izšla pred dnevi. Na
srečanju mu je bila izročena tudi
Oljenka, občinsko priznanje za
izredne zasluge na področju kul-
ture.
Osrednja slovesnost pa je bila v
ponedeljek v Narodnem domu. V
kulturnem programu je nastopil
Mešani mladinski pevski zbor
Srednješolskega centra pod vod-
stvom Darje Koter. Slavnostva
govornica je bila predsednica
Zveze zgodovinskih društev Slo-
venije dr. Jera Vodušek Starič, ki
je med drugim povedala: " ...
Druga polovica 19. stoletja je žela
sadove teh prizadevanj, nastajala
so društva, čitalnice, muzeji, poli-
tične stranke in številne druge
ustanove. Z dvigom kulturne za-
vesti je rasla raven umnega go-
spodarjenja in kmetovanja, skrb
za slovenske šole in slovensko po-
litiko. K temu so veliko prispevali
prav posamezniki, ki so se z Ijbez-
nijo ukvarjali z lastno zgodovino
in so obenem bili tudi zgledni jav-
ni delavci, ljudje, kot sta v Ptuju
bila Ferdinand Reisp in Franc
Ferk. Ljudje, ki so se zavedali,
kot je lepo zapisal eden od ptuj-
skih kronistov 19. stoletja, "da si
mora vsak posameznik in vsak na-
rod pisati svojo zgodovino, če
hoče kaj veljati." Preseneča nas
pa, da se še dandanašnji dogaja,
da zgodovino izrinjajo iz šol, da
slovensko Ministrstvo za šolstvo
nima posluha za mnenje strokov-
njakov, da o vsebini in obsegu
pouka zgodovine odloča zavod, ki
je bil ustanovljen zgolj zato, da
nadzoruje in izpelje reformo šol-
stva leta 1958, da se o narodni in-
dentiteti govori kot o obujanju ro-
mantike in izrazu slovenske za-
plankanosti in provicialnosti..."
Maja Žvanut je predstavila
Kroniko, časopis za krajevno zgo-
dovino, katere zadnja številka je
posvečena 100- letnici Zgodovin-
skega društva Ptuj in med drugim
povedala: "Ob tem današnjem po-
gledu nazaj moremo ugotoviti, da
je bil Ptuj z okolico v štiridesetih
letnikih Kronike predstavljen
manj, kot mu to glede na njegov
zgodovinski pomen in na odlično
spomeniško dediščino po pravici
gre. Saj ne, da se ne bi ves čas po
malem pojavljal, vse od davne
prve številke, v kateri je Franjo
Gumilar predstavil delo in razvoj
Mestnega muzeja v Ptuju po osvo-
boditvi, prek poročil arheologov o
novih najdbah ob arheoloških iz-
kopavanjih, razprav o ptujskem
gradu in baročnih umetnikih, ki
so delovali v mestu, o ptujski
trgovini, mestnem grbu in še o
čem. Kljub temu pa je treba reči,
da si je prav Ptuj že davno za-
služil svojo tematsko številko
Kronike, ki smo jo končno uspeli
pripraviti ..."
V nadaljevanju slovesnosti so
bila podeljena posebna priznanja
Zveze kulturnih organizacij
občine Ptuj za leto 1992. (O do-
bitnikih na zadnji strani)
58. Bogovi rimske
Poetovione
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
prec^ raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
MITRAIZEM
(nadaljevanje)_
v vseh mitrejih je centralna
podoba z Mitro, ki žrtvuje bika
(prispodoba življenja), ob njem
je šest obveznih figur, na bolj
razčlenjenih reliefih pa so upo-
dobljene tudi druge predstave.
Ti oltarni reliefi predstavljajo
stvaritev sveta. Tako vesolja
(nebeški svod je prikazan z obli-
ko votline) z zvezdami (včasih
so upodobljene na nebesno mo-
drem plašču Mitre), planetov
(sedem figur na oltarni ploskvi
predstavlja med drugim tudi se-
dem planetov), štiri elemente
(krokar = zrak, kača = zemlja,
Peržan = voda, lev oz. pes =
ogenj), kovine, sedem tonov,
štirje letni časi (upodobitve so
redkejše), kot tudi živega sveta
— iz krvi žrtvene živali se roje-
va novo življenje, živali, rastline
(rep bika v klasje), človek. Člo-
veške duše so po mitraični pred-
stavi rojene na fiksnem nebu,
na zvezdah. Do utelešenja potu-
jejo mimo sfer gibljivih plane-
tov in si ob tem od vsakega nav-
zemajo nekaj dobrih in slabih
lastnosti, kar potem zahteva
očiščenje. Da to človek doseže,
mora, po mitraičnih predstavah,
živeti po moralnih normah, nji-
hovo upoštevanje pa mu zagota-
vlja vrnitev duše na svojo zvez-
do in njeno večno življenje.
Kakšne so bile te norme, lahko
le posredno dokazujemo. Nek
krščanski pisec očita mitrai-
stom, da so kopirali del stare
zaveze (Danijel in Izaija). Če
pogledamo ta del Biblije, je tam
navedeno: "V nebesa bo prišel:
tisti, ki v pravičnosti hodi, tisti,
ki govori o pravi poti, tisti, ki
sovraži nezakonitost in nepra-
vičnost, tisti, ki drži roke stran
od darov, tisti, ki si zamaši svoja
ušesa, da ne sliši o nepravični
sodbi, tisti, ki zapre oči, da ne
vidi nepravičnosti."
Nekaj bolje kot moralni nauki
je poznan notranji ustroj. Pri-
padniki mitraične vere so raz-
deljeni v lestvico sedmih sto-
penj in se po njej postopoma
vzpenjajo s spoznavanjem reli-
gioznih resnic. Te stopnje se
imenujejo (glej tudi razpredel-
nico pod R.Merkelbachu): Co-
rax (Vran), Nimphus (Skriti),
Miles (Vojak), Leo (Lev), Per-
ses (Peržan), HeUodromus (Te-
kač pod soncem) in Peter
(Oče). Posvečenci posamčnih
stopenj so v strogem hirear-
hičnem odnosu, nižji m.orajo
poslušati višje, višji pa ščitijo
nižje (podobno kot patronat v
rimski družbi), kar zagotavlja
tesno povezanost skupnosti in
dobro organiziranost.
V mitreju pod Santa Prisco v
Rimu je omenjen nekajkrat na-
ziv oče očetov, zato nekateri
menijo, da je bil tu center mi-
traizma.
Merkelbachova razpredelnica
nam prikazuje najprej ime stop-
nje posvetitve, nato še imena
planetih bogov, pod čigar zašči-
to so bili, dalje pripadajoče ele-
mente, način upodobitve na gla-
vi oltarni plošči in v zadnji kolo-
ni pripadajoče atribute.
V vsakem mitreju Je obvezna takšna oltarna podoba, ki prikazuje
žrtvovanje bika. Poleg Mitre Je prisotnih ie šest figur: levo zgoraj
Luna, desno Sonce, desno od lika Kaut z dvignjeno in levo Kauto-
pat s spuščeno plamenico, ob teh pa še krokar, kača, škorpijon
In pes.
"Neodvisnost - Konfederacga novih sindikatov Slovence
je že od vsega začetka ostro nasprotovala divjemu lastnin-
jei^u. Smatramo, da delavci, katerih delo je vloženo v pod-
jetje, Se zlasti tam, kjer so se zavestno odpovedali bo^šim
plačam, ne smejo biti oškodovani oziroma oropani. Pozdra-
vili smo določbe zakona, ki so omogočile, da se revidirajo
vse oblike divjih privatizacy. Dali smo tudi pobudo, da se
rok za revizgo podaljša za dva meseca, ker še niso znani za-
l^jučni računi. Državni zbor je ta predlog sprejel. Novi rok
je 5. april 1993," je povedal predsednik Neodvisnosti - Kon-
federacye novih sindikatov Slovenge France Tomšič.
Kateri so najpogostejši pri-
meri oškodovanja družbenega
premoženja?
"Najpogostejši primer oško-
dovanja družbenega premože-
nja je prenos sredstev v drugo
, t,i. "by pass" firmo in poslo-
vanje preko te firme, s čimer
je preprečen vsak zunanji nad-
zor oziroma nadzor delavcev.
Škodljivo je tudi izdajanje in-
ternih delnic in internih ob-
veznic, namesto izplačila
osebnih dohodkov delavcem,
razni lizingi — kar je brez-
plačen prenos sredstev na za-
sebnike. Nova firma se pove-
zuje z drugimi izvajalci, s če-
mer so oškodovani delavci
prvotnega podjetja, ki postaja-
jo tako trajni presežni delavci.
Odkup oziroma najem poslov-
nih prostorov tujim partner-
jem, za nizko ceno je tudi po-
gost pojav. Provizije vodstva
so skrit, neobdavčen dohodek.
Podobno tudi oddaja dela pri-
vatnikom (snaženje, varnostne
službe, trgovine itd.), dokup
delovne dobe in mastne od-
pravnine direktorjem in dru-
gim privilegirancem itd."
Ali mednje lahko štejemo
tudi nakupe avtomobilov za
potrebe managerjev?
"Seveda, saj je nakup avtomo-
bilov le prikrita oblika neob-
davčenega dohodka t.i. mana-
France Tomšič. (Foto: OM)
gerjev. Znani so tudi primeri
nakupov propadlih firm, ki so
bile tik pred stečajem, zanje so
porabili denar za ohranitev de-
lovnih mest."
K^ pa nenormalno visoka
managerska zavarovanja, za
katere obroke plačujejo pod-
jetja?
"V isto neopravičeno prisva-
janje denarja v korist zasebni-
kov gredo tudi visoka zavaro-
vanja t.i. managerska, kar je zo-
pet prikrit neobdavčen dobiček.
Gre največkrat za življenska za-
varovanja za doživele. V pri-
meru smrti takega managetja
dobi zavarovalnino sorodnik,
označen na polici. Poc^etje pa
plača premijo za več let naprej
(zadnji primer je Postojnska
jaama Turizem p.o.)."
Kakšne možnosti imigo de-
lavci, da zavarujejo družbeno
premoženje?
"Delavci oziroma njihov de-
lavski svet, če gre za družbeno
podjetje ali pa sindikat, lahko
sprožijo pobudo za revizijo
divjega lastninjenja. Lahko pa
delavski svet v družbenem
podjetju tudi s sklepom pre-
preči vsako odločitev direktor-
ja, ki bi eventuelno merila na
odtujitev družbenega pre-
moženja ali na izdajo raznih
obveznic, s katerimi se v bi-
stvu lastnini podjetje."
K^ ste želeli doseči s spre-
jemom zakona o kontroli ma-
nagementa?
"Naš predlog je bil, da so di-
rektorske plače v družbenih
(poudarjam družbenih) pod-
jetjih javne. Kjer še ni nomi-
nalnih lastnikov, je lastnik
plač še vedno družba. Družba
pa ima svoje organe, konkret-
no, občinsko skupščino. Ta bi
morala odobravati plače di-
rektorjev v družbenih podjet-
jih in pri tem spoštovati dogo-
vorjene razpone. Direktorska
plača bi morala biti v ustrez-
nem razmerju s plačami osta-
lih zaposlenih. Gre preprosto
za politični občutek, za ne-
kakšno socialno obzirnost, na
katero danes mnogi kar poza-
bljajo in nič ne mislijo na poli-
tične posledice."
Na kakšen uspeh računate
pri revizgah divjih privatiza-
cg? Ali pri tem ne gre za po-
dobne zadeve kot nekoč pri ko-
misgah za izvor premoženja?
"Ne, j;re za nekaj čisto dru-
gega. Ce hočemo biti pravna
država, potem je zakone po-
trebno spoštovati. Obstoječi
zakon o lastninjenju jasno do-
loča, kaj se sme in kaj ne,
kakšne oblike lastninjenja so
dovoljene in kakšni postopki
so predpisani. Tam, kjer so hi-
teli z lastninjenjem, so pravza-
prav skušali prehiteti in izigra-
ti prihajajoči zakon. Pri tem
se niti ne spuščam v to, da je
očitno nekaterim naravnost
ustrezalo, da se je zakon tako
dolgo sprejemal. Ampak ne-
sporno je, da so hiteli zato,
ker so pričakovali, da bo za-
kon nekatere stvari preprečil
ali postavil na pravo mesto.
Na primer, razne trike z by
pass podjetji, izplačevanje fik-
tivnih obveznic, s krajo po-
slovnih zvez in proizvodnih
programov, s prenosom kapi-
tala na firme v tujini, ki so bi-
le ustanovljene prav s to na-
mero, in podobno. Tisti, ki so
razpolagali z zvezami, infor-
macijami in spretnostjo, so s
tem goljufali ne samo svoje
delavce, ampak tudi druge
upravičence, kot so odškod-
ninski sklad, pokojninski
sklad, investicijski sklad itd.
Skratka, predstavljali so si la-
stninjenje kot nekakšno svo-
bodno lovišče..."
Spraševala: Majda Goznik
Prav lepo Je res na deželi s člani KUD Iz Ivanjkovcev.
Že precej pred devetnajsto
uro, ko bi se naj minulo sobo-
to pričelo občinsko srečanje
ljudskih pevcev in godcev
občine Ormož, je bila dvorana
doma kulture v Ivanjkovcih
nabito polna. Le z dobršno
mero iznajdljivosti so se za-
mudniki lahko prerinil med
številne obiskovalce. Veliko je
bilo tudi nastopajočih. S pe-
smimi, številnimi običaji, do-
mačo glasbo in plesi, se je
predstavilo osem skupin iz ob-
mo^a ormoške občine.
Srečanje so pričeli do-
mačini, člani KUD Ivanjkovci,
prikazni pa so luščenje koru-
ze in seveda zraven veliko peli
ter na koncu zaplesali. Skupi-
na pevk iz Koga je ob luščenju
fižola zapela nekaj domačih
pesmi, muzikanta iz Ivanjko-
vec Ivan Petovar, ki je bil tudi
najstarejši med nastopajočimi,
in Venčeslav Kolarič sta ubra-
no zaigrala na gosli in harmo-
niko in požela obilen aplavz
domačega občinstva.
Vsak letni čas ima svoj kras,
so menili pevci in pevke s Hu-
ma, ki jih vodi Mimica Pišek.
Zanimivo za to skupino je
vključevanje mlajših, ki se za-
nimajo za stare ljudske obi-
čaje in pesmi. Da ne bi bilo
preveč petja in govorjenja, sta
poskrbela ljudska godca iz Se-
nešcev Janez Petek in Stanko
Štuhec, ki sta venček narod-
nih ponovno zaigrala na gosli
in harmnoniko.
Najhrupnejši so bili člani
KUD iz Obreža, ki so prikaza-
li, kako je bilo še ne tako da-
leč nazaj, na "kožuhari". Veli-
ko se je govorilo, zbadalo, pe-
lo in na koncu zaplesalo.
Da so plesi iz okolice Po-
lenšaka in Senika zanimivi, so
dokazali plesalci folklorne
skupine iz Podgorcev. Sobot-
no srečanje ljudskih pevcev in
godcev pa so sklenili še muzi-
kantje iz Ivanjkovcev Branko
Fifnja, Alojz in Tonček Polaj-
nko in Ivan Vočanec.
Po prireditvi so v prostorih
osnovne šole potekali strokov-
ni pogovori, ki jih je vodila
Meta Benčina, odgovorna za
folklorno in plesno dejavnost
pri ZKO Slovenije. Prese-
nečena je bila, da še vedno ve-
liko starejših ljudi na podežel-
ju igra na violino. Menila pa
je, da bi skupine morale z
večjim ponosom prikazati sta-
re običaje, saj je velikokrat iz-
gledalo, kot, da se te svoje
preteklosti sramujejo. Pohva-
lila pa je folklorno skupino
Podgorci, kjer je še omenila,
da bo znana slovenska etnolo-
ginja Marija Makarovič razi-
skala prvinske elemente ple-
sov na obmoi^u Podgorcev,
Polenšaka in Tomaža. Vesela
je bila ugotovitve, da v ljudeh
še vedno "živijo" nekdanji
plesi. Lep primer so bili Ivan-
jkovčari, ki so do sobotnega
nastopa imeli samo šest vaj
ter ob koncu brezhibno zaple-
sali lepe domače plese.
Zadovoljna je bila tudi z or-
ganizacijo prireditve, ki je bila
tokrat pod taktirko ZKO
občine Ormož ter KUD Ivan-
jkovci.	Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Kulturni Icrižemicražem
PTUJ * Danes ob 13. uri bo v razstavišči ptujskega gradu ot-
voritev razstave Porabske maske, muzeja Avgusta Pavla iz Mo-
noštra na Madžarskem. Ob otvoritvi bo nastop slovenskih
božičnih kolednikov iz Porabja.
PTUJ * Mladinski oddelek Ljudske in študijske knjižnice Ptuj
prodaja danes od 17,30 ure dalje izločene knjige. Knjige so poško-
dovane, da pa ne bi končale v mlinih za mletje papirja, jih ponuja
knjižnica bralcem po simboličnih cenah.
PTUJ * Gledališkega abonmaja žal zaradi pomankanja denar-
ja ne bo. Torej danes, jutri in v petek napovedanega vpisa abon-
maja ne bo. V torek, 16. februarja pa bo ob 19,30 uri za izven
predstava Evalda Fliserja Jutri bo lepše v izvedbi Slovenskega
komornega gledališča.
PTUJ * V restavraciji Ribič razstavlja miniature Željko Lesar
iz Zagreba.
PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razstava
ob 80 letnici pisatelja Ivana Potrča.
PTUJ * Jutri ob 18,30 uri bo v Narodnem domu prvi del revi-
je odraslih pevskih zborov ptujske občine.
Minuli petek, 5. februarja so v vseh učnih centrih Teritorialne obrambe Slovenije potekale
svečanosti ob zaprisegi nove generacge slovenskih vojakov. Svečano je bilo tudi v Ptuju, kjer je
na usposabljanju že tretja generacija fantov, v glavnem iz območja Severovzhodne Slovenije.
Na svečanosti v ptujski vojašni-
ci so številne goste in sorodnike
okoli 400 mladih vojakov najprej
presenetili koranti s ptuj^ega
polja, ki so spontano zaplesali
med množico. S tem so opravili
javno promocijo "koranta" — ki
je postal simbol 730. učnega cen-
tra. Njegov demonski lik odslej
nosijo vojaki in častniki na svojih
uniformah kot zaščitni znak, saj
simbolizira mogočnost, bojevitost,
boj proti zlu in upanje na boljšo
bodočnost.
Slavnostni, predpraznični nago-
vor je zbranim namenil namestnik
obrambnega miiustra, polkovnik
Miran Bogataj, ki je ob mislih na
enega največjih Slovencev dr.
Franceta Prešerna, opozoril tudi
na krvave dogodke v ostanku
bivše Jugoslavije ter pri tem oka-
rakteriziral mednarodno javnost
in vse mednarodne institucije za
hladnokrvne. Izhajajoč iz tega je
vse vojake, častnike in ostale nav-
zoče spomnil, da moramo za la-
stno varnost poskrbeti predvsem
sami, saj očitno tega namesto nas
ne bo storil nihče.
Po svečani zaprisegi so pripra-
vili še krajši kulturni program, v
katerem je, poleg nastopa vo-
jaškega ansambla, bivši vojak Ro-
bert Titan recitiral Prešernove
verze.	_ om
Ples korantov sredi ptujske vojainice, verjetno prvič v zgodovini,
zato Je številne goste In sorodnike vojakov toliko bolj presene-
tll.(2 koloni)
Namestnik obrambnega mini-
stra Miran Bogataj Je opozoril,
da moramo za lastno varnost
posrkbeti saml.(1 kolona) Foto:
M. Ozmec
Fanfare trobilnega kvarteta
- vabilo na prireditev
Kot je v Ormožu že nekajletna navada, so tudi v ponedeljek
približno ob 17.45. uri zadonele iz obnovljenega grajskega
stolpa fanfare trobilnega kvarteta ormoškega pihalnega orke-
stra v pozdrav slovenskemu kulturnemu prazniku in obenem
vabilo na osrednjo prireditev, ki se je odvijala v ormoškem
domu kulture.
Nagovor o pomenu slovenskega kulturnega praznika je
opravil prleški pisatelj, Roman Žabot iz Razkrižja, ki je ka-
sneje z odlomki iz svojih del nastopal še v kulturnem delu
programa. Tu so sodelovali še Kogovčani — oktet Bolfenk, ki
ji^h vodi Drago Lukman in dekliški sekstet, ki ga vodi Darja
Zganec.
Kot se za osrednjo proslavo ob prazniku slovenske kulture
spodobi, je OZKO podelila najzaslužnejšim kulturnim delav-
cem tradicionalna priznanja. Najvišje priznanje - plaketo za
življensko delo sta prejela Jože Caf in Joiko Novak - oba čla-
na KUD Ivanjkovci. Zlate znake so prejeli: Irena Cerovič iz
Ivanjkovcev ter Janko Klajnčar, Darinka Potočnik in Dragi-
ca Kovač - vsi člani KUD iz Obreža. Predsedstvo OZKO pa
se je odločilo podeli zlate znake še Ljubi Fišer za lutkovno
in Jožeto Barin - Turici za glasbeno dejavnost. Srebrne znake
OZKO so podelili še trem članom KUD Ivanjkovci - Francu
in Zorici Goijak ter Franca Mlakaija. Vida Topolovec
Lepo vreme je minuli petek pri-
vabilo v Slovensko Bistrico števil-
ne svojce in prijatelje četrte gene-
racije slovenskih vojakov, ki so
prisegli v 710. učnem centru.
V svojem pozdravnem nagovo-
ru je poveljnik 710. učnega centra
major Jože Majcenovič povedal,
da je čas služenja v slovenski voj-
ski med najkrajšimi v Evropi in
prav zato je potrebno vložiti toli-
ko več naporov v usposabljanje
vojakov.
Slavnostni govornik je bil pol-
kovnik Albin Gutman iz Mini-
strstva za obrambo, ki je oživil
dogajanje v predlanski vojni, na
katero je sicer ostal samo spomin
ob spoznanju, da se bomo Sloven-
ci morali boriti sami.
Prijazno dobrodošlico in prijet-
no bivanje v mestecu pod Pohor-
jem je zaželel vojakom in tudi nji-
hovim svojcem, ki bodo prihajdi
obiskovat svoje najblii^e, tudi bi-
striški župan Ivan Pučnik. V kul-
turnem delu programa so sodelo-
vali godbeniki pihalne godbe
KUD Pošta iz Maribora ter Zo-
ran Turk.
V bistriškem centru se bo v prvi
fazi usposabljalo 330 vojakov, ki
so prišli iz občin Murska Sobota,
Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec,
Slovenska Bistrica, Slovenske
Konjice, Velenje, Zagorje, Mari-
bor, Pesnica, Ruše in Dravograd.
Posnetek in besedilo:
Vida Topolovec
Slavnostni govornik polkovnik
Albin Gutman
TEDMIK -11- FEMijar 1993
OD TO IN TAM —7
Ta dan je na slovenski strani mejnega prehoda Gruškovje zatišje. Posamezni avtomobili
pridrvuo, vozniki pokažejo dokumente in zložno odpeljejo da^je. Veliko je svetlečih se kon-
jičkov boljših znamk, urejeni gospod za krmilom hiti razlagati cariniku: "Pa znate, mi ništ
nemamo, ne trebate nas gledati." "Hitro se bo vrnil," mi pove carinik, "le v Avstfyo se pe^je
po nakupih." Prevozniki s kamioni opravgo formalnosti, prav tako avtobusalji. Nekoliko
dUe čakajo pogrebci z mrliškim vozilom — pa jih seveda nič ne vprašam. "Običajno ni no-
benih zastojev," pove vodja carinske izpostave Franc Podkrižnik, mož srednjih let, s 15-let-
no delovno prakso na Senti^u, "čeprav nekatere pregledamo do obisti." V primeijavi s
časom pred hrvaško-srbskimi spopadi prometa sedaj skorajda ni, vendar k^ub temu be-
ležgo približno 2000 vozil vsak dan, v letu dni pa je tukaj prepevalo mejo približno 60.000
tovornih vozil. Najtei^e je z begunci. Odkar jih Slovenca ne sprejema več, so zavrnili samo
tukaj 4909 oseb, tudi takšnih najmlajših, še v plenicah. "Za iyih poti v Evropo skorajda ni,
"onemogočiti" pa jim jo morajo prav naši fantje. Ti jim skušajo pomagati, čeprav to ni nji-
hova dolžnost, pokličejo sorodnike ali poiščejo naslove, kadar vedo begunci samo imena.
Seveda vse v mejah zakona. Včasih je zelo težko..." otožno pripoveduje sicer strumen ko-
mandir mejne policge Gruškovje Robert Bratkovič.
Poleg beguncev je mejna
policija zavrnila tukaj v letu
1992 tudi 1484 oseb po zako-
nu o tujcih. Veliko teh in be-
guncev poskuša nato čez tako
imenovano zeleno mejo, ali
bolj po domače poskušajo pri-
ti v Slovenijo ilegalno. Prav na
tem mejnem prehodu so ti
prehodi posebej problema-
tični, saj je med slovenskim in
hrvaškim prehodom dober ki-
lometer ozemlja, s katerega se
odcepi kar nekaj poti in ce-
stic. "Mejna policija sicer ni
zadolžena za pokrivanje zele-
ne meje, to je v pristojnosti
splošne policije iz Ptuja, Majš-
perka, Gorišnice in Podlehni-
ka. Vendar tudi mi pomaga-
mo. Tako smo dali sodniku za
prekrške doslej 22 predlogov
zaradi ilegalnega prehoda. Ne
gre za večje skupine — do
osem oseb, običajno niso agre-
sivni, saj predvsem begunci ne
poznajo razmer pri nas in so
bolj kot ne prestrašeni." Tako
komandir Robert Bratkovič,
ki se ga spomnimo še kot po-
močnika komandirja ptujske
postaje milice.
Jug idealno tržišče
za ukradene
avtomobile_
Poleg kontrole oseb nadzo-
rujejo mejni policisti tudi ti-
hotapljenje orožja in skušajo
identificirati ukradena vozila.
Prav teh je v zadnjem času vse
več. V Sloveniji ukradejo po
15 avtomobilov dnevno. Naj-
več golfov, axov, audijev. Gre
pa tudi za vozila, ukradena v
Avstriji in Nemčiji. Prvi znak
za mejnega policista je ne-
skladje med vozilom in vozni-
kom, na primer umazane roke
in povaljana obleka voznika v
avotomobilu, vrednem 50 ti-
soč in več DEM. Tudi sledovi
vloma v vozilo se dajo lahko
odkriti. Dokumente namreč
tatovi največkrat že uredijo in
tudi tablice do prehoda meje
zamenjajo. Na vojnem ob-
moi^u trenutno izvor avtomo-
bila ni kaj prida pomemben.
In trgovina z ukradenimi avto-
mobili cveti.
Kako prepoznaš
tihotapca?_
Brez izkušenj ne gre. Vodja
carinske izpostave Gruškovje
Franc Podkrižnik si jih je v
petnajstih letih na Šentilju
pridobil veliko: "Ob stiku z
uniformiranimi osebami je
nervoza dokaj običajna. Zato
tej ne posvečamo posebne po-
zornosti. Že pri pregledu
žigov v potnem listu ugotovi-
mo, kje se potnik giblje. Drugi
znak je videz avtomobila —
ali je umazan, neurejen, kako
je naložen. Običajno želi pot-
nik usmeriti carinikovo pozor-
nost na nekaj. Tako so včasih
nastavljali pornografske revi-
je, nato sodobne tehnične
predmete. Seveda se cariniki
ne oziramo na to. Nekateri si-
lijo v nas s svojimi službenimi
dolžnostmi. Pripovedujejo, da
so zdravniki na nujni poti,
profesorji... Drugi grozijo, češ
da poznajo te in te visoke
državne funkcionarje, katerim
se bodo pritožili, če jih bomo
zadrževali. V glavnem gre se-
veda za izmišljena poznanstva,
poznajo jih iz časopisov. Cari-
niki skušamo biti življenjski in
ne drobnjakamo pri vsakod-
nevnih gospodinjskih nakupih.
Država se trudi, da bi imela
čim bolj odprte meje, vendar
pa mora ščititi tudi svoje inte-
rese."
Človek v prtljažniku
in marke v potnem
listu_
Tako je sedaj dovoljeno iz
Slovenije odnesti 1000 DEM v
katerikoli valuti, uvoziti pa brez
dovoljenja blaga za 30 DEM,
kar je še po nekdanjem zvez-
nem zakonu. Pri nesumljivih
potnikih opravijo carinske for-
malnosti "na zaupanje", druge
pa natančno pregledajo. Največ
prekrškov so zabeležili s tihota-
pljenjem tekstila, in sicer so
našli v enem primeru celo za
110.000 DEM blaga. Sicer pa
prevažajo tudi večje količine ci-
garet. Tako so v nekem avtobu-
su odkrili 1000 zavojev, torej
100.000 škatlic cigaret. Sploh so
prtljažniki avtobusov primerno
tihotapsko mesto in zato pod
stalnim carinskim nadzorom. V
njih in v prtljažnikih osebnih av-
tomobilov se skrivajo tudi ljud-
je. V teh primerih pa cariniki
sodelujejo s policijo.
Ni redko, da se znajde v do-
kumentih potnikov tudi kakšen
bankovec. Podkupnina seveda.
Običajno gre za sto, dvesto,
redko petsto mark. Carinik in
policist sta lahko ob službo. "Pa
tudi brez tega ne bi bili podku-
pljivi." Vzgojeni smo v poštene
varuhe države, saj drugače naše
delo ne bi bilo smiselno," zatrju-
jejo zaposleni.
Mejni prehod je
ogledalo države
Poleg najočitnejših služb, po-
licijske in carinske, so tu še špe-
dicijska služba, menjalnica in
bančna izpostava, pa veterinar-
ska in fitopatološka služba. Ob
obisku smo našli pri slednjih
Viktorja Majcna, kmetijskega
inženirja, ki kontrolira vso uvo-
ženo blago rastlinskega izvora.
Tudi tisto, ki ima fitosanitarno
spričevalo, pregleda. Išče ra-
stlinske bolezni in škodljivce.
Pravi, da pride njemu pod mi-
kroskop v glavnem ustrezno
blago. Podobno delajo tudi ve-
terinarji, ki pregledajo vso bla-
go živalskega izvora. Ker delajo
tudi za mejni prehod Leskovec,
mora kdaj pa kdaj kakšen voz-
nik s svojim blagom tudi nekoli-
ko počakati. Vendar le uro ali
dve.
Mejni prehod je torej prava
življenjska enota, ki bo z od-
prtjem ceste Zagreb — Beo-
grad gotovo postala mra-
vljišče. Ko bo zgrajena nova
avtocesta, najbrž ne bo ravno
na tem mestu, vendar je eno
in drugo še v nedoločni pri-
hodnosti. Zaenkrat pa je v
GruŠkovju tudi 16 zaposlenih
iz ptujske občine. Veliko
služb je organiziranih tako,
da delajo po 12 ur naenkrat.
Zaposleni so kljub temu, da
so v različnih službah, nefor-
malno povezani v enoten ko-
lektiv, ki si želi čim bolj ure-
jene delovne razmere. V to
pa gotovo sodi tudi urejeno
okolje. Tukaj zaposleni so
prvi, ki predstavijo Slovenijo
prihajajočim. Tudi njim je
neprijetno, da je prvi stik tuj-
ca z našo državo umazan in
usmrajen. Res težka je pot v
Evropo. Milena Zupanič
'Dokumente, prosim!' Je najobičajneši nagovor potnika. Za veči-
no se tu stik z državnimi uslužbenci konča, v nekaterih primerih
pa nI tako.
Tokrat bo Mirko Skuhala Iz Borovcev natančno pregledal vozilo,
celo itevllko motorja bo primerjal z dokumenti. Sum, da Je vozilo
ukradeno. Je velik.
Robert Bratkovič, komandir po-
staje mejne policije Gruškovje
Franc Podkrižnik, vodja carin-
ske Izpostave Gruškovje
Oprema v ptujski bolnišnici je skoraj v celoti iz-
trošena * Letošnji osredi^i nalogi: posobitev otroškega
oddelka in nakup nove opreme ♦ 120 milgonov tolarjev
kredita za nakup opreme * Še vedno računajo tudi na
sredstva 4. občinskega samoprispevka *
Del nove opreme Je že v bolnišnici. (Foto: OM)
Ptujska bolnišnica deli
usodo drugih slovenskih
zdravstvenih organizacij, kar
zadeva iztrošeno opremo.
Že lani so ministru za zdrav-
stvo dr. Božidarju Voljču
prikazali potrebe. Svetoval
jum je previdnost z obra-
zložotvijo, da morajo biti
apararature toliko v uporabi,
da jih bo mogoče v štirih le-
tih amortizirati. Dr.Lojze
Arko je odgovoril, da ne ku-
pujejo na pamet. Opremo
nujno potrebujejo, ker je
stara skoraj v celoti iz-
trošena.Njihove potrebe je
ministrstvo potrdilo in s tem
tudi priznalo upravičenost
do nakupa. Za kredit so za-
prosili Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije. S 120
milijoni tolarjev bodo oziro-
ma so delno že posodobili
opremo na vseh oddelkih
bolnišnice. Dr. Lojze Arko
je povedal, da bodo ne glede
na omenjeno posojilo skušali
nekaj denaija za nakup
opreme dobiti tudi iz pre-
sežkov zavarovalnice oziro-
ma iz republiškega pro-
računa, kjer se še vedno zbi-
ra del sredstev za investicije
v zdravstvu.
Dr. Arko, kako se bo ptuj-
ska bolnišnica razvyala v le-
tošnjem letu?
"V ptujski bolnišnici imamo
letos velike načrte, ki jih bo-
mo tudi uresničili. Na investi-
cijskem podroi^u je naša
prednostna naloga posodobi-
tev otroškega oddelka z adap-
tacijo nekdanjega porodnega
oddelka. Med drugimi naloga-
mi pa je najpomembnejša po-
sodobitev opreme. Zavedamo
se, da bomo tudi s posodobit-
vijo medicinske opreme prido-
bili na konkurenčnosti v okvi-
ru novega zavarovalniškega si-
stema."
Katero opremo boste poso-
dobili?
"Oprema v ptujski bolnišni-
ci je skoraj v celoti iztrošena.
Skoraj celo prejšnje leto smo
si prizadevali, da bi problem
nekako rešili. Šele tik pred
koncem leta nam je uspelo pri
zavarovalnici najeti kredit v
višini 120 milijonov tolarjev. S
tem denarjem bomo praktično
posodobili opremo na vseh
oddelkih. Nekaj opreme smo
že dobili. Gre za rentgenski
diaskopski aparat, rentgenski
aparat CELOOK za potrebe v
operacijski dvorani, premični
retgenski aparat, ultrazvok za
potrebe kardiologije, mamo-
graf in poseben ultrazvok za
potrebe ginekološko-porodne-
ga oddelka, za katerega bomo
uporabili preostala sredstva z
lanskoletnega dobrodelnega
koncerta."
Ali se z najetjem kredita
pri zavarovalnici odpovedu-
jete morebitnim sredstvom
četrtega občinskega samo-
prispevka?
"Ne. Naše potrebe po opre-
mi so takšne, da prav gdtovo
potrebujejo nova sredstva, da
bi lahko bolnišnico dokončno
opremili in posodobili. Zato
še vedno računamo na sred-
stva 4. občinskega samopri-
spevka. V ptujskem parlamen-
tu sem o tem lani dvakrat go-
voril in predlagal, da se na
osnovi primernega programa
ponovno odločimo za občinski
samoprispevek."
Ali že veste, kaj boste
vk^učili v ta program?
"Bx)lnišnica je svoj program
izdelala. Vezan je izključno na
posodobitev medicinske opre-
me. Vrednost bo znana v ne-
kaj dneh."
Kako v bolnišnici ure-
sničijgete nov sistem zdrav-
stvenega zavarovanja?
"S pomoi^o ustreznih bol-
nišničnih služb smo uspešno
premagali začetne težave ta-
ko, da sedaj delo nemoteno
poteka. Uvajamo računalnike,
saj brez njih tega programa ne
moremo uresničevati. Na od-
delkih težav ni, saj imajo sko-
raj vsi bolniki urejeno dodat-
no zdravstveno zavrovanje. Če
pa kje pride do težav, jih
skušamo s pomočjo socialne
delavke zadovoljivo rešiti."
Ali zavarovancem že lahko
zagotav^ate nadstandardne
storitve?
"Pripravljamo se, da bomo
lahko v najkrajšem času tudi
pri nas zagotovljali nadstan-
dardne storitve. Doslej pa
takšnih zavarovancev v naši
bolnišnici nismo imeli, kar pa
še ne pomeni, da jih ne bo."
Kako pa je z denaijem v
novih razmerah?
Trenutno je financiranje
začasno, kako pa bo z denar-
jem v bodoče, še ne vemo."
Ste poravnali dolgove iz
preteklih let?
"Bolnišnica je ddansko
imela velike dolgove. Se lani
smo občasno imeli velike fi-
nančne težave, tako da nismo
videli izhoda. Prizadevanje ce-
lotnega kolektiva pa se je ob-
restovalo. 19. avgusta smo po-
ravnali vse naše dolgove. Se-
daj račune redno plačujemo."
Kako pa je z uresničevan-
jem kolektivne pogodbe?
Kolektivno pogodbo lahko
uresničujemo v tolikšni meri,
kot nam jo "priznava" država.
Je pa res, da se država ne^drži
tistega, kar je podpisala. Če se
bo karkoli spremenilo, bomo
to tudi upoštevali."
Kaj pa kadri?
"Stanje je zadovoljivo, še
največja vrzel je pri višjih me-
dicinskih sestrah. Glede na to,
da bodo še letos v Mariboru
začeli izobraževati višje medi-
cinske sestre, upam, da bomo
v nekaj letih uspešno rešili tu-
di ta problem."
Humanitarna pomoč CDU
v začasni zbirni center za begunce v Ptuju je v soboto,
6. februarja, prispela humanitarna pomoč iz prek 1000
km oddaljenega Neuvi^ida pri Koblenzu v Nemčiji. Dva
večja kombija humanitarne pomoči za begunce iz Bosne
in Hercegovine so tokrat zbrali člani "Krščanske demo-
kratske unije" ali popularne stranke CDU kanclerja
Helmuta Kohla. Kot je povedal spremljevalec humani-
tarnega tovora gospod Norbert Hess, sicer predsednik
stranke CDU v Niederbreitbachu, so s seboj pripeljali
okoli 1.500 kg raznih oblačil za otroke in odrasle ter ne-
kaj nad 300 kg prehrambenih izdelkov, v glavnem za
otroke.
ZAKAJ RAVNO
AMERIKA?
Amerika, mislim na Sever-
no, je dežela, ki se v marsičem
ponaša z "naj" in kot takšna v
sebi ustvarja magično pri-
vlačnost, Čeprav sem o njej
marsikaj vedel, nekaj že po
svoji poklicni dolžnosti, več pa
seveda prako TV, sem se
znašel v dilemi, ko me je pri-
jatelj pred potovanjem vpra-
šal, če znam voziti po levi stra-
ni ceste. Začudeno sem ga po-
gledal, saj sem v filmih vedno
opazil, da vozijo po desni, ve-
del pa sem tudi, da uporablja-
jo drugačne merske enote.
Podobo o ZDA in Kanadi
nam dejansko, zraven suho-
parnih podatkov, ki jih dobi-
mo v šoli, ustvaija predvsem
televizija.
Naslednja, po mojem miš-
ljenju, dokaj zgrešena podoba
predvsem o ZDA, je mit o na-
silju in kriminalu, ki se tukaj
vsak dan, predvsem ponoči,
dogaja, pred leti sem v nekem
časopisu bral, da se v New
Yorku na vsake pol ure zgodi
zločin in da več 10.000 polica-
jev ne more narediti varnega
mesta za vse državljane, ter da
že v večernih urah zato sta-
rejši ne upajo na ulice, doma
pa še v stanovanje vgrajujejo
različne varnostne naprave.
Ko sem prebival na Manhatt-
nu, sem med obvestili zasledil
opozorilo, da ne priporočajo
posameznikom vožnje v poz-
nih nočnih urah z metrojem,
to pa je bilo tudi vse, v zvezi s
krminalom v najbolj razvitem
mestu. Kriminal je v ZDA si-
gurno prisoten, pa saj ni na
svetu države brez njega. Pri
New Yorku je treba upošteva-
ti, da živi, po podatkih iz Poly-
glottovega vodnika, v širši
okolici kar 18 milijonov ljudi,
kar je za približno 9 Slovenij.
Sedaj pa odprite časopis Delo,
pa si poglejte stran nočne kro-
nike ter poizkusite primerjati,
kako bi se moral povečati ob-
seg rubrike, če bi Ljubljana
imela toliko prebivalcev.
Uvodoma bi rad poudaril,
da so zapisana seveda moja
zapažanja življenja in drugih
posebnosti v Severni Ameriki,
ter da ne izključujem možno-
sti, da bi kdo drug lahko napi-
sal marsikaj drugače.
Na potovanje sem se odpra-
vil z ameriško letalsko družbo
American Airlines, ter po
vmesnem nekajurnem postan-
ku v Chicagu prispel v Los
Angeles. Pioniiji v osvajanju
ameriških prostranstev so pro-
dirali ravno v nasprotni smeri,
kot je potekalo moje odkri-
vanje Amerike.
V Kaliforniji sem moral po-
makniti najprej uro za 9 ur na-
zaj in preden sem se navadil
na to spremembo časa, se mi
je dogajalo, da sem popoldan
postal zelo zaspan. Nekajkrat
je bil spanec tako močan, da
sem dejansko legel k počitku
za kakšno uro, zjutraj pa, ko
so še bili vsi zaspani, nikakor
nisem mogel spati. Po kakš-
nem tednu dni se je tudi moja
biološka ura uravnala s kali-
fornijskim časom.
KALIFORNIJA-DEŽELA
GOSPODARSKEGA
RAZCVETA, ZABAVE,
BLAGINJ^ VENDAR
TUDI REVŠČINE
Ime Kalifornija izhaja iz ne-
ke španske zgodbe iz 16.stol.,
ter se nanaša na "otok, poln
draguljev". Z odkritjem zlata
leta 1848 se je davna zgodba
začela uresničevati in plima
doseljevanja je še danes pri-
sotna. Seveda, danes niso dra-
gulji ali zlato tisti magnet, ki
pritegne nove doseljence, am-
pak najsodobnejša tehnika. S
površino čez 400.000 km je na
3. mestu med petdesetimi dr-
žavami, ter je pristopila v
ameriško federacijo leta 1850,
kot 31.država. Razprostira se
v širokem obalnem pasu Jz
dela ZDA vse na jug do Mehi-
ke. čeprav po velikosti izrazito
izstopata Los Angeles in San
Francisco, je glavno mesto Sa-
cramento, ki je približno tako
veliko kot Ljubljana. Za šte-
vilne ameriške države je zna-
čilno, da ni največje mesto
istočano tudi glavno mesto.
Kar predstavlja New York
za vzhodno ob^o, to je Los
Angeles na zahodu, saj ima z
okolico okrog 13 milijonov
prebivalcev.
Stanoval sem v Santa Moni-
ci, kar je na zemljevidu blizu
letališča, pa ni bilo niti za po-
misliti, da bi šel peš. O raz-
sežnosti ameriškim mest si
težko ustvariš predstavo, če si
tega ne ogledaš. Ker so vsa
mesta v primerjavi z evropski-
mi mlada, so ob izgradnji
upoštevali razvoj prometa in
zato so ceste 3-4 pasovne v
eno smer. Križišča z glavnimi
cestami potekajo vsa izven ni-
voja in promet se zato, zelo
hitro odvija. Pogled na ceste,
kjer se v neprekinjenih kolo-
nah valijo reke avtomobilov
dan in noč, predstavlja resnič-
no nekaj posebnega. Največja
dovoljena hitrost znaša 55 milj
na uro, ker pa so kazni visoke,
jo vozniki tudi upoštevajo. Po-
sebno to velja za voznike avto-
busov, s katerimi sem prepo-
toval tisoče km, pa nisem nik-
dar opazil, da bi omejitev pre-
koračili. Ameriški avtomobili
imajo vgrajene na brzinome-
rih meritve hitrosti v miljah in
km. Posebnost predstavljajo
tudi registrske številke avto-
mobilov, kjer lahko vidiš zelo
različne napise. Ko sem se o
tem pogovarjal z nekim vozni-
kom, je dejal, da je to edina
dobra rešitev, saj je v Los An-
gelesu registriranih okrog 4
milijone vozil. Podatka sicer
nisem šel preverjat, vendar
mu glede na kolone vozil, ki
sem jih vsak dan srečeval, kar
verjamem. Dodal bi le še to,
da se podobna slika pojavlja
tudi drugod v Ameriki. Na
vsaki tablici pa sem opazil na-
pisano ime države, v kateri je
vozilo registrirano. Za primer-
javo bi tukaj navedel še nekaj
podatkov o cenah goriva. Ben-
cinskih črpalk je ogromno in
večkrat si kar sledijo ena za
drugo, v cenah pa ni bistvenih
razlik. Navaden bencin merijo
v gallonah (1 galona je 3,8 1),
znaša na črpalki Sinclar 1,20
dolarja, Cinica poa 1,12 dolar-
ja; super pri Sinclaru stane
1,23$, pri Conocu 1,14$ in di-
sel pri Sinclaru 1,05$, pri
Concu pa 1,09$. Podatek je iz-
pred Iraške krize, ki je tudi za
ZDA podražila gorivo.
Čeprav so avenije in ulice
zelo široke, je parkiranje ure-
jeno. Tega, da bi avto kar tako
pustil na robu ulice, kot je to
pri nas v navadi, praktično ni-
sem opazil. Povsod so posta-
vljene parkirne ure, katere
nadzoruje policija. V Miamiju
sem na nekem večjem parki-
rišču videl nadzornika, ki se je
vozil s posebnim vozilom ter
zapisoval številke vozil, več-
krat sem jih tudi srečeval na
ulicah, kjer so v bloke zapiso-
vali številke vozil, ki so čas
prekoračili. Posebno vrsto
kontrole pa sem opazil v Ra-
pid Cityju v Južni Dakoti, kjer
je kontrolor z barvo označeval
kolesa parkiranih vozil, ter
čez nekaj časa ponovno nare-
dil kontrolo. Parkirni prostor
v mestih marsikomu predstav-
ljajo vir zaslužka in zato ob
plačUu parkirnine, ni proble-
mov glede parkiranja.
Naslednja značilnost mest
so takoimenovani DOW-
NTOWN-i, oziroma mestna
središča. Tukaj se nahajajo se-
deži raznih družb ter bank, la-
stniki pa kar tekmujejo, kdo
bo postavil višjo zgradbo. Po-
gled na zgradbe iz železa in
stekla, vendar različnih oblik,
je nekaj tipično ameriškega.
Starejše zgradbe enostavno
rušijo in na njihovim mestih
nastajajo več 10 nadstropne
stolpnice. Skoraj na vseh je
tudi izobešena na vrhu ame-
riška zastava, marsikje pa še
države, v kateri se mesto na-
haja. Ta del mesta živi predv-
sem čez dan, medtem ko po
17.uri postopoma zamre, oživ-
ljajo ga le posamezni spreha-
jalci, med njimi veliko takš-
nih, ki si vsak dan išče pre-
nočišče na prostem. Pogled na
razsvetljene zgradbe je zani-
miv posebej ponoči.
Pa še naslednja značilnost,
ki se ne nanaša ravno na me-
sto, bi tukaj omenil. Večkrat
sem razmišljal, če je mogoče v
ZDA karkoli prodati brez
ustrezne propagande. Razni
oglasi navadno obsegajo kar
3/4 krajevnih časopisov, nato
celotna pročelja in pogosto tu-
di ostrešja hiš, so pa tudi na
neštetih prostorih ob cestah.
Panoji so postavljeni na viso-
kih stebrih, tako da jih niti
grmovje ali gozd ne morata
prerasti, ter na bolj ali manj
posrečene načine delajo pro-
pagando. V manjših mestih se
je dalo ponoči celo orientirati
na osnovi številnih razsvetlje-
nih panojev ob cestah.
2. NADALJEVANJE
UČINKI
ZDRAVLJENJE
Z MAGNETIZMOM
Po pripovedovanju ljudi, ki
so poskusili ta postopek, ne-
kateri niso občutili ničesar.
Druge je spreletaval nekakšen
srh, kašljali so in pljuvali.
Končno pa so bili tudi taki
bolniki — med njimi največ
mladih žensk — ki so se med
magnetiziranjem prevrnili v
zn£^ in se začeli na čudne
načine zvijati in zvirati, kolca-
ti in smejati, včasih izgubljeni
v pravcatem bledežu. Takšnim
stanjem so rekli napad ali kri-
za in so bili o njih mnenja, da
učinkujejo še posebej zdravil-
no. Po dveh ali treh takšnih
krizah je bil baje marsikdo že
rešen vsakovrstnih težav, zara-
di katerih se je prišel zdravit.
Sprva je Mesmer žel v Fran-
ciji prodoren uspeh. Magneti-
zem je postal moda. Silnega
navala bolnikov se ni mogel
otresti in tako so njegovi
učenci po Franciji ustanovili
čez dvajset "harmoničnih
družb", kjer so zdravli z ma-
gnetizmom. Dogajalo se je ce-
lo, da je Mesmer ali kak nje-
gov učenec povezal omenjeni
čeber prek železne palice z
bližnjim drevesom, da je prek
njega čimveč bolnikov lahko
uživalo blagor magnetizma.
Mimogrede rečeno ni Me-
smerju v tem času naraščala
zgolj ^slava, temveč tudi moš-
nja. Že obsežna praksa mu je
veliko navrgla, razen tega pa
je imel 250 učencev, ki so mu
odšteli vsak po 1000 goldinar-
jev šolnine.
Ne moremo dvomiti v to, da
je marsikaterega pacienta Me-
smer zares rešil raznih tele-
snih in duševnih težav, vsaj za-
časno. Lahko si mislimo, za
kakšne primere je šlo - največ
verjetno za verotične one v-
rste, ki jih tudi označujemo
kot histerične. Ali pa mu je
mogoče uspelo spraviti na no-
ge kako mlado ženo, ki je po
domačem prepiru na moževo
osuplost ohromela. Mesmer je
bil bržkone do svoje smrti pre-
pričan, da je mladi ženi poma-
gal samo fluid živalskega ma-
gnetizma, speljan iz znameni-
tega čebra po železnih palicah
v njeno nemočno nogo. Mogo-
če pa se mu je vendar kdaj po-
svetilo, da so delovale povsem
drugačne sile: tedanje razpo-
loženje ljudi v Franciji, ki je
bilo naklonjeno magiji in mi-
sticizmu; veličastni Mesmerjev
lik in njegov spoštovanja zbu-
jajoč nastop, ki ga je pojila
neomejna vera v pravilnost
njegovih zaključkov; slovesne
ceramonije ob magnitiziranju;
množično zdravljenje in še
kaj, naposled pa zaupanje bol-
nikov v učinkovitost Mesmer-
jevega postopka. Mesmer ni
pokazal, da bi o teh činiteljih
kaj globlje razmišljal, ni mu
bilo usojeno, da bi doumel
prave z^onitosti magičnega
zdravljenja. Treba je bilo za to
kritičnih duhov, kakršne je ro-
dilo XIX. stoletje.
MESMERJEVI
OPOREČNIKI
Mesmerjev živalski magneti-
zem je postal v svoji pravover-
ni obliki, s svojimi čudnimi
pripomočki v zdravstveni prak-
si in s svojo fantastično teore-
tično osnovo polagoma neuži-
ten tudi Mesmerjevim privr-
žencem. Med njegovimi učenci
so se začeli nekateri osamo-
svajati. Začeli so razpravljati,
kakšna je pravzaprav sila, ki se
skriva za tako imenovanim
magnetizmom. Odmikali so se
od Mesmerjevega prvotnega
pojmovanja, da gre tu za
usmerjanje energije iz kozmo-
sa. Nekaterim je bilo bolj spre-
jemljivo razmišljanje o "psi-
hični energiji", drugim o "živč-
nem etru" ali "teluričnih si-
lah", bolj religiozno-mistično
razpoloženi so v svoje razlage
vpletali spet demonične vplive
ali pa boqo dobrotljivost
Dr.Adolf Žižek, dipl.inž.
Zgodovina ga je zanimala
že iz šolskih let in, ker je
pred dvajsetimi leti začel
zbirati stare kovance in pa-
pirnat denar, se je v zgodovi-
ni še izpopolnil, saj se je ve-
liko naučil že iz samih nu-
mizmatičnih katalogov, kot
tudi iz podob in podatkov na
starem denarju.
Večji poudarek daje
predvsem zbiranju kovancev.
Le-te je zbral po povpraše-
vanju, zamenjavi, veliko pa
jih je tudi kupil. Za zbiranje
in urejevanje po letnicah mu
je v pomoč numizmatični ka-
talog, naročen je na švicar-
sko revijo Money Trend, ki
obravnava pregled izdanih
kovancev za Švico, Avstrijo,
Nemčijo in občasno še za
druge evropske države. V
njej so tudi naslovi zbiratel-
jev za menjavo in nakup ko-
vancev. Poseduje kovance iz
bivše Avstroogrske (talerji iz
16. in 17. stoletja), področje
bivše Jugoslavije (Črna Go-
ra, Srbija), srebrnike in ba-
krene kovance iz obdobja
svetega rimskega cesarstva.
V albumu ima zbran tudi pa-
pirnat denar, to je za celotno
obdobje nazaj in sicer kom-
pleksno področje Jugoslavije
(stara Srbija, Črna Gora,
okupacijski denar, povojna
Jugoslavija).
Numizmatično vrednost
imajo tisti kovanci, ki imajo
vtisnjeno nominalno vred-
nost. V gotovih obdobjih so
za posamezna leta kovali ko-
vance z oznako posameznih
črk, kar pomeni kovnico de-
narja ali kraj kovanja. Vred-
nost kovanca se določa na
osnovi števila kovanja posa-
meznih kovancev in ugotovi-
tev, koliko jih je še ohranje-
nih.
Francijevi hobiji so še: fila-
telija, zbiranje značk in gla-
sba saj je trobentar pri Ptuj-
skem pihalnem orkestru.
Vključen ie v ptujsko Filate-
listično društvo, v katerem
se povezujejo zbiratelji ko-
vancev, značk in razglednic.
Z ozirom na padec stand-
arda, pada tudi zanimanje
na področju zbirateljstva, saj
je v zadnjih desetih letih
)ostal to zelo drag konjiček-
lobi.
Franciju želimo, da si svo-
jo lepo numizmatično zbirko
še poveča, saj bo tudi on ta-
ko dodal lonček h kulturni
dediščini.	Edi Klasinc
»Vedno sem pad kuhal...«
Dominique Gonello je odgovarjal na naša vprašanja na svoj
rojstni dan. Petega februarja je dopolnil 27 let. Tega dne je bil
še posebej dobro razpoložen.
Svoj bodoči poklic si je izbral
že zelo zgodaj. Pri šestih letih se
je odločil, da bo kuhar. Ostal je
brez mame. Morda je prav to vpli-
valo na njegovo odločitev. Za vse
je ostal sam, že takrat pa je rad
kuhal in pekel. Ko je še živela
mama, je pogosto pekla palačin-
ke. Še danes so njegova priljublje-
na jed, še posebej, če so posipane
samo s sladkorjem.
Kuharsko znanje si je najprej
pridobival v gostinski šoli. V ra-
zredu je bilo 22 učencev. Razdeli-
li so jih na dva dela, polovica naj
bi se učila za kuharja, polovica za
natakarja. Imel je smolo, ker so
ga izbrali v skupino za natakarje.
Sramežljiv, kot je, je vedel, da v
tem poklicu ne bo uspel. Zato je
šolo zapustil in je šel za vajenca v
kuhinjo. Učil se je eno leto,
čeprav bi se moral tri. Priznali so
mu leto gostinske šole. Naredil je
zaključni izpit, s katerim si je pri-
dobil potrdilo, da je usposobljen
za kuharja. V Franciji ne more bi-
ti nihče kuhar, če nima takega do-
kumenta.
Prvo zaposlitev je našel na
Ažurni obaJi, kjer je ostal dve se-
zoni. Nato je od^l v Savojo, v
Normandijo, Bordeaux, nazadnje
pa se je zaposlil v dvorcu Le Mas
des Herbes Blanches, kjer je še
danes. Vedno je delal v najboljših
hišah, v razkošnih dvorcih.
Dela kot drugi kuhar. Odgo-
varja za vsako jed, ki pride na
mizo.
Kakšne so odlike dobrega ka-
haija?
"Da lahko rečemo, da je kdo
dober kuhar, moramo najprej
jesti njegovo hrano. Pogledati
moramo, kako je na krožniku
predstavljena."
Kaj je pri hrani najpomem-
bnejše?
"Na prvem mestu je lep iz-
gled. Barve morajo biti usklaje-
ne, krožnik uravnotežen. Ko pa
jed pokusiš mora biti prijetnega
okusa, mora ti biti všeč."
Dominique Gonella najraje
pripravlja ribe. Veliko jih je in
tudi veliko možnosti za njihovo
pripravo. Ko kuha zase, si na-
jraje pripravi testenine. Tudi ko
kuna zase, mora jed videti taka,
kot bi jo pripravljal za gosta.
Doslej je kuhal za številne
znane goste, velikokrat tudi za
francoskega predsednika Mit-
terranda in njegove sodelavce.
Ptuj in Slovenijo je hitro
vzljubil. Za Slovenijo je prvič
slišal v junijski vojni 1991. leta.
Kolektiv Ribiča in nasploh Ptuj-
čani so ga čudovito sprejeli. Ne
more si zamisliti, da bi kaj take-
ga lahko doživel kdo v Franciji.
Za Ptujčane pravi, da so z veli-
kim zanimanjem sprejeli ponud-
bo francoske kuhinje. Pokušajo
vse, vse jih zanima, tudi sladice.
Največkrat pa se odločijo za ja-
gnjetino, goveji file, gurmansko
salato in juho z morskimi sadeži
— kasolet. Dominique oblju-
blja, da bo v Ptuj še prišel. Ta-
krat si bo vzel več časa za razne
oglede. Ker pa rad je in dobro
kuha, je pokusil že precej naše
hrane. Ugaja mu, še posebej pa
svinjetina. Hrana, ki jo pripra-
vljajo pri Ribiču,je zelo dobra,
okusna,skrbno pripravljena in
dobro začinjena. Našim ljudem
pa zameri,ker si ne vzamejo do-
volj časa,da bi v miru pojedli.
Kaj si želi? Da bi postal zelo
dober kuhar v lastni restavraciji s
svojimi recepti, ki bodo drugačni
od drugih. Do takrat pa bo pre-
teklo še veliko časa. Dominique
Gonella želi svoje kuharsko
znanje še izpiliti. To pa lahko do-
seže le, če DO prepotoval še več
francoskih pokrajin in zamenjal
še več šefov.
(V naslednji številki pa Go-
nellov recept za Gurmansko so-
lato)!	MG
Dominlaue Gonella v kuhinji
pri Ribiču. (Foto: OM)
TEDNIK - ^bruar im
MLADI DOPISNIKI — 9
Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki
naše misli
o knjigi
—	Knjiga je moja prijateljica.
—	Knjiga me veliko nauči, z njo
se ne morem skregati.
—	Knjiga je vseved.
—	Knjiga je biser.
—	S knjigo v nov dan!
—	Ko mi je dolgčas, knjiga misli
name.
—	Knjigo moramo spoštovati.
—	Knjiga je moje srce.
—	Knjiga je kot kruh.
—	Knjige izžarevajo svojevrst-
nost, humor, žalost, veselje, po-
štenost.
—	Brez knjige ne morem živeti.
—	Knjiga me zelo privlači.
—	Vstopiš v hišo učenosti, izsto-
pis z glavo, polno modrosti.
—	Knjiga — zakladnica besed.
—	Knjige so ljudem potrebne.
—	Knjige me popeljejo v čudovit
svet domišljije.
—	Knjige so mi všeč, zato jih tudi
berem.
—	KNJIGA — učitelj; BRALEC
—	učenec!
—	Brez knjige ne bi bilo človeka.
—	Knjiga me je naučila misliti.
—	Knjige nas naučijo pomemb-
nih stvari v življenju.
—	Knjiga človeku pomaga razu-
meti svet.
—	Knjiga je vladar sveta.
—	Knjiga — vir učenosti!
—	KNJIGA je vodilo skozi živ-
ljenje v tuje, domače in popolno-
ma neznane daljave..
—	Če si odprt kot knjiga, pazi na
svoje črke (GHANDI)
—	Rad berem knjige.
—	Knjiga je naše bogastvo.
—	Veliko berem, zato se me je
oprijel vzdevek KNJIŽNI MOLJ.
—	Knjiga smo mi. Knjiga je vse
okoli nas. Knjiga je kultura vsake-
ga naroda!
—	Knjiga je najlepše darilo.
Misli o knjigi so zapisali
učenci od 5. do 8. razreda
v anketi iz OŠ Kidričevo
črepinje
prinašajo
srečo
Dolgočasila sem se in veselo
planila po stopnicah, ko sem za-
slišala zvonec. Prišle so prijatelji-
ce. Odšle smo v mojo sobo. Pogo-
varjale smo se in se kmalu začele
dolgočasiti. Nato je v moji sobi
naredila Nina premet. To je bila
ideja. Vse smo začele kazati svoje
umetnine in, ko nam je zmanjkalo
prostora, smo odnesle sedežno
garnituro na hodnik. Prostora je
bilo res veliko in, da bi bila zaba-
va še boljša, smo vključile radio.
Akrobacije so se kmalu spreo-
brnile v ples. Začele smo plesati v
krogu. Nato sem dejala: "Bolje
bo, če sobo zatemnimo in name-
sto belih, v svetilke, vtaknemo
barvne žarnice!" Vse so se strinja-
le s predlogom in kmalu je bila
soba disko. Imele smo se O.K.
v plesu sem res uživala, poza-
bila sem na vse skrbi in težave, v
sebi sem čutila veselje, srečo, ra-
zigranost in se od veselja še ne-
kajkrat zavrtela. Dvignila sem no-
go-previsoko, saj je z okenske po-
lice padla steklena krogla. V njej
je bila vsajena moja najljubša
roža. Krogla se je razbila, roža v
njej pa prelomila. To nam je pok-
varilo veselje.
Hitro smo pospravile in nadal-
jevele. Toda m bilo več takšnega
vzdušja.
Kmalu smo se izčrpale in obse-
dele. Odšla sem v kuhinjo po ma-
lico. Medtem, ko smo vesele mJe-
le sendviče in pile sok, smo se po-
govarjale o plesu. "No ja, ni bilo
slabo," je rekla Maja." " Smolo
smo imele le, ker sem previsoko
dvignila nogo!" sem sama sebi
očitala. Nina je ponovno vključila
radio in vstavila svojo kaseto. Ni
nam hotela povedati, kdo poje.
Toda že ob prvem glasu smo uga-
nile, da je bila to skupina
Guns&Roses. Vstale smo, pustile
vse krožnike tam, kjer smo jih
prej odložile - na tleh in se začele
nežno pozibavati ob zvokih heavy
metala. Po nerodnosti Mateje
smo se prekotalile kot domine in
zato zlomile dva krožnika. "Čre-
pinje prinašajo srečo!" smo že
drugič v zboru dejale. Odnesla
sem štiri polovice krožnikov v
smeti in se znova prepustila zvo-
kom glasbe.
Kljub vsem črepinjam smo ples
razigrano nadaljevale, dokler ni-
sta prišla domov mami in ati. Ko
sta stopila v sobo, je mami dejala:
"Kadar mačke ni doma, miši
plešejo." "In še kako lepo," jo je
dopolnil ati.
Mateja Hergan, 6.a
OS CIRKOVCE
knjiga
čarovnij
Nekega dne se je knjiga od-
pravila na sprehod po gozdu.
Prišla je do gozda. Tam je živela
čarovnica. Imela je služabnike.
Imela je tudi netopirje, da so ji
prinesli tiste, ki so hodili okrog
gozda. Tisti, ki jih je ujela, so
gradili nov in lep grad. Knjiga
se je skrila v grmovje, da je
čarovnica ne bi videla. Nato je
čarovnica naročila netopirju,
naj ji prinese knjigo, v kateri so
napisane čarovnije. Netopir je
takoj ubogal čarovnico. Drugi
netopirji so morali nabrati stru-
penih rastlin, ki so rastle po
gozdu. Iz njih je čarovnica sku-
hala kosilo. Ko so se najedli, so
vi zaspali. Čez nekaj časa je
knjiga prišla iz grmovja. Zbudil
se je netopir, jo prijel in jo ne-
sel k čarovnici. Čarovnica jo je
uporabila za najrazličnejše ča-
rovnije. Čarovnica je s čarobno
palico mahnila in vsi so se razje-
zili na knjigo, potem je knjiga
razprla liste, skočila skozi okno.
Odpravila se je nazaj proti do-
mu. Med potjo je srečala otro-
ke, ki so se igrali ob potoku.
"Pozdravljeni! Se gremo ko-
pat?" Vsi skupaj so skočili v vo-
do. Dolgo so se kopali in nazad-
nje obsedli ob potoku. Knjiga
pa je izgubila čarobno moč.
Sandi Bedenik, 3.b
OŠ Boris Kidrič Kidričevo
sam doma
Moja mama je šla nekega
sončnega petka v Maribor. Moja
sestra hodi v srednjo šolo in ima
popoldne pouk, zato bom sam do-
ma. Mama mi je naročila: "Bodi
priden in pospravi sobo. Vrnem
se ob šestih. Odšla je.
Takoj sem se usedel pred tele-
vizijo in gledal film. Ko je bilo fil-
ma konec, sem šel v svojo sobo
brat knjigo za domače branje. Po-
gledam na uro. Bilo je že pol pe-
tih. Spomnim se, da je na televizi-
ji zelo dober film. Takoj stečem
dol. Na stopnicah se spomnim, da
imam v rokah knjigo. Odložim jo.
Ko pridem do dnevne sobe, vi-
dim, da se film še ni začel. Grem
v kuhinjo in na pladenj dam do-
bre kekse in liter jagodnega soka.
Toda, kaj je zdaj to? Na stopnicah
stopim na nekaj spolzkega in pa-
dem kot sem dolg in širok. Naj-
prej, kar videm je, da na tleh leži
razbit steklen vrč in poleg njega
kozarec v črepinjah in keksi, na-
močen v soku. Ozrem se, da vi-
dim, na čem mi je spodrsnilo. Vi-
dim knjigo, ki sem jo prej pustil
na stopnicah. Postalo mi je žal, da
nisem ubogal mame in pospravil
sobe. Črepinje sem pustil na mi-
ru, da se ne bi urezal.
Ko je mama prišla domov, me
je okregala. Ko pa je opazila, da
tudi sobe nisem pospravil, me je
še bolj okregala.
Bo držalo, da kadar mačke ni
doma, miši plešejo.
Jani Slivnik, 6.a
OŠ CIRKOVCE
knjiga
Knjige so majhne ali velike.
So najboljše človekove prijatel-
jice. Večini ljudi pomenijo vse,
saj jih naučijo, veliko novega,
zanimivega in pametnega. Sta-
nujejo na knjižnih policah knjiž-
nic, stanovanj, šol in tudi v pre-
delih. Rade ubogajo in so zelo
tihe, toda zanimive in znajo do-
bro prisluhniti ter se veseliti in
tudi objokovati žalostne stvari.
Ko jih bereš, ti s svojimi modri-
mi očmi buljijo v obraz in se ti
potihoma nasmihajo. Če z njimi
grdo ravnaš ali pa jih sploh no-
češ pogledati, so zelo žalostne
in ti zamerijo skoraj za vedno.
Nič več se ti ne smejijo v obraz,
tudi ne poslušajo tvojih težav in
z^db, ampak držijo grozno
"COBO", dokler jim iz srca ne
poveš, da ti je žal. Brez knjig bi
bili neizobraženi, neolikani in
nesposobni butci, saj so knjige
najboljše učiteljice.
Bojan Šibila, 6.a
OŠ KIDRIČEVO,.
A i «
• •
5	« « '-3
« C o
I tt^
o
ž « «
Jf	S	"O L
^ M g
C8 & « >
£ c8 ® -S
■o	u.Si, C
i-H S	a o	3
m
M	o ^	g M «
^ a 2 >
S s z
^ S	> ».C =8 o
s w iž g- s s
>N ^ ^ < C« s s o
Q S s ^ ^ •
^ W i ici
^ ^
Sn	o s
W	-S i
C	b
rt	« s o
m	N	«
•M	.2,	>
C8 Ji w
^^	2 ^ a "r
^	«	a2 2
A	^ « S E
H, N	-S -o
^ a	g -C
C M S "
w -O g ži 3
ffl n 5 w 2 N 5
J	C« ^
ir^inl-s	II	-flif	: ii^	i 'L-l
H o^^S-j^s^lf^	■s-g	J"---?	I	g-SiS:;
.P	m	-	-cl^! ^^^
^ st	I u	II Is	o lis,
S ^c.c C	g g-	^pB	.	lili	i-^J« Is o«
^atelUlIll "it	^l^li	=111 --lil
1 p iHdii	iSfiiiiii^rif^ii
° al	rhlilni
° il|!	rlšli-fiiM s
i lili I
5 = 11 ia 1-811 g o	= | = JgiSsiE^-
I -S^MlSoli^i gMii^Ift Pilllll-^ IS	Is if
" -ai^c^f- ifl	S S
fiiiiilil^llM lil^ilš"- '	ig^^^^l-lis-
issaffill ililillll	I ^ fosFii
-o -O .2,D. J C o S C o .Si, w w C £ 2 w Dh a: ui Vi B c	B .ScS^Nc
H. FEBRUAR 19!>3 —^ TEltMllf
Ciril Zlobec na obisku v
slovenjebistriški knjižnici
v mesecu kulture je slovenjebi-
slriška knjižnica dr. Josipa
Vošnjaka pripravila srečanje s
članom biv^ga slovenskega pred-
sedstva in slovenskim pesnikom
Cirilom Zlobcem.
Občinstvo, ki se je gnetlo v na-
bito polni čitalnici, ga je burno
pozdravilo. Uvodničar, njegov
prijatelj in prav tako član bivšega
slovenskega predsedstva dr. Mat-
jaž Kmecl, je o njem govoril kot o
najbolj zavednem Slovencu, ki je
v prvi vrsti pesnik, prevajalec in
pisatelj ter daleč od "narodnega
izdajalca". V prijetnem pogovoru
z bralci je Ciril Zlobec dal vedeti,
da si je že opomogel od šoka in
da je komaj čakal na svojo poli-
tično upokojitev.
Iz povsem sveže knjige "Ljube-
zen dvoedina", ki je izšla le nekaj
ur pred bistriško promocijo pri
založbi Mihelač, je avtor prebral
nekaj pesmi, ki so naletele na
prisrčen sprejem.
Na vrsto je prišla tudi Zlobčeva
knjiga "Lepo je biti Slovenec, ni
pa lahko", kjer pa so poslušalci
postavili nekaj provokativnih
vprašanj, na katere je Zlobec od-
govarjal dokaj umirjeno. Ob tem
je pripomnil, da je Slovenija pač
majhna dežela, kjer lahko opaziš
vsak gib znanih Slovencev v stilu
"vsi vemo skoraj vse drug o dru-
gem, nobenih skrivnosti ni."
Vida Topolovec
Foto: Samo Brbre
Dr. Matjaž Kmecl predstavlja osebnost svojega prijatelja Cirila Zlobca.
Drevesa v nevarnosti
Zaradi suše lanskega poletja se veliko dreves, predvsem iglav-
cev, suši. Takšna drevesa napadajo podlubniki. Da se ne bodo le-
ti širili iz takšnih žarišč na druga, sedaj še zdrava drevesa, bo
Gozdno gospodarstvo organizir^o sečnjo napadenih dreves na
celotnem območju občine Ptuj v zasebnih in državnih gozdovih.
Akcija se je pričela v februarju in bo trajala do pomladi. Strokov-
njaki GG pozivajo lastnike, lovce in vse, ki obiskujejo gozdove,
naj gozdarjem pomagajo odkriti žarišča in sporočijo, kje so po-
sušena drevesa, revirnim vodjem, ki imajo svoje uradne ure na se-
dežu krajevnih skupnosti.	McZ
Po podatkih čebelarjev je Julijana Šmigoc ntgstarejša slovenska
čebelarka. Zelo jo spoštujejo in od nje se lahko marsičesa naučijo.
V čebelarski družini Turnišče, kjer je dejavna članica, so nanjo ze-
lo ponosni. Podelili soji več priznanj, najbolj veseli pa so, če jo na
vsakoletnem pikniku znova srečajo.
ZA DUŠO POHORJE,
ZA HRBTENICO TOPLICE
Sprejela me je v svoji sobici, ki
je hkrati tudi kuhinja, v večji
kmečki hiši, kjer sedaj gospodari
njen sin Zvonko. Kar nekaj časa
je potrebovala, da se je sprostila.
Zdelo se ji je odveč, da bi pisali o
njej.
"Vi me kar sprašujte," je pravi-
la, ko pa je beseda nanesla na
čebeljo pašo na Pohorju, se je
razživela.
Pozimi ji je včasih nekoliko
dolgčas. Preganja ga z branjem
Čebelarja, vsak dan vsaj en^at
pogleda k čebelam, včasih tudi
plete. Tuintam jo obiščeta prija-
teljici s Hajdine. Za nekaj dni pa
gre pozimi zavoljo težav s hrbte-
nico še v ptujske toplice, kjer ji je
zelo všeč in še pomaga ji, da so
bolečine manjše.
JO JE NAUČILA TAŠČA
Julijana Šmigoc čebelari od leta
1936. Osnov jo je naučila tašča
Urška. Julijana se je na Hajdino
namreč primožila k Šmigočevim,
po narečju pa se še sedaj pozna,
da ni iz naših krajev. Izvira iz veli-
ke družine s trinajstimi otroki iz
bližne Radeč.
Vendar s čebelami ni bilo ved-
no sreče. Leta 1943 je njihov
čebelnjak poškodovala bomba in
od 56 panjev je ostalo samo devet.
Potem ko so si okoli leta 1956
opomogh, so pričeh čebele pre-
važati na pašo v pohorske gozdo-
ve. Do leta 1976 je šlo zelo dobro,
potem pa zaradi cen materiala in
slabe paše ter bolezni čebel vse
slabše. Sedaj Juhjana čebelari
bolj za hobi in s čebelami že dol-
go nima dobička. Ima še devet
panjev, a še vedno dela vse sama.
Najraje od vseh čebelarskih opra-
vil ima rada pregledovanje zalege.
Še raje pa je od junija do septem-
bra s čebelami na Pohorju pod
Poštarskim domom. Tja jo skupaj
s panji odpelje sin Zvonko, ki mu
na pomoč priskoči tudi njegov sin
Srečko. Oba ji pomagata, vendar
sin noče prevzeti čebel, saj vidi,
da mati z njimi rada dela.
S^uesT^PSRJT^
Vendar tudi na Pohorju ni veČ
tako, kot je bilo. Gozdovi ne me-
dijo več tako močno, hoja zaradi
onesnaženosti zraka odmira, lani
pa je svoje opravila še suša in so
morali čebele od junija do okto-
bra umetno hraniti. Julijana se še
živo spomni, da je bilo pred drugo
svetovno vojno vse drugače: čebe-
le so lahko pasli kar na Hajdini,
saj je bilo tam veliko ajde.
Spominja se tudi časov, ko so se
na Pohorje vozili s kolesi, čebele
pa prevažali s tovornjaki. Nekoč
so se jim tik pod Poštarskim do-
mom panji celo zvrnili v jarek.
Vendar ni bilo nič hudega ...
Ko je od junija do septembra
tudi še v teh letih na Pohorju, je
njen dan popolnoma podrejen
čebelam. Vstaja ob sedmih in naj-
prej pogleda v čebelnjak, šele po-
tem gre k sosedu po mleko. Po-
poldan počiva ali plete; ko je bila
mlajša, je veliko pešačila. Tuin-
tam jo obiščejo bližnji lastniki
počitniških hišic, sicer pa je ne
moti, če je sama.
"Škoda," pravi Julijana, "da mla-
di nimajo veselja do čebelarjenja.
Veliko dela zahteva, tudi po pet ur
na dan." V uteho ji je, da sodelu-
jeta z bratom Antonom Kajičem,
ki živi v bližini doma na Hajdini
in je še dve leti starejši od nje.
PRTrnKrn^M^cm™^
ARNIKA IN ŽGANJE
Seveda sem jo vprašala tudi, ka-
ko prenaša čebelje pike. Pravi, da
jo čebele vedno popikajo. V
začetku so jo nekajkrat celo hote-
li zapeljati k zdravniku, vendar se
je izmazala kar z žganjem in arni-
ko. Strahu pred čebeljimi piki pa
nikoli ni imela in tudi sedaj jo
čebele vedno znova popikajo.
Vedno, tudi ko so imeh več
panjev, so pridelovali samo med,
nikoli drugih izdelkov. Najbolj ce-
ni hojin med, ker lepo teče in ne
kristalizira tako hitro. Sama medu
nima preveča rada; zjutraj ga
zaužije žličko in včasih si pripravi
sok iz medu in vode.
Čeprav ji je tudi pozimi, še po-
sebej v toplicah lepo, pa Julijana
komaj čaka junij. Tudi letos bo
odšla s čebelami na Pohorje,
čeprav bo maja napolnila že enai-
nosemdeset let. Pohorje jo pomir-
ja, ji daje novih moči in obilo do-
bre volje.
Darja Lukman-Žunec
Fotografiji: Jože Šafranko
Juiijani so na nedavnem obl^em zboni tumiški čebelarji podelili visoko priznanje.
Zimski dolgčas najraje preganja z branjem slovenske čebelarske revije.
STRAN 12 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ II. FEBRUAR 1993, ŠT. 4
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA
za uvedbo krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje programa izgradnje
komunalnih in drugih objektov ter
ostalih dejavnosti na območju
krajevne skupnosti Zavrč.
1.	člen
V krajevni skupnosti Zavrč se razpiše refe-
rendum za celotno območje krajevne skupno-
sti Zavrč, ki obsega naselja Belski Vrh, Go-
renjski Vrh, Goričak, Drenovec, Hrastovec,
Korenjak, Pestnike, Turški Vrh in Zavrč za
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju
za sofinanciranje programa komunalnih in
drugih objektov ter ostalih dejavnosti na ob-
močju krajevne skupnosti Zavrč.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za čas 5
/petih/ let in sicer od 01. 04. 1993 do 31. 03.
1998.
3.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se
bo sofinancirala gradnja naslednjih komunal-
nih in drugih objektov ter drugih dejavnosti
in sicer:
— izgradnja vodovoda
—širitev telefonije
—Osnovna šola Zavrč
—modernizacija lokalnih cest
—modernizacija krajevnih cest in
vzdrževanje-gramoziranje
—elektrifikacija
—urejanje pokopališča
—urejanjfe potokov
—požarna varnost in CZ
—vzdrževanje prostorv KS in funkcionalno
delovanje KS
S samoprispevkom se bo približno zbralo
10.000.000,00 SIT (ocena 1992) preostala
sredstva za izvršitev programa bodo zagoto-
vljena iz drugih virov.
4.	člen
Samoprispevek se uvaja v denarju.
Višina samoprispevka znaša:
1.	Za zavezance, ki imajo osebni dohodek
iz delovnega razmerja oziroma nadomestila
ter od drugih dohodkov, ki imajo značaj oseb-
nih dohodkov — po stopnji 2% od neto oseb-
nega dohodka oziroma nadomestila;
2.	Za zavezance, ki imajo dohodek iz kme-
tijske dejavnosti — po stopnji 6% letno od
katastrskega dohodka;
3.	Za zavezance, ki imajo dohodke od sa-
mostojnega opravljanja obrti in druge gospo-
darske dejavnosti ali intelektualnih storitev -
po stopnji 2% od neto osebnega dohodka in 3
% od ostanka čistega dohodka.
4.	Za zavezance, ki prejemajo pokojnino -
po stopnji 2 %, ki je višja od pokojnine z var-
stvenim dodatkom.
5.	Za zavezance, ki so zaposleni v tujini -
po stopnji 2% od povprečnega OD v Rep.Slo-
veniji, katero višino ugotovi svet KS na po-
dlagi uradnih statističnih podatkov
6.	Občani, ki v krajevni skupnosti Zavrč ni-
majo stalnega bivališča, imajo pa na tem ob-
močju nepremičnine (stanovanjske hiše, po-
čitniške hišice, gospodarska poslopja ali za-
danice) v pavšalnem letnem znesku, za vsako
tekoče leto posebej po 4.000,00 SIT.
Občani iz šeste točke, ki imajo samo zem-
ljišče — po stopnji 6 % letno od katastrskega
dohodka.
Zavazanci, ki imajo dohodke iz dveh ali
več virov, navedenih v tem členu od 1. do 5.
točke, plačujejo za vsak vir hohodka posebej.
5.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki
imajo stalno bivališče na območju krajevne
skupnosti Zavrč, ter občani, ki v navedeni
krajevni skupnosti nimajo stalnega bivališča,
imajo pa na tem območju nepremičnine (zem-
ljišče, stanovanjske hiše, počitniške hišice,
gospodarska poslopja ali zidanice).
6.	člen
Krajevnega samoprispevka se ne plačuje v
primerih, ki jih določa 12. člen Zakona o sa-
moprispevku /Uradni list SRS, št. 35/85.
7.	člen
Pravico do glasovanja imajo na referendu-
mu vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni
imenik krajevne skupnosti Zavrč, zaposleni,
ki še nimajo volilne pravice in še niso vpisani
v volilni imenik, živijo pa na območju krajev-
ne skupnosti Zavrč, ter občani, ki na območju
nimajo stalnega bivališča, imajo pa na tem
območju nepremičnine, navedene v 5. členu
tega sklepa.
8.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 14. marca
1993 do 07. do 19. ure na glasovalnih mestih,
ki so na območju KS Zavrč že uveljavljene in
ki jih z odločbo določi volilna komisija pri
KS Zavrč.
Na referendumu glasujejo volilci neposred-
no in tajno z glasovnico.
Na glasovnici Je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRČ
GLASOVNICA
ZA REFERENDUM
DNE 14. MARCA 1993
ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRI-
SPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCI-
RANJE IZGRADNJE KOMUNALNIH IN
DRUGIH OBJEKTOV TER OSTALIH DE-
JAVNOSTI NA OBMOČJU KRAJEVNE
SKUPNOSTI ZAVRČ IN SICER:
—gradnja vodovoda
—širitev telefonije
—za osnovno šolo Zavrč
—modernizacija lokalnih cest
—modernizacija krajevnih cest
—vzdrževanje in gramoziranje krajevnih
cest
—elektrifikacija
—urejanje pokopališča
—urejanje potokov
—požarna varnost in CZ
—vzdrževanje prostorov KS in funkcional-
no delovanje KS
Samoprispevek se uvede za dobo pet let in
sicer od 01. 04. 1993 do 31. 03. 1998.
GLASUJEM
"ZA" "PROTI"
Navodilo: Volilec izpolni glasovnico tako,
da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo samo-
prispevka, oziroma besedo PROTI, če se ne
strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka.
Vse glasovnice so overjene s štampiljko
krajevne skupnosti Zavrč.
9.	člen
Za postopek glasovanja se smiselno upora-
bljajo določbe Zakona o volitvah v skupščine.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi in
razglasi rezuhat referenduma volilna komisi-
ja, ki Jo Je v ta namen imenoval svet KS.
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka
sprejme na podlagi poročila volilna komisija
krajevne skupnosti o uspešnem izidu referen-
duma, svet krajevne skupnosti Zavrč.
10.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka iz de-
lovnega razmerja bo obračunaval izplačeva-
lec osebnega dohodka, od upokojencev pa
Skupnost invalidskega in pokojninskega za-
varovanja v Republiki Sloveniji oziroma nje-
ne podružnice ob vsakem izplačilu.
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki
se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter
intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo pla-
čati krajani, ki so na začasnem delu v tujini,
plačujejo za vsako leto posebej po položnici
na ŽR KS Zavrč. Enako plačujejo samopri-
spevek zavezanci iz 6. točke 4. člena tega
sklepa.
11.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obvezno-
sti iz samoprispevka v določenem roku, se
obveznosti prislilno izterjajo po predpisih, ki
veljajo za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
12.	člen
Denarna sredstva, ki se zberejo od krajev-
nega samoprispevka, so strogo namenska in
se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne-
ga samoprispevka krajevne skupnosti Zavrč.
Denar se nakazuje na poseben račun krajev-
nega samoprispevka pri Krajevni skupnosti
Zavrč št. ŽR: 52400-842-041-82154.
13.	člen
Za zbiranje sredstev krajevnega samopri-
spevka Je odgovoren svet krajevne skupnosti
Zavrč in odgovarja, da se zbrana sredstva
uporabljajo strogo namensko za izvedbo pro-
grama, za katerega Je bil uveden krajevni sa-
moprispevek.
14.	člen
V primeru, da kateri od investitorjev oziro-
ma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu, ne bo začel z
gradnjo za katero Je bil uveden krajevni sa-
moprispevek, Je pooblaščen svet krajevne
skupnosti, da sredstva, ki so namenjena po
programu krajevne skupnosti preusmeri za
soudeležbo pri gradnji drugega objekta, ki je
naveden v programu.
15.	člen
Svet krajevne skupnosti po preteku obdobja
sprejme zaključni račun o višini zbranih sred-
stev ter o uporabi krajevnega samoprispevka
in ga predloži zboru občanov.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 023-09/93
Datum: 29.01.1993
Predsednik sveta KS Zavrč:
Ivan TEŽAK s. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek^ Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno,
naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor —
odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg l/I. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14. Maribor.
v letošnjem letu bo Zgo-
dovinsko društvo Ptuj praz-
novalo 100-letnico ustanovit-
ve Muzejskega društva. Ta
obletnica ni pomembna sa-
mo za naše društvo, temveč
tudi za ptujske poklicne kul-
turne ustanove, ki so zažive-
le po drugi svetovni vojni, na
dediščini muzejskega dru-
štva. To so Pokrajinski mu-
zej Ptuj, Ljudska in študijska
knjižnica in Zgodovinski ar-
hiv Ptuj. Jubilej bomo v le-
tošnjem letu obeležili na ra-
zlične načine, s celo vrsto
kulturnih prireditev, s kate-
rimi bi radi povdarili kultur-
ni pomen našega mesta. To
prireditev bomo začeli v
počastitev slovenskega kul-
turnega praznika, s predsta-
vitvijo tematske številke ča-
sopisa za slovensko krajevno
zgodovino KRONIKA, ki je
posvečena Ptuju,
V današnjem sestavku želi-
mo predstaviti kratek oris
društva zgodovine. Kulturno-
zgodovinsko bogastvo Ptuja in
okolice je narekovalo sistema-
tično in strokovno odkrivanje
in hranjenje gradiva. Strokov-
njake je v drugi polovici 19. st.
posebno zanimala bogata ar-
heološka dediščina, odkrite
predmete pa so odnašali dru-
gam, zato je Ptuj nujno potre-
boval lastni muzej. To nalogo
je želelo uresničiti Muzejsko
društvo v Ptuju, katerega obč-
ni zbor je bil 3. avgusta 1893.
Za ustanovitev muzeja ima
velke zasluge Franz Ferk, ki
je leta 1895 prenesel svojo bo-
gato zbirko iz Gomilice
(Gamlitz) na Ptuj.
Pred prvo svetovno vojno je
društvo največ pozornosti po-
svečalo arheološkim izkopa-
vanjem. To delo je obrodilo
bogate sadove, posebno velik
pomen pa ima odkrtje treh
mitrejev. Izkopavanja so bila
na visoki strokovni ravni, k
čemur so pripomogli tudi
strokovnjaki iz Gradca in Du-
naja. Društvo je štelo od 81
(leta 1889) do 108 (leta 1909)
članov. Najbolj aktivni člani,
so poleg že omenjenega F.
Ferka bili še ptujski župan Jo-
sef Omi^, gimnazijski profe-
sor Martin Cilenšek, urednik
Pettauer Zeitung Josef Fel-
sner, profesor in slikar Rudolf
Gaupmann, slikar Alois Kasi-
mir, zgodovinar Hans Pir-
chegger in pravnik in arheo-
log Viktor Skrabar. Bilo je
pronemško usmerjeno, urado-
vanje je potekalo v nemškem
jeziku. Pomembneje pri tem
pa je, da je s svojimi aktivno-
stmi pripomoglo, da so ostali
muzejski eksponati doma.
Med prvo svetovno vojno
je društveno delo nekoliko
zamrlo. Oživelo je ponovno
leta 1919. Predsednik je
postal gimnazijski ravnatelj
Fran Vajda. Društvo je še
nekaj let uradovalo dvoje-
zično. Leta 1922 je dobilo
tudi slovenski prevod društ-
venih pravil. Naslednje leto
je praznovalo 30-letnico, na
katero so prišli številni gosti
iz domovine in tujine. V Ptu-
ju so se ob tej priložnosti se-
stali jugoslovanski arheologi.
Leta 1925 je društvo uspelo
natisniti Vodnik po Petoviu,
katerega avtor je bil dr. Mi-
hovil Abramič. Tiskanje tega
pomembnega dela za ptuj-
sko arheologijo, je društvo
potisnilo v dolgove, iz kate-
rih so se izkopali Šele tik
pred drugo svetovno vojno.
Muzejske zbirke so bile
vedno bolj na tesnem, zato
so bili nujni novi prostori.
Anton Smodič je takole opi-
sal prostorsko stisko: "Mu-
zej ima krasne zbirke, kakor
narodopisne, prirodopisne,
zbirko slik itd., ki so sedaj
tako tesno natrpani v ozkih
prostorih, da to ni več mu-
zej, ampak skladišče. V ob-
širnih prostorih dominikan-
skega samostana bi pa prišle
vse te zbirke do polne velja-
ve "(Letno poročilo..., ČZN
23.1.1928, str.99). Ta želja se
je uresničila leta 1928, ko so
muzejske zbirke preselili v
prostore nekdanjega domini-
kanskega samostana, ki jih
je odkupila mestna občina
Ptuj. Ob otvoritvi novega
muzeja, od 3. do 5. novem-
bra 1928, so praznovali 35-
letnico društva. Predsednik
društva je bil od leta 1928,,
do leta 1941 gimnazijski pro-
fesor in ravnatelj Josip Kom-
Ijanec. Ob 40-letnici je leta
1933 izšla slavnostna številka
Časopisa za zgodovino in na-
rodopisje. V tem času je dru-
štvo posvetilo največjo po-
zornost svoji knjižnici in ar-
hivu, ki so ju namestili v
nekdanji prostorih zimskega
reflektorja dominikanskega
samostana, ki jih je društvu
prepustila občina. Leta 1937
pa je društvo sklenilo usta-
noviti vinarski muzej. V ta
namen je občina društvu od-
stopila vodni stolp. Pomanj-
kanje denarja za ureditev stol-
pa je ustanovitev muzeja za-
vrla, tako da je bil muzej pri-
pravljen na otvoritev šele
spomladi 1941, vendar je ot-
voritev preprečila vojna. Leta
1940 je bil v Ptuju 2. kongres
slovenskih zgodovinarjev.
Zadnji občni zbor je imelo
društvo 21. marca 1941, obo-
lelega predsednika Komljan-
ca, je zamenjal Franc Alič.
Med drugo svetovno vojno
društvo ni delovalo.
Prvi občni zbor po osvobo-
ditvi je bil 19. oktobra 1945.
Predsednik je postal profe-
sor zgodovine na ptujski
gimnaziji Franc Stiplovšek.
Vloga društva se je začela
spreminjati, saj so v P4uju
začele nastajati poklicne
ustanove. Najprej je nastal
muzej, katerega delo pa je v
prvih letih društva zelo skrb-
no spremljalo, saj so na se-
jah odbora in na občnih zbo-
rih redno obravnavali njego-
ve probleme in iskali rešitve.
Leta 1948 se je društvo
vključilo v Zgodovinsko društ-
vo za Slovenijo, čeprav so
mnogi člani menili, da bi
društvo raje ostalo popolno-
ma avtonomno. V letih
1950-1951 je društvo izdela-
lo elaborat o stanju zaščitnih
kulturnih spomenikov in ob-
jektov v mestu, ki so bili v
zelo slabem stanju, vendar ni
bilo denarja za temeljitejšo
sanacijo.
Šestdesetletnico so obele-
žili z osmim zborovanjem
slovenskih zgodovinarjev in
izdajo Ptujskega zbornika 1.
Za častne člane so bili raz-
glašeni: dr. Jože Potrč, dr.
Milko Kos, Dušan Kveder,
dr. Josip Korošec in Franjo
Baš. Značaj društva se je za-
čel v tem času spreminjati.
Strokovno delo so v vedno
večji meri prevzemale profe-
sionalne ustanove in ime več
ni obdržalo dejanske vsebine
društvenega dela, zato so le-
ta 1956 društvo preimenova-
li v Zgodovinsko društvo,
podružnica Zgodovinskega
društva Slovenije. Tako se je
končalo bogato obdobje Mu-
zejskega društva v Ptuju, ki
je izvrstno opravilo naloge,
katere so si zastavili ustano-
vitelji leta 1883, saj je dru-
štveno delo obrodilo bogate
sadove.
Zgodovinsko društvo, ki mu
je predsedoval Karel Šepec, si
je zastavilo zelo širok program
dela, ki bi ga naj izvaj^e posa-
mezne sekcije. Želelo je delati
na znanstveni osnovi, s ciljem
raziskovanja zgodovine ptuj-
skega okraja, posebno pozor-
nost pa bi naj posvetilo pouku
zgodovine. Teh ciljev niso
uspeli uresničiti, nasprotno,
društveno delo je začelo
počasi zamirati. Franjo Gumi-
lar je leta 1959 o vzrokih za
manjše zanimanje za društvo
ugotovil, da je vzrok: "v prei-
menovanju iz muzejskega v
zgodovinsko. Ljudje so se prej
zanimali za muzej, na katere-
ga so vsi ponosni in so rade
volje sodelovali. Sedaj pa izja-
vlajo, kaj bodo v zgodovin-
skem društvu, če niso zgodovi-
narji." (ZAP, fond MD, škatla
št. 10, signatura 1-9/1) Ima pa
društvo zasluge za uveljavitev
pomemone prireditve na Ptu-
ju, saj je na pobudo Draga
Hasla leta 1960 organiziralo
prvo kurentovanje. Od leta
1961 do 1978 ni ohranjenega
gradiva o delovanju društva.
Po ustnih pričevanjih je v tem
času organiziralo predvsem
strokovne ekskurzije in preda-
vanje. Sredi sedemdesetih let,
pa je društveno delo povsem
zamrlo, zato so v skladu s sta-
tutom 13. septembra 1976 lik-
vidirali društveni račun, pre-
moženje pa prenesli na Pokra-
jinski muzej v Ptuju.
Leta 1978 je skupina zagna-
nih posameznikov sklenila
obuditi društvo. Sejo iniciativ-
nega odbora je sklicala Kristi-
na Samperl, predsednica pa je
postala Truda Buijan. Društ-
vo si je zadalo naslednje nalo-
ge: organiziranje strokovnih
predavanj in ekskurzij, sode-
lovanje z ostalimi društvi, or-
ganiziranje zbiranja gradiva,
sodelovanje s prispevki v lo-
kalnih glasilih in izdajanje
Ptujskega zbornika. Posebno
pozornost so v prvi polovici
80. let posvetili sodobni zgo-
dovini, saj je društvo organizi-
ralo več "okroglih miz" ki jih
je vodila dr. Ljubica Šuligoj,
sodelovali pa so predvojni ak-
tivisti in komunisti ter ude-
leženci NOB. S pomočjo zbra-
nih pričevanj je lahko izdalo
več publikacij, ki pričajo o
zgodovini tega obdobja.
Leta 1983 je društvo praz-
novalo 90-letnico. Pisatelj
Ivan Potrč je postal častni
član. Društvo je izdalo publi-
kacijo Muzejsko društvo v
Ptuju (1893-1956), Zgodo-
vinsko društvo v Ptuju
(1956-1983), v kateri je več
avtorjev opisalo njegovo
zgodovino. Namesto Kristi-
ne Šamperl-Purg je postal
predsednik Vlado Horvat.
Po precejšnih težavah je leta
1986 zagledal luč sveta tudi
Ptujski zbornik 5 in obsežno
Gradivo za bibliografijo Ptu-
ja in okolice, ki ga je pripra-
vil Jakob Emeršič, Društvo
se je uspelo zelo približati
ljubiteljem zgodovine, saj je
naraslo na 240 članov, ki so
se preclvsem udeleževali
strokovnih ekskurzij in pre-
davanj ter vsakoletnih obč-
nih zborov. Leta 1988 smo
izdali nov Vodnik po Ptuju
in okolici (v slovenskem,
nemškem in angleškem jezi-
ku) in organizirali 24. posve-
tovanje slovenskh zgodovi-
narjev. Naslednje leto je Iva-
na Ix)vrenčiča na mestu
predsednika zamenjal Bojan
Terbuc.
V zadnjih letih smo za naše
člane organizirali vrsto stro-
kovnih ekskurzij, predavanj
priznanih slovenskih zgodovi-
narjev in naših članov, ogle-
dov razstav,... V letu 1992
smo izvedeli naslednje:
—	Predstavitev razstave
Srečanje z Jutrovim
—	Ogled razstave za člane
društva
—	Strokovni ekskurziji na
Koroško in Velenje, Šoštanj,
Radmirje in Gorji Grad
—	Ogled Ptujske Gore in
planinski pohod na Janški Vrh
(skupaj s Planinskim društ-
vom Ptuj)
—	Zbrali prispevke za Kro-
niko
Zgodovino društva in načrte
za prihodnost smo predstavili
na simpoziju Ptuj včeraj —
danes — jutri.
Ob visokem jubileju smo se
ozrli na prehojeno pot, na ka-
tero smo lahko ponosni.
Obletnica pa je tudi priložnost
za ovrednotenje trenutnega
stanja in oblikovanje načrtov
za prihodnost, kar bomo stori-
li v kratkem na rednem
občnem zboru. Naša želja je,
da bi v društvu okrepili stro-
kovno delo, v večji meri pove-
zali vse, ki se strokovno in lju-
biteljsko ukvarjajo z zgodovi-
no in sorodnimi vedami, ter
da bi še naprej vklučevali čim-
več ljubiteljev zgodovine, po-
sebno mladih. Verjamemo da
nam bo to tudi uspelo.
Bojan Terbuc
Ferkov muzoj v prostorih gimnazije pred 1. svetovno vojno (zbirka
razglednic Franca Goloba).
Ferkov muzej v dominikanskem samostanu na razglednici iz leta
1931 (zbirka razglednic Franca Goloba)
Predavanje dr. Jaroslava Šašlja leta 1982 (Foto: S. Kosi) o Povod-
novem muzeju na prostem
Križni hodnik dominikanskega samostana na razglednici Iz leta
1936 (zbirka razglednic Franca Golot>a)
12>~ TEBNIK ZA KIJLTlJIL^a
ll flBRUAR 1»93 TEDMIK
Ko ljudje sklenejo, da je po-
trebno ohraniti ogroženo
identiteto nekega kraja, usta-
novijo muzej. Muzej je torej
po definiciji ustanova za
ohranjanje ogrožene identite-
te. To je bil osnovni razlog,
zaradi katerega so se 1893. le-
ta najbolj zavedni Ptujčani
združili in ustanovili Muzej-
sko društvo, "da bi preprečili
odnašanje arheoloških izkopa-
nin na Dunaj in v Gradec (po
letu 1903 pa tudi v Maribor/'.
Muzejsko društvo, katerega
prvi predsednik je bil ptujski
župan Jožef Ornik, je za ure-
sničevanje svojih ciljev usta-
novilo muzej. Ta datum lahko
štejemo kot začetek sodobne-
ga ptujskega muzeja. Redka
mesta se lahko ponašajo, da,
na relativno majhnem prosto-
ru, hranijo tako izjemno kon-
centrirano dediščino, ki priča
o nepretrgani več kot 4000
letni zgodovini kraja. Prav za-
radi te izjemne koncentracije
dediščine je Ptuj izjemen po-
jav v srednjeevropskih okvirih.
Živjenje je na Ptuju zapustilo
neizbrisne sledove od neolita
do današnjih dni. Ta velikan-
ska dediščina je pritegovala
pozornost Ptujčanov že pred
letom 1893. Prvi znani podat-
ki o mestni zbirki antičnih
novcev v nekdanjem Rotovžu
(danes Slovenski trg 6) segajo
v drugo polovico 18. stoletja.
V 19. stole^u se je zanimanje
za ptujsko arheološko de-
diščino izjemno povečalo.
Ptujski kurat Simon Povoden
je leta 1830 dal vzidati v Me-
stni stolp vse dotlej znane
rimske kamnite spomenike, ki
so bili najdeni v Ptuju in nje-
govi okolici. Tako smo tega
leta na Ptuju dobili prvi muzej
na prostem na slovenskem
ozemlju. Arheološke raziska-
ve, ki so jih opravljali arheolo-
gi iz Dunaja in Gradca so
med Ptujčani vzbudile veliko
pozornost in zanimanje za la-
stno dediščino. Nekateri med
njimi so ustvarjali svoje lastne
zbirke arheoloških najdb, ki
so pozneje ob prezentaciji ar-
heoloških izkopavanj Franca
Ferka postale temelj stalne
muzejske zbirke in današnjega
muzeja. Ta prva zbirka je do-
movala v kleti dvoriščne stav-
be ptujske Gimnazije (da-
našnja Osnovna šola Olge Me-
glič). Ko pa je leta 1898 Franc
Ferk prenesel svojo zbirko iz
Gomilice na Ptuj in jo podaril
mestni občini, se je muzej
razširil še v pritličje in prvo
nadstropje. Ob arheološkem
gradivu je muzej pridobil še
obsežno kulturno zgodovinsko
zbirko in pomembno strokov-
no knjižnico. Zaradi kontinui-
ranih arheoloških izkopavanj
na podroi^u Ptuja so prostori
v stari Gimnaziji kmalu posta-
li pretesni. Mesto je klenilo
muzeju poiskati ustreznejše.
1928. leta se je muzej preselil
v obnovljeni Dominikanski sa-
mostan. Ob lapidariju in zbir-
ki drobnega arheološkega gra-
diva sta bila na ogled še kul-
turno zgodovinska in narodo-
pisna zbirka.
Muzejsko društvo je skrbelo
tudi za dva mitreja, ki sta bila-
rekonstruirana na mestu najd-
be na Spodnji Hajdini in Bre-
gu.
Bogastvo in raznolikost ptuj-
ske dediščine je narekovalo
ustrezno strokovno obdelavo
in prezentacijo le-te. V vod-
nemstolpu ob Dravi (sedanja
Miheličeva galerija) je 1940.
leta Muzejsko društvo odprlo
Vinarsko zbirko, ki je tam
ostala do leta 1967. Do druge
svetovne vojne je sprva pre-
težno arheološki muzej postal
pomemben kompleksen mu-
zej. Med drugo svetovno voj-
no je muzeju bilo priza-
nešeno. Muzejske zbirke so se
ohranile neokrnjene. Po vojni
je k muzeju priključen ptujski
grad s svojo opremo. V tem
izjemnem objektu je 1946. le-
ta bila urejena zbirka fevdalne
stanovanjske kulture, ki je v
hipu postala najbolj obiskana
muzejska zbirka in je zaradi
svoje privlačnosti v širši javno-
sti potisnila interes za arheo-
loško zbirko v drugi plan. Na
gradu so leta 1951 odprli zbir-
ko NOB, 1952. leta pa galeri-
jo. Leta 1956 je bila na gradu
odprta etnografska zbirka, v
letih 1961-1962 pa še glasbena
zbirka. V Dominikanskem sa-
mostanu je muzej ves čas po
vojni pridobival prostore, ki
jih je v skladu s svojimi
možnostmi preurejal za potre-
be zbirk. 1966, leta je bila ure-
jena zbirka drobnega arheo-
loškega gradiva, sredi sedem-
desetih let je na novo posta-
vljen lapidarij, zatem še nu-
mizmatična zbirka. Do 1964,
leta je ptujski muzej deloval
kot mestni muzej, od tedaj pa
kot pokrajinski muzej za
občini Ormož in Ptuj. V or-
moškem gradu je postavljena
krajevna zbirka, ki sta jo ure-
dila Zgodovinski arhiv Ptuj in
Muzej. V gradu Velika Nedel-
ja je 1986. leta bila postavlje-
na etnografska zbirka ormo-
škega področja. V stavbi kra-
jevne skupnosti Središče ob
Dravi pa domuje lokalna zbir-
ka NOB. Po drugi svetovni
vojni je muzej postal profesio-
nalna kulturna ustanova, loče-
na od Muzejskega društva, iz
okvira muzeja pa sta se izločili
Študijska knjižnica 1948. leta
in Zgodovinski arhiv 1955. le-
ta. Profesionalizacija je po-
stopno dvigovala standarde
muzejskega dela, ukinitev
Muzejskega društva pa je pre-
trgala vit^no vez med mestom
in njegovo največjo in najsta-
rejšo kulturno ustanovo. Od
takrat so minila že desetletja.
Na Ptuju še zmeraj ne more-
mo trditi, da je muzej iritegri-
ran v življenje svojega mesta,
kot je bil v času delovanja Mu-
zejskega društva.
Eden od pomembnih razlo-
gov, da je temu tako je dej-
stvo, da se je po vojni, tako re-
koč čez noč, popolnoma spre-
menila struktura meščanov.
Ptujčani so na Ptuju postali
manjšina, mesto pa se je spre-
menilo v "od boga in države"
pozabljeno provincijsko sre-
dišče neke neperspektivne po-
krajine, V tem času je muzej
pogosto igral vlogo prehodne
postaje za poznejšo strokovno
uveljavitev mladih kustosov v
drugih krajih in muzejih.Na-
tanko pred sto leti so se Ptuj-
čani končno uprli nepresta-
nem ropanju svoje dediščine
in indetitete, tako da so usta-
novili Muzejsko društvo in
muzej. To dejanje je pomenilo
simbolno prekinitev več sto-
letnega hiranja nekdaj močne-
ga in bogatega mesta. Pome-
nilo je nov veter samozaupan-
ja in ambicij. Danes se znova
nahajamo v podobni situaciji.
Po desetletjih relativnega na-
zadovanja mesta, se v navidez-
nem kaosu vendarle kaže
izhod. Ptuj postopno spet po-
staja mesto meščanov, ki jim
ni vseeno kaj se godi z njiho-
vim mestom. Lahko rečemo,
da se je mesto spet začelo za-
vedati svoje identitete. Upa-
mo le, da bo to pomenilo tudi
nov zagon v razvoju muzeja,
ki je z nekaj velikimi razstav-
nimi projekti in obnovitvijo
muzejskih stavb znova prite-
gnil pozornost javnosti za svo-
je delo. Višek uspešnega dela
v zadnjem obdobju pa je bil v
letu 1992, ko se je z otvoritvi-
jo Miheličeve galerije ter z
razstavami "Maske — izziv
otroški ustvarjalnosti", "Nakit
— magična moč oblike", "Zbi-
ram torej sem" ter z doslej
največjim slovenskim razstav-
nim projektom "Srečanje z Ju-
trovim na ptujskem gradu, do-
končno uveljavil kot trenutno
najambicioznejši in najvital-
nejši slovenski muzej,
V času recesije je realno
manj pričakovati od države in
mestne uprave. Muzej pa je
danes na takšni stopnji razvo-
ja, ko bi se vsako vlaganje v
njegov razvoj in projekte nje-
gove mlade strokovne ekipe v
kulturnem in ekonomskem
smislu zelo hitro obrestovalo.
Nasprotno, oviranje tega na-
ravnega procesa bi pomenilo
dokaz provincialnosti duha,
odsotnosti najelementarnejše
ambicioznosti in nezavedanja
pomena indetitete. Muzej mo-
ra preseči status zgolj pro-
računske ustanove, ker pro-
račun ne pozna in ne priznava
ambicij, kakovosti in dejan-
skih potencialov. Proračun
ljubi povprež^e.
Ali to pomeni, da bo za na-
predek muzeja (s tem tudi
kraja) potrebno spet ustanovi-
ti neko novo Muzejsko dru-
štvo, ki bi znalo za svoj muzej
poskrbeti, da bo postal ne le
največji slovenski muzej, am-
pak predvsem sodoben muzej
21. stoletja?
v.d. ravnatelja Pokrajinskega
muzeja, Boris Miočinovič
RetoktorIJ dominikanskega samostana
Kadar govorimo o knjižnici,
pomislimo, če smo stareiši, na
zaprašene romane, stare knjige,
sivobrade knjižničarje ali upo-
gnjene knjižničarke, če pa smo
mladi, pa na seminarske naloge,
obvezno branje, iskanje po
računalnikih, kolektivne oglede
razstav, pisanje po stenah itd.
Marsikdo zavzdihne: "Kako
vam je lepo! Sedite in berete
časopise ter lepe knjige in pri
vas ni tiste na^ice kot drugje."
Toda taki pogledi zvene knjižni-
čarjem, navajenim precej dru-
gačne ralnosti, kar fantazijsko,
saj prihaja tudi sem, bodisi z
uvedbo računalnikov bodisi za-
radi strahovitega dviga izposoje,
večkrat do prave norišnice.
Vedno znova naleti pozoren
obiskovalec na dolge vrste čaka-
jočih, na tisti pogosti odgovor
"nimamo te knjige", "izposoje-
na je" itd., da ne govorimo vča-
sih o nemogočih zahtevah mla-
dih uporabnikov, ki mislijo, da
bodo tu že dobili lepo napisane,
prekopirane referate, s katerimi
se bodo v šoli dičili kot z lastni-
mi umotvori. Le tisti redki, ki tu
opravljajo praktikantsko delo,
ugotovijo, aa je izposoja vrh le-
dene gore in že ob poslušanju,
kaj je treba vse v knjižnici delati
ali opravljati, jih zaboli glava.
Takrat šele ugotovijo, da je tudi
za to delo potrebno še in še štu-
dija, še in še večletne praLse, saj
ni vseeno, kako je uporabniku
dana informacija in kakšna, ali
z levo roko, analfabetsko, ali
strokovno in utemeljeno ter na
primerni višini, pa naj bo to ka-
terikoli oddelek. Ob tem se iz-
kaže stari rek iz stroke: "Knji-
žice so knjižničarji". Z njimi se
nivo knjižnice dvigne, pa tudi z
njimi pade. Seveda je potrebno
tudi vse ostalo!
Toliko je bilo potrebno napi-
sati za uvod, da razumemo
začetek rasti in tudi v posamez-
nih obdobjih dviganje ter upa-
danje knjižnic.
Za prvo javno knjižnico v Ptu-
ju bi lahko šteli rimske spome-
nike, ki so bili ob svojem na-
stanku raztreseni po vsem me-
stu vse do Hajdine, a so jih poz-
neje v 18. stol. že nekaj vzidaH v
cerkveni stolp, enako kot na
proštijsko cerkev novoveške
znamenite nagrobnike, več pa
jih je tudi rešil zgodovinar in
ljubitelj starin Simon Povoden
ter jih prav tako dal vzidati v
cerkveni stolp. Knjižnice so se
zgodaj pojavile tudi po samosta-
nih, običajno z njihovim nastan-
kom, in tako so nastale v Ptuju
dominikanska, minoritska ter
kapucinska knjižnica, ki pa bi
jih poleg grajskih in šolskih ali
društvenih, imenovali strokovne
knjižnice. Od teh se je z do-
ločenim fondom v Ptuju ohrani-
la le minoritska knjižnica.
O prvi javni knjižnici pa lahko
govorimo v našem mestu že 1.
1793, ko se je sem presehl
Franz Anton Sshutz, doma nek-
je iz Koroške. Ta datum in nje-
govo ime je za Ptuj silno po-
membno iz več vidikov: 1) ti-
skarstva, 2) knjižničarstva in ce-
lo 3) iz nameravanega izdajanja
časopisa v Ptuju.
Shutz je začel s svojim tiskar-
skim delov v Ljubljani ter se
preselil najprej v Celje, kjer je 1.
1791 ustanovil prvo tiskarno na
Spodnjem ali slovenskem Šta-
jarskem. Še istega leta je vložil
prošnjo za preselitev v Ptuj in,
ko je sprejel ugodno rešitev, jo
je 1. 1793 prenesel sem ter
skušal tu s širokopoteznostjo
razširiti svoje delovanje. Pred-
stavljajmo pa si takratni Ptuj, ki
je bil v tistem času obrobno me-
stece, gospodarsko in politično
potisnjeno na stranski tir, in tu
se ni dalo delati ravno čudežev.
Od njegovih tiskanih del se
omenja le ena nemška pesem,
za nas pa sta pomembnejša dva
slovenska in en kajkavski tisk.
Prva znana tiskana knjiga v Ptu-
ju je molitvenik Hitra inu glatka
pot pruti nebesam...l793, na-
slednja pa Volkmerjeva pesem
Te Deum (1795), a kajkavska pa
Slovenska Ju raj a Maljevca, ka-
pucina. Nebeški pastir išče jk)-
gubljeno ovco (1795).
Za nas knjižničarje pa je po-
memben tudi za to, saj je poleg
tega, da se je lotil tudi knji-
gotrštva, ustanovil v Ptuju "Bu-
sherlesekabinett", bralnico, kar
lahko štejemo za prvo javno
čitalnico ali knjižnico v našem
mestu. Seveda nam kaj več o
fondu in delovanju te knjižnice
ni ohranjeno, vemo le, da bi jo
moral po ukazu oblasti ob prese-
litvi v Maribor 1.1795 razprodati.
Kako je bilo v Ptuju s knjižni-
cami naprej, vemo le iz drobcev,
bodisi da poznamo privatno
nemško knjižnico Ernesta Fur-
sta, slovenske knjižnice Orosla-
va Cafa in v Ptuju delujočih du-
hovnikov ter narodnih prepro-
diteljev in velikih razširjevalcev
slovenske knjige, to je zgodovi-
narja Antona foempla, zgodovi-
narja in publicista Davorina
Trstenjaka, slovničarja in pubH-
cista Jožefa Muršca-Živkovega,
ptujskega nadžupnika in slov-
ničarja Franca Cvetka idr. Od
meščanskih knjižnic se omenja
zbirka narodnjaka in advokata
Antona Brumna, dalje dr. Frana
Jurtele in dr. Jakoba Ploja. Te
knjižnice so prišle bodisi v gim-
nazijsko knjižnico (ta je delova-
la od 1869 naprej) bodisi nato v
knjižnico Muzejskega društva,
oziroma v današnjo Ljudsko in
študijsko knjižnico.
Ne pozabimo, da je bila tudi
javna bralnica knjig in časopisov
od 1864 naprej v Ptujski čitalni-
ci. Kot protiutež oziroma v smi-
slu ponemčevanja ie nastala
okrog 1890 Sudmarkina Ljud-
ska knjižnica, ki je obstajala pri-
bližno do 1. 1920, ko so njen
fond prepeljali v Ljubljano v
NUK. Tudi med obema vojna-
ma sta bili še dve nemški
knjižnici. Poleg ostalih medvoj-
nih društvenih knjižnic je bila
pomembnejša Knjižnica Kato-
liškega prosvetnega društva, ta
je stolovala v Minoritskem sa-
mostanu, a so jo zažgali Nemci
1.1941.
Naša Ljudska in študijska
knjižnica pa ima svoje korenine
v ustanovitvi ptujskega Muzej-
skega društva, saj je glavni mo-
tor tega društva, profesor in ar-
heolog ter zgodovinar Franz
Ferk, ki mu lahko pripišemo isti
pomen, če ne še večji, kot smo
za 1. 1793 Schutzu. Prej so imeli
v Ptuju le želje po muzeju in po-
samezne manjše zbirke, ki so
ostajale nedostopne širšemu ko-
gu. On pa je imel evropsko gle-
danje na muzejsko društvo ter s
pravili enakovredno utemeljen
pomen muzeja, pa tudi knjižni-
ce in posredno tudi arhiva. Ni
pa bil samo pospeševalec, tem-
več je konkretno dal prenesti
svoj muzej in knjižnico, ki ju je
najprej postavil v Gomilici (da-
našnji Gamiltz v avstrijskem de-
lu Slovenskih goric), v mesto
Ptuj. Tako so imeli Ptujčni, zla-
sti pred vojno, možnost obisko-
vati ptujsko Ljudsko knjižnico,
ki se je razvila v okviru Ptujske
čitalnice. Knjižnico Katoliškega
prosvetnega društva ter Ferko-
vo knjižnico v Ferkovem muze-
ju. Na srečo ta ni bila med voj-
no uničena, pač pa se je z litera-
turo iz zbirnega centra (1945),
kjer je bilo marsikdaj tudi nasil-
no zapeljeno, pomnožila ter 1.
1948 izločila iz muzeja v samo-
stojno Študijsko knjižnico.
Čeprav je nova strokovna
knjižnica lahko le delno kupovala
tekoče knjige, so opravili redki
knjižničarji ogromno dela z
osnovnim notiranjem celotne
knjižnice, pa se je vendar zdelo
ptujskim krajevnim oblastem, da
je knjižnica preveliko breme in so
jo po dolgih poskusih 1. 1958
združili z Ljudsko knjižnico, ki je
imela v sebi še ločen mladinski
oddelek. Vendar so vsi trije od-
delki delovali nekako samostojno,
dokler se niso preko skupne kata-
logizacije pričeli združevati, a v
okviru študijskega oddelka se je
izoblikovala Potujoča knjižnica
ter domoznanstvena in glasbena
zbirka. L. 1969 so mestne oblasti
preselile študijski oddelek, ki je
od svoje ustnovitve 1. 1948, bil v
dominikanskem samostanu, v mi-
noritski, v izseljene prostore Le-
sne šole. Mestna knjižnica ali
pozneje Ljudska knjižnica pa se
je, po manjših preseljevanjih po
vojni, ustalila v Krempljevi ulici.
Čez deset let se je izselila iz sa-
mostana Posebna šola in pri tem
je knjižnica izgubila prostore nad
pošto, pridobila pa nove na drugi
strani hodnika. Pri tem se je sem
preselil mladinski oddelek, ven-
dar to ni rešilo niti prostorskih,
niti kadrovskih problemov
knjižnice. Za primerjavo lahko
omenimo, da se je na primer izpo-
soja dvignila v letih od ustanovit-
ve tolikokrat, da večkrat znese
današnja dnevna statistika več,
kot takrat letna. Fond knjižnice,
ki se je v letih močno povečala, še
vedno v bistvu nazaduje in je
knjižnica, ki je bila po vojni med
3 ali 4 prvimi, danes na 30. mestu.
Osebje se je zaradi vedno večjega
dotoka fonda dejansko prepolovi-
lo. Smo ena redkih knjižnic, ki
imamo potujočo knjižnico na ni-
voju Marije Terezije.
Knjižnica v novejšem času zre v
prihodnost z upanjem, da se bodo
končno zadeve z Malim gradom
in s preselitvijo knjižnice v tam-
kašnje prostore uredile, saj ti
načrti, ki so začeli pred desetimi
leti, še vedno niso do konca pri-
pravljeni, saj bo le takrat začela
knjižnica delovati tako, kot je po-
trebno.
Ne pozabimo, da ko govorimo
o Ptuju in njegovih arhivskih ter
kulturnozgodovinskih spomeni-
kih, da je tu tudi knjižnica s svo-
jim starim fondom, tako dragocen
spomenik, ki daje vrednost usta-
novi, mestu in slovenski državi.
Višji bibliotekar
Jakob Emeršič
Morda pa so mu res že vile
sojenice v zibelko, v Šalovcih,
položile v roke kamero. Naj-
prej kot učencu, ko se je izučil
za radiotelevizijskega tehnika
in potem kot mojstru, ki je le-
ta 1968 v Ptuju odprl servis za
popravilo radijskih in televi-
zijskih aparatov. Pred štirinaj-
stimi leti si je kupil amatersko
kamero, ki ga je osvojila in za-
svojila. Tako zelo, da se ji je
pred devetimi leti posvetil
profesionalno.
Od kod ta strast, delati s
kamero?
Tinček Ivanuša: Ko sem si
kupil amatersko kamero, sem
preprosto začutil, da je delo s
kamero tisto ustvarjalno delo,
ki navdihuje mojo notranjost,
s sliko odpiram dušo. Moj
mentor je bil štiri leta, ured-
nik Filmskih novosti v Beo-
gradu, Branko Kostič.
Tema prvih profesionalnih
kratkih filmov...
Tinček Ivanuša: Mojc prvo
profesionlano delo so bili filmi
o življenju ptičev, sicer pa sem
gozdne živali snemal že prej.
Delo s kamero zahteva
specialna znanja, kje ste se
učili?
Tinček Ivanuša: Tehnike
sem se učil sam. Veliko časa
sem porabil, da sem osvojil
znanje o televizijski tehniki,
glede na mojo izobrazbo, pa
sem laqe spoznaval zakonito-
sti. Firma Sonny pa ima za ti-
ste, ki z njihovimi kamerami
snemajo profesionalno, dva-
krat letno tudi seminarje. Ti
so v Avstriji in na njih sem re-
den gost.
Koliko filmov ste že posne-
li doslej?
Ne vem, toliko jih je, ne sa-
mo filmov, tudi različnih re-
klamnih spotov, drugih pri-
spevkov, ne štejem jih. Delam
za televizijo, podjetja...
Film, reklama, ne zahteva-
ta samo kamermana, tudi
režiserja, scenarista, pisca
teksta, kdo dela to?
Za vse sem sam, največkrat,
avtor besedila, scenarija, reži-
ser, kamerman, montažer, gla-
sbeni opremljevalec...
S katerimi filmi ste dobili
največ nagrad?
Tinček Ivanuša: Največ na-
grad sem dobil za filme o pe-
telinu, pa za avtobiografski
film Moj kolaček, pa za film
Ptuj - mesto muzej. Na med-
narodnem festivalu v Vršcu
sem dobil šest zlatih plaket, v
letih 1990-1992 sem bil zma-
govalec tega festivala. Medna-
rodne nagrade sem dobil tudi
na festivalih v Nemčiji, na Ja-
ponskem in v Novi Gorici.
Zadnjo nagrado sem dobil
pred tremi tedni, nagrado
Germany special v Nemčiji za
film Koko smučarski šampion.
Največ pa mi pomeni nagrada,
ki sem jo dobil lani v Tokiu za
film Koko neustrašni. Med
1.352 avtorji kratkih filmov iz
celega sveta sem bil tretji.
Ste se udeležili kakšne po-
delitve nagrad?
Tinček Ivanuša: Žal, samo
ene v VrŠcu. Ni denarja za
takšne vrste stroškov. Nagra-
de mi pošljejo po pošti.
Koliko ur porabite za en
film, koliko ur ste porabili
naprimer za film nagrajen v
Tokiu?
Tinček Ivanuša: Za film Ko-
ko neustrašni sem porabil
1.800 ur. Preden začnem učiti
petelina, porabim osem mese-
cev, najprej, da se drug na
drugega navadiva, da se začne
petelin odzivati na ime, to so
meseci, preden lahko začnem
s šolanjem. Ni ga filma, za ka-
terega bi porabil manj kot
1.000 ur.
Od kod vam ideje?
Tinček Ivanuša: Idej imam
ogromno, veliko manj pa časa.
Poleg tega nikoli to delo ni
plačano sorazmerno vložene-
mu delu. Čeprav veliko delam
ljubiteljsko, pa od tega tudi
živim.
Snemanje vam vzame veli-
ko časa, to je delo na terenu,
zatem ca montaža, oprema
izdelka z tekstom, glasbo ...
Kako sprejema to vaša
družina?
Tinček Ivanuša: Družina se
je navadila, me sprejela takš-
nega kot sem, saj vedo, da me
ne morejo spremeniti. Res pa
je, da se nobena od dveh
hčerk za to ne navdušuje.
Imate amaterski snemalci,
avtorji kratkih filmov v Slo-
vengi kakšno združenje, se
srečujete?
Tinček Ivanuša: V Sloveniji
kakšnega društva ali kaj po-
dobnega doslej ni bilo, v nek-
danji Jugoslaviji pa nas je
združeval festival v Vršcu.
Imam pa povsod po svetu veli-
ko prijateljev in kakšnega
združenja ne pogrešam.
Delate tudi za slovensko tele-
vizyo, kakšno je sodelovanje?
Tinček Ivanuša: Da, za Te-
levizijo Slovenija sem posnel
že veliko prispevkov, predv-
sem komercialnih. O sodelo-
vanju v programu, kot je izo-
braževalni, filmski in podob-
no, pa ne želim govoriti.
Lokalna televizya v Ptuju...
Tinček Ivanuša: Želim si, da
bi se uredilo financimaje tega
programa, za katerega sem
prepričan, da ga Ptuj mora in
more imeti. I^belski sistem
nadgraditi in ga povezati med
seboj, torej pripeljati kabelsko
televizijo v še več domov in
posamezne sisteme, ki nasta-
jajo v občini med seboj pove-
zati, vspodbuditi pa tudi sode-
lovanje med kabelskimi siste-
mi drugih občin. Skratka več
sodelovanja med tistimi v
občini, ki bi lahko ponudili še
boljši in zanimivejši program.
Nataša Vodušek
maksimilijan feguš in pevski
zbor sv. viktorina ^
Četrt stoletja
prijateljevanja
Ko se človek nečesa loti, se
navadno ne vpraša, kako dol-
go bo to trajalo, še posebej
ne, če ima rad petje, petje, ki
je človeku dano za vse življen-
je. Tudi Maksimilijan Feguš
se avgusta leta 1967, ko je
prišel v župnijo sv. Petra in
Pavla za organista, tega ni
vprašal. Tudi ne, ko je ustano-
vil mladinski pevski zbor, iz
katerega je nastal zbor Juven-
tus Rafica in iz katerega se je
potem rodil zbor sv. Viktori-
na, ki je združeval pevce tudi
iz drugih župnij ...
Kako se je vse skupaj za-
čelo?
Maksimilgan Feguš: V
meni je bila že dolgo misel,
združiti Ptuj v pevskem smi-
slu. Bilo mi je jasno, da no-
bena župnija ni toliko moč-
na, da bi lahko sama zbrala
dovolj velik zbor. Šel sem od
vrat do vrat, do pevcev, ki
sem jih poznal, in tako se je
rodil pevski zbor sv. Viktori-
na. Ime je dobil po ptujskem
škofu iz rimskih časov. Člani
zbora so bili iz vseh župnij,
tudi okoliških, tudi iz Mari-
bora. Od samega začetka
sem si prizadeval narediti
mešani zbor v pravem pome-
nu besede, ker ne mislim, da
ga morajo sestavljati samo
moški in ženski glasovi. Ta-
ko so bili v zboru že od sa-
mega začetka pevci tudi
otroci, pa pevci tja do osem-
desetih let. Spominjam se,
da je bila najstarejša pevka
prva ptujska babica Elza Zu-
pane.
Kako je potem teklo delo?
Maksimilyan Feguš: Z^or
je šel skozi leta tako kot
življenje, ko smo včasih do-
bre,včasih pa slabe volje. Bi-
la so obdobja, ko smo imeli
boljše ali pa tudi slabše pev-
ce,ljudi z višjo glasbeno izo-
brazbo,ljudi z boljšom in
močnejšim glasom... Smisel
tega zbora je bil povezovan-
je vseh pevcev, seveda v ti-
stih časih pevcev, ki so si
upali v njem peti, saj je šlo
za cerkveni zbor. Marsikdo
je želel peti v njem, pa ni
upal. Število članov zbora je
nihalo med 60 in 80 pevci. Z
zborom sem želel nadaljeva-
ti tradicijo, ki je v Ptuju ne-
koč že bila. Hotel sem nave-
zati na to tradicijo in tako
sem gojil tudi vokalno-in-
strumentalno glasbo. Za Bo-
žič, Veliko noč in Jurjevo
smo izvajali maše s solisti in
orkestrom.
Zbor je lahko prepeval le
na cerkvenih obredih in
bil na neki način "anoni-
men"...
Maksimilgan Feguš: Zbor
je bil anonimen. Časi so bili
taki. Ne samo, da je lahko
pel le na cerkvenih priredit-
vah, ampak se o njem tudi ni
smelo ne govoriti ne pisati.
Vse delo je ostalo " zaprto"
v Ptuju. Kljub temu pa so bi-
li kolegi in profesorji na aka-
demiji za glasbo, kjer sem
študiral, dobro obveščeni o
tem, kaj se dogaja v Ptuju, in
kazali tudi razumevanje za
moje delo. Spominjam se
snemanja za RAI UNO, ko
je skladatelj Ubald Vrabcc
želel napisati kritiko v Delo.
Prosil sem ga, naj tega ne
počenja, saJ bi nam s tem sa-
mo škodoval. Tako je bila
kritika objavljena le v Pri-
morskih novicah. Zbor je
prepeval tudi v Avstriji, Ita-
liji, vendar slovenski tisk o
tem ni pisal — razen Dru-
žine. Bili so pač takšni časi.
Danes gledam na to kot na
nekaj, kar je bilo takrat pov-
sem normalno.
Je dirigentu težko obvla-
dati tolikšno število pev-
cev, kot jih ima zbor sv.
Viktorina?
Maksimilgan Feguš: To se
mi zdi sila enostavno. Naj-
prej moraš imeti veselje do
tega, kar počneš, in imeti
rad glasbo. Kar pa je naj-
težje — biti moraš vztrajen.
Vsaka stvar se nekje na do-
ločenem mestu ustavi. Treba
jo je znati pognati naprej.
Kot povsod so bile krize tudi
pri nas,ko smo se kdaj spore-
kli in sklicali kakšen sesta-
nek. Rekel bi, bilo je pestro.
Danes niste več dirigent
zbora ...
Maksimilgan Feguš: Čas,
ki sem ga dal Ptuju, je bil
čas, v katerem je bila vokal-
no-intrumentalna sakralna
glasba zatirana. Ker je na-
stajala po cerkvah, je bila za-
nemarjena, četudi predsta-
vlja prav ta glasba vrh v zgo-
dovini glasbene literature.
Najlepše skladbe so sklada-
telji napisali prav za sakral-
ne potrebe. Ta bariera je
zdaj padla. Spominjam pa
se, da so bili dijaki gimnazi-
je, ki so peli v zboru, z me-
noj vred "popisani" s strani
gospoda Gojčiča. Čutili smo
se nekako zaznamovane in
zavrnjene. Morda je bila mo-
ja vloga ravno v tem, da sem
bil v tistih časih dovolj tr-
mast in tako obdržal zbor ter
uspel združiti amaterje in
profesionalce. Solisti so bili
operni pevci, tudi orkester je
bil profesionalen. Zdaj me-
nim, da sem svojo vlogo v
Ptuju odigral. Seveda pa sem
še vedno pripravljen poma-
gati, če me bo Ptuj potrebo-
val.	Nataša Vodušek
Makaimlljan Faguš
Zakon o naravni in kultur-
ni dediščini in na podlagi le-
tega vrsta podzakonskih ak-
tov urejajo status arhivov in
njihovo vlogo pri varovanju
kulturne dediščine zapisane-
ga gradiva, ki je nastalo, in
ki še danes nastaja pri
ustvarjalcih tako v gospodar-
stvu kot v negospodarstvu.
Prav tako je bilo v zadnjih
letih pridobljeno precej "no-
vega" gradiva, če omenim
samo vrnjeno gradivo iz Av-
strije - arhiv mesta Ptuja v
letu 1983 in Ormoža v letu
1985, gradivo SDK in še cela
vrsta manjših fondov. Začeli
smo izdajati inventarje in
pripravljati vire za objavo.
sta Ptuja iz leta 1376 govo-
ri o varovanju dokumentov,
saj 72. člen pravi, da mora
sodnik primerjati staro in
novo kupno pismo. Še bolj
natančen je statut iz leta
1513, ki v 99. členu pravi, da
mora mestni pisar listino, ki
jo pečati mestni sodnik, za-
vesti v register. Prav tako
nam o varstvu arhivskega
gradiva priča popis arhivske-
ga gradiva pri mestni občini
iz leta 1785. V 19. stoletju so
varstvu arhivskega gradiva
posvečali vso pozornost, saj
so leta 1843 adaptirali pro-
store za arhiv v magistratni
hiši, v načrtnih za novi magi-
strat iz leta 1906 pa so od-
merjeni tudi obsežni prosto-
ri za arhiv.
Načrtno se je arhivsko gra-
divo s področja uprave občin
Ptuj in Ormož zbiralo v
Gradcu. Koncem prejšnjega
stoletja je z zbiranjem ra-
zličnega, predvsem listinske-
ga gradiva začelo Muzejsko
društvo, to delo je kasneje
nadaljeval Mestni Ferkov
muzej. Pridobili so vrsto do-
kumentov različnega izvora,
od zemljiških gospostev, sa-
mostanov, društev in posa-
meznikov. Med drugo sve-
tovno vojno je organiziral
zbiranje arhivskega gradiva
graški arhiv, ki je zbiral
predvsem gradivo župnij
(kronike in matične knjige),
dosti od tega je danes iz^-
bljeno, saj po vojni ni bilo
vse vrnjeno!
Po vojni so arhivsko gradi-
vo, ki je bilo do tedaj zbra-
no, uredili v okviru muzeja.
V petdesetih letih pa so že
začeli načrtno prevzemati
nekatere fonde.
Ker je bilo zbranega že do-
sti gradiva, in ker je muzej
začel s prevzemanjem celotnih
fondov, se je pokazala potreba
po strokovnih delavcih, ki bi
urejali to gradivo. Nastavljena
sta bila dva delavca, zaintere-
siran je bil tudi Okrajni ljud-
ski odbor in rodila se je misel
o samostojnem arhivskem za-
vodu. OLO je leta 1954 spre-
jel sklep o ustanovitvi okraj--
nega arhiva. Svet za prosveto
in kulturo LRS je ta sklep
anuliral, češ da OLO Ptuj za
to ni pristojen. Po posvetih z
Državnim arhivom Slovenije,
katerega strokovnjaki so si
večkrat ogledali že zbrano ar-
hivsko gradivo v Ptuju, so
sklenili, naj se astanovi Me-
stni arhiv, ki bo prevzemal
gradivo od tistih ustvarjalcev,
ki imajo sedež v Ptuju. Tako
je končno OLO Ptuj 24. 3.
1955 na predlog arhivskega
oddelka in z dovoljenjem vla-
de LRS ustanovil Mestni ar-
hiv. Njegova naloga je bila,
"da zbira, čuva in ureja arhiv-
sko gradivo upravnih, gospo-
darskih in družbenih organov
in ustanov, ki iamjo svoj sedež
v Ptuju, dalje, da vodi eviden-
co in zbira arhivsko gradivo
ptujske okolice v mejah ptuj-
skega okraja in to predvsem z
namenom, da očuva propa-
da." Naknadno je bila na po-
budo Državnega arhiva Slove-
nije ustanovitvena odločba
vsebinsko dopolnjena: "Od
dneva ustanovitve prevzema
Mestni arhiv v upravljanje in
čuvanje vso arhivsko gradivo,
ki ga je doslej zbral in hranil
Mestni muzej v Ptuju in to z
vsem inventarjem." Tako je
bil že takrat ustanovljen arhiv
za podroi^e današnjih obČin
Ptuj in Ormož. Dejansko pa je
formalno del soustanovitel-
jskih pravic prevzela občina
Ormož leta 1962. S tem se je
spremenil tudi status arhiva,
ker je pridobil regionalni
značaj in se je v skladu s tem
preimenoval v Zgodovinski ar-
hiv v Ptuju.
V zadnjih letih je Zgodo-
vinski arhiv pridobil in opre-
mil še dodatne depoje za
cca. 1100 tm, kar je omililo
prostorsko stisko in hkrati
omogoča nujne prevzeme ar-
hivskega gradiva in s tem za-
varovanje pred uničenjem.
Eden pomembnih pokazatel-
jev organiziranega varovanja
arhivskega gradiva je v zad-
njem času proces denaciona-
lizacije in lastninjenja, saj
arhiv zadosti potrebam upo-
rabnikov v 99% primerov pri
iskanju ustrezne dokumenta-
cije. Nadaljni razvoj arhiva
in arhivske službe, bo zaradi
družbenih sprememb vezan
na aktivno varovanje arhiv-
skega gradiva, ki je še na te-
renu in ki bo nastajalo v pri-
vatnem sektorju. Nova arhiv-
ska zakonodaja, ki jo pripra-
vljamo, opredeljuje arhivsko
gradivo, kot nacionalno kul-
turno dediščino, ki jo treba
ohraniti. Pudarek torej ni na
lastnini arhivskega gradiva,
ampak na njegovi vrednosti
za praktično uporabo in zgo-
dovinske raziskave.
Ravnatelj
Ivan Lovrenčič
TEDNIK ZA KULTiJRM PRAZNIK
iL FEB&ipAR im — TEPMI||C
Selitev v čas, ki ga ni več
Marjeta Ciglenečki je posta-
la že kar zaščitni znak Pokra-
jinskega muzeja Ptuj, pa ne sa-
mo muzeja, njeno delo sega
daleč čez grajske zidove, mno-
gim neznano, mnogim tudi ne
posvem razumljeno. Njena
umirjena beseda, nobena pre-
več in ne premalo, komaj daje
slutiti ogromno znanje in lju-
bezen, s katero opravlja delo.
Morda je tudi zaradi tega pril-
jubljena med študenti mari-
borske Pedagoške fajcultete,
kjer predava umetnostno zgo-
dovino. Delu v ptujskem mu-
zeju pa je zapisana že štirinajst
let, muzeju, v katerega si je
želela že v študentskih letih.
Kakšni so vaši občutki zdaj,
ko je razstava Srečanje z Ju-
trovim "pospravljena"?
Marjeta Ciglenečki: Osebno
sem zadovoljna. Seveda pa jaz
merim razstavo drugače kot
marsikateri Ptujčan, skozi oči
stroke. Po devetih mesecih je
prišel čas, da se stvari pospra-
vijo, delno, ne vse. Dogovor
je, da bomo jedro slik pustili v
pritličju, za krajši čas, dokler
se ne bo razstavišče v pritličju
uporabljalo za druge razstave.
Viteška dvorana bo nekaj časa
zaprta, ker jo želimo nekoliko
polepšati. Zbirka turkerij bo
vključena v stalno postavitev
zbirk, zaenkrat pa bo na ogled
v pritličju gradu.
Delati takšno razstavo, sku-
p^ z Avstrijci, je gotovo izziv,
ki se mu strokovnjak težko
odreče?
Marjeta Ciglenečki: Izziv je
bil vsekakor velik. Moram re-
či, da sem se nekaj časa
odločala, preden sem sprejela
predlog kolega dr. Maximillia-
na Grothausa, ki raziskuje to
zbirko že leta in leta. Prvi
strokovni članek o razstavi je
bil napisan že leta 1987, kar
pomeni,da bi lahko z njo
začelii že tudi prej, pa sera
imela nekaj pomislekov. Zave-
dala sem se, da je to lahko le
vei^i projekt, za katerega se še
nisem počutila dovolj trdna in
sem počakala na tisti čas, ko
se mi je zdelo, da lahko sto-
pim v takšen program.
Ko je razstava enkrat posta-
vljena na ogled, koliko se ku-
stus vključuje oziroma ima
vpliv na vse tisto, kar se doga-
ja ob razstavi?
Marjeta Ciglenečki: Z otvo-
ritvijo razstave je za kustusa
temeljno delo mimo, ne pa
vse. Moram reči, da sem bila v
letu 1992 močno angažirana
prav s to razstavo. Bila so po-
samezna vodenja, ko je bilo
zaželeno, da vodim ali stro-
kovnjake ali ljudi iz političnih
krogov. Zanimala me je struk-
tura obiskovalcev, t^o sem
vsaj malo pokukala med obi-
skovalce vseh kategorij, od
najmlajših do najstarejših, od
domačih do tujih. Želela sem
dobiti tisti splošni vtis, ki ga
dobivajo obiskovalci rajzličnih
starosti, poklicev in iz različ-
nih krajev. To me kot avtorja
razstave vsekakor mora zani-
mati. Poleg tega je potekala
ob razstavi cela vrsta sprem-
ljajočih prireditev, kjer sem
bila pri nekaterih bolj,pri dru-
gih manj angažirana. Osebno
mi je bilo v iqemno zadoščen-
je sodelovanje z ljubljansko
Visoko šolo za tekstilno teh-
nologijo, oddelek za modo.
Morda se obiskovalci še spo-
minjajo modne revije. Kot
svetovalka sem sodelovala tu-
di pri televizijskih oddajah...
Razstava je imela velik od-
mev ...
Maijeta Ciglenečki: Tisto,
kar je v slovenski javnosti pov-
zročilo več pozornosti, je bila
neka všečnost. Videti na kupu
toliko slik, ki v likovnem smi-
slu niso umetnine ne vem
kakšne visoke kalitete, pa ven-
darle celopostavne podobe v
naravni velikosti v tolikšnem
številu, privlačne tudi z moč-
nim erotičnim nabojem, je
svojstveno doživetje, ki običaj-
no ne more pustiti ljudi nepri-
zadete. Ljudje so to hodili gle-
dat. Hodili so gledat ta orien-
talski blLšč, sicer evropieziran,
viden skozi evropske oči, am-
pak to je bilo tisto, kar je
vznemirjalo ljudi v sedemnaj-
stem stoletju - in ta vznemir-
Ijivost ni zamrla vse do da-
našnjih dni. Če smo ujeli to
srečno povezavo, mislim, da
smo ujeli tisto, čemur se reče
atraktivnost razstave.
Priprave na razstavo so se
začele že spomladi leta 1990,
ko je že bila razstava kot pri-
prava na razstavo...
Maijeta Ciglenečki: Tisto
razstavo smo naredili s poseb-
nim namenom. Že prej sem
rekla, da sem se lotila razsta-
ve, ne s strahom, ampak hote-
la sem se prepričati sama v se-
bi, da to zmoremo in je bila ta
razstava narejena prav iz teh
razlogov, da naredimo anali-
zo, da spremljamo neka giban-
ja, neka zanimanja obiskoval-
cev. Sama sem spremljala do-
gajanja v razstav^ču vsak dan,
vodila skupine otrok in odra-
slih ter jim zastavljala tista
vprašanja, ki so se meni zdela
težka pri tej razstavi. Skratka,
dojemanje nekih pojmov, ki
so v popolnem nasprotju s ti-
stim, kar smo se učili v šoli.
Ne bi rada bila kritična do šol-
nikov, ampak vendarle so po-
glavja v zgodovini, o katerih
se predava nekako mimo. Ka-
ko potem to prenesti v razsta-
višče, da bodo ljudje dojemali.
kljub temu, da je njihovo šol-
sko predznanje drugačno. To
so bila takšna temeljna vpra-
šanja in iz teh razlogov je bila
ta razstava postavljena. Ko
smo ob tej mali razstavi neka-
ko izmerili utrip pri obiskoval-
cih, sem se z večjo gotovostjo
lotila nadaljnjega dela.
Ste z obiskom zadovoljni?
Marjeta Ciglenečki: Na vsak
način, razstavo je videlo
62.000 obiskovalcev. Kolikor
sera uspela pregledati statisti-
ke za nazaj, iraarao v Sloveniji
absolutni rekord. Moji kolegi
v Ljubljani gledajo na to z ne-
ko dobrohotno zavistjo, ven-
dar nam uspeh privoščijo. Mi-
slim, da imamo Ptujčani iz-
jemno dobro izhodišče. Ne
gre si domišljati, da hodijo
ljudje na ptujski grad zgolj za-
radi neke stroke, ki je prisot-
na v zbirkah in na razstavah,
hodijo tudi preprosto zaradi
tega, ker je ptujski grad lepa
turistična točka. Tega se mo-
rarao zavedati in to znati izko-
ristiti. Mislira, da se je ob tej
razstavi združilo oboje, kar je
bil tudi razlog, da je bil obisk
tako visok. K nam so začeli
hoditi tudi ljudje iz tistih kra-
jev, ki do zdaj niso bili redni
obiskovalci. Gre za obiskoval-
ce iz Primorske, katerih smo
bili še posebej veseli. Treba je
vedeti, da je Primorska zaradi
slabih cest zelo daleč. Pripel-
jati se iz Kopra v Ptuj ni mala
stvar. Če so se zdaj te poti od-
prle, pomeni, da je Ptuj toliko
privlačen, da se splača priti...
Nataša Vodušek
rai PRSDSEDNiKli PEVSKICA ZBORA
SV. ViKTORMA DUŠANU ViNKURJU
Z Yesel|em poiemo
Ob čertrt stoletja Mešanega
pevskega zbora sv. Viktorina
iz Ptuja, ki mu vsa ta leta sto-
jijo ob strani rainoriti, smo
obiskali tudi Dušana Vinkler-
ja, predsednika zbora. Zboru
sta zapisana skupaj z ženo
Sonjo, ki je letos prevzela me-
sto dirigentke.
Po 25 letih dela zbora sv.
Viktorina so tu izkuŠAje, spo-
mini, doživetja...
Dušan Vinkler: Res, spomi-
nov je že veliko. Delamo pa
vsa ta leta po ustaljenem redu,
vaje dvakrat tedensko, po dve
uri. V zboru je pestra popula-
cija ljudi, od najralajših iz
osnovne šole do upokojencev.
Vsi radi pojemo, to je tisto,
kar nas združuje.
Zbor je v zadnjih letih sto-
pil iz anonimnosti, sodeluje
tudi na revijah odraslih pev-
skih zborov ptujske občine...,
kaj to pomeni pevcem?
Dušan Vmkler: S spreraera-
barai v družbi dobivajo svojo
vlogo tudi cerkveni pevski
zbori, ki prihajajo iz anonira-
nosti. Mislira, da pojemo z ve-
seljem, ne samo pri bogo-
sluqu, arapak tudi vsera dru-
gim, ki nas radi poslušajo in
jim lahko pokažemo kaj zmo-
remo, to je prijeten občutek.
Koliko članov ima danes
zbor in kako ostajate skupaj,
zbrani različnih poklicev, sta-
rosti ...
Dušan Vinkler: Danes nas
je okrog 50, bUo nas je tudi že
več, začeli pa smo s številom
tara okrog ^ajset, vendar po-
pulacija takrat ni bila tako pe-
stra. Večina nas je bilo mla-
dih, z leti je postal zbor na po-
budo dirigenta številčnejši in
mešani pevski zbor. Poleg ve-
selja do petja nas povezuje tu-
di naše poslanstvo - smo cer-
kveni pevski zbor. Povezuje
nas veselje do tega petja in
prizadevanje naših pokrovitel-
jev vsa ta leta, patrov minori-
tov, ki nam stojijo ob strani.
Vaše obveznosti, predsedni-
ka zbora?
Dušan Vinkler: Moje obvez-
nosti niso nič posebnega. Gre
za dobro voljo, več dela kot
predsednik ima arhivar zbora,
še posebej zaradi tega, ker ni-
smo veliko nastopali navzen,
razen zadnja leta.
Bi si želeli več nastopov?
Dušan Vinkler: Lani smo
veliko nastopali, toliko, da je
bilo že kar prenaporno, mno-
gokrat preutrudljivo, prišlo je
že kar do nekih nasprotij raed
nami. Vsi smo amaterji in srao
pripravljeni na žrtve v okviru
raožnosti posameznika, ne pa
več. Tako kot je nastop po-
trditev in veselje, je tudi obre-
menitev, saj zahteva stalno
kondicijo in pripravljenost,
napetosti so pri dirigentu,
pevcih, vedno je nastop neko
tveganje. Mislim pa, da je bilo
največ problemov s časora, ker
smo tako pestra družba, nek-
do ima šolo, drugi službo ...
Zbor je zamenjal dirigenta,
zdaj je to delo prevzela Sonja
Vinkler, ki pa je že doslej opra-
vljala delo korepetitorke...
Dušan Vinkler: Maksirailjan
Feguš, dosedanji dirigent, je z
letošnjim letora odpovedal so-
delovanje, začasno, tako vsaj
pravi, ker bi rad dokončal štu-
dij kompozicije in dirigiranja.
Mi srao se poskušali znajti sa-
rai in stvar je vzela v roke
Sonja in to dobro in prepričan
sera, da se bomo znašli, mo-
goče so začetki malo težji.
Verjetno pa naše aktivnosti ne
bodo šle v tako širino kot lani,
za svoje zadovoljstvo pa borao
sposobni še kaj narediti.
Nataša Vodušek
To ptPO vem, da sem bil ponoS v IJubsiavl...
France Forstnerič se je ro-
dil 29.januarja 1933 v Po-
brežju pri Ptuju. Bil najprej
učitelj v Leskovcu, na 2^vrču,
v Središču ob Dravi, leta 1958
pa se je zapisal novinarstvu.
Prva njegova pesniška zirka
Zelena ječa, objavljal je v ra-
zličnih revijah že veliko prej,
je izšla leta 1961, Dolgo po-
letje leta 1968, Srakač leta
1970 — Levstikova nabada.
Pijani kurent, za katero je do-
bil nagrado Prešernovega
sklada leta 1971, Bela murva
leta 1976, Jabolko leta 1979,
Ljubstava leta 1981, Brlog le-
ta 1987, Drava življenja leta
1993, če naštejemo le nekate-
ra njegova dela.
Kako uspe človeku krma-
riti med poezijo in novinar-
stvom?
France Forstnerič: Slabo.
Slabo v korist pesništva. Na-
pisal sem premalo, v meni je
bilo veliko nastavkov, moti-
vov, več žara ,., Vendar, če
cele dneve sediš na nekih se-
jah, tipkaš, sediš pri tele-
printerju, no danes sedite
novinarji pred računalniki, si
zvečer že tako utrujen, da ti
pisalni stroj dobesedno
smrdi. Tako, da sem lahko
pisal le ob prostem času, ob
sobotah in nedeljah v Halo-
zah ali Mariboru.
Drava živ^enja, je pe-
sniška zbirka zbirl^ bi lahko
rekli, da je nastala kot re-
trospektiva ob šestdesetlet-
nem jubileju ali gre iskati
njeno sporočilo, kjer drugje?
France Forstnerič: Je to,
kar si povedala in tudi ono,
kaj drugega. Kadar posa-
mezna zbirka izide in, če je
relativno modernistična, me-
ne so nekdaj imenovali mo-
dernista, gre to hitro mimo
bralcev, se zbirka dovolj ne
razproda, se ne razpozna do-
volj med bralci, za katere
mislim, da jih ni tako malo
in prepričan sem, da mojo
poezijo lahko normalno be-
rejo. Vendar danes ugota-
vljam, da je šla ta poezija
mimo marsikoga, ker je pre-
prosto ni dobil v roke. To je
bila tehnična motnja. Tako,
da je mogoče namen, to ni
moj projekt, ampak projekt
Založbe Obzorja, ta, da se
enkrat ta moja poezija zbere
na nekem kupčku in tistega,
ki ga zanima, se lahko pol-
jubno sprehaja skozi njo.
Te imajo založbe rade?
France Fortnerič: Kadar
sem zbirko napisal, nisem
imel težav, da je ne bi mogel
izdati. Rade pa me založbe
niso imele, ker me niso znale
prodajati.
Kot novinaiju so ti bile
vse poti odprte, za promoci-
jo, reklamo, poznal si novi-
naije...
France Forstnerič: To mi
ni pomagalo. Kolegi časni-
karji so sicer zabeležili ko-
rektno izid zbirke ali nagra-
de, ki sem jo zanjo prejel,
kaj več pa ne. Pravijo, da je
postmodemistični oziroma
modemi čas, čas medijev in
če te v njih ni, te tudi v zave-
sti ljudi ni. Marsikatera moja
zbirka, ki bi lahko bila lju-
dem zanimiva, je šla mimo
oči in ušes mojih bralcev in
poslušalcev, ker preprosto
zanjo niso vedeli.
Kdo, kaj je tvoja muza?
France Forstnerič: O tem
sem zelo veliko premišljeval.
Nekoč mi je neka slavistka
očitala, zakaj ne pišem lju-
bezenskih pesmi. Udarila je
posvem mimo. Zakaj, ko ie
nekoč moja hči ob neki zelo
bridki priložnosti, ko je um-
rla moja žena, slišala primer-
no pesem, ki jo je želela re-
citirati kolegica ob grobu, je
bila presenečena - kako oči,
da o tebi govorijo, da ne
jišeš ljubezenskih pesmi, vse
car si napisal je skoraj vse
ljubezensko ,.. Toda to ni ti-
sta ljubezenska poezija - ko
rečeš ljubim te, oh, oh - to je
globlja erotika, ki se jo da
razbirati tako, kot jo lahko
razbiraš na slikah ... Kdor
ima to pokrajino in to bese-
do rad, bo videl, da je v teh
pesmih tudi ljubezen...
Ko si bil še aktivni novi-
nar, čeprav tudi zdaj, ko si
že upokojen, še kaj novinar-
skega napišeš, sem imela
občutek, da si več kot kro-
nist nekega dogajai^ja, da si
bo^ borec za kulturo ...
France Forstnerič: Tako
sem vedno pojmoval svoje
joslanstvo. Če sem novinar v
cultumi redakciji, sem me-
nil, da se za neki kulturni
koncept, če je dober, treba
tudi postaviti. Zato so mor-
da moji članki včasih izzve-
neli tudi kot neka reklama
za neko dobro kulturno za-
misel.
Pravu o, naj gre kultura na
trg ..., tvoja zadnja zbirka je
izšla v celoti s pomočjo
sponzoijev...
France Forstnerič: Ni sla-
bo, zlasti pri takih reprezen-
tačnih izdajah kot je moja
Drava življenja, ki je izšla ob
obletnici. Ta ima vse šanse,
da postane identifikacijski
znak nekega kraja. Čas je,
da se s sponzorstvom pod-
prejo celoviti projekti kot
naprimer zbirko, ki bi uvel-
javila mlade avtorje, ki jih
ne bralci, ne sponzor, ne
poznajo.
Načrti...
France Forstnerič: O načr-
tih ne govorim rad, ker sem
v življenju veliko obljubil, pa
malo izpolnil. Rad pa bi na-
pisal še kakšno stvar za otro-
ke, tudi za to, ker imam dva
čudovita vnuka, predstavni-
ka najmlajše generacije. Ko-
legi me nagovarjajo, ker sem
bil v petdesetih letih učitelj
na Zavrču, v Leskovcu, Sre-
dišču ob Dravi, da bi napisal
kaj o tem obdobju, ker da
prav iz pestdesetih let ni kaj
veliko napisanega v naši lite-
raturi, Trudil se bom, da bi
napisal roman o petdesetih
letih v okolici Ptuja, vendar,
ne me držati za besedo .„
Nataša Vodušek
TEPMIK - FEBRtiAR
POSLOVNA SPOROČILA — 15
Razstavišče in novi
trgovini v Prešernovi 23
v prostorih bivše videoteke
Bled v Prešernovi 23 sta za-
sebni podjetji Agromat in Te
Ve uredili dve trgovini in raz-
stavišče. Agromat ponuja bo-
gato izbiro uvoženih toplih in
mehkih ter kakovostnih talnih
oblog v več kot 400 vzorcih,
umetno travo Wimbledon za
balkone, terase in drugje, kjer
je namesto betona zaželjeno
zelenilo, tekače in predpražni-
ke, marmoleum iz naravnih
materialov, ki se uporablja za
pokrivanje tal v kuhinjah,
predsobah, jedilnicah in hod-
nikih, klasični in lamelni par-
ket ter valars folijo za zaščito
steklenih površin pred son-
cem. Kot je povedala direkto-
rica Agromata Marjana Šeru-
ga pri njih kupljene talne
obloge tudi strokovno po-
ložijo. Prodajajo pa tudi sred-
stva in pripomočke za nego in
vzdrževanje talnih oblog. No-
va trgovina in razstavišče je s
svojo ponudbo namenjena
vsem, ki obnavljajo stanovan-
ja, trgovske, gostinske in dru-
ge prostore. O njihovi založe-
nosti in ponudbi se lahko in-
formirate na telefonski števil-
ki 773-314. V njihovi trgovini
in razstavišču jih lahko obišče-
te vsak dan od 9. do 12. ure in
od 14. do 18. ure.
Zavese, kozmetika
in spodnje perilo
Podjetje za trgovino, storit-
ve in proizvodnjo Te Ve pa je
na Prešernovi 23 odprlo trgo-
vino, v kateri prodaja kakovo-
stno italijansko spodnje perilo
La Perla, uvoženo dekorativ-
no kozmetiko in parfume ter
zavese, ki jih na željo strank
tudi zašijejo. Odprto imajo
vsak dan od 9. do 12. ure in
od 14. do 18. ure.	MG
Dežurni prodalelnl v soboto
13.	2. 1993
ŽIVILA IN POTHOŠNIK
odprto od 7,30 do 19. ure
Oeiurna prodt^stna v nedeljo
14.	2.1993
M ROGOZNICA
odprto od 8. do 11. ure
v Agromatu prodajajo več kot 400 vzorcev uvoženih tekstilnih
oblog.
V trgovini podjetja Te Ve boste med drugim lahko kupili kakovo-
stne zavese. — (Foto: OM)
ODMRZNITEV STARIH DEVIZNIH VLOG (nadaljevanje)
V prejšnji številki Tednika smo
med drugim poročali, da ureja
novi Zakon razmerja med Repu-
bliko Slovenijo in poslovnimi ban-
kami na zelo dolgi rok, na 30 let.
S tem seveda vse banke niso zado-
voljne, saj so nekatere, med dru-
gim tudi KBM v lanskem letu, del
teh vlog bodisi že izplačale ali pa
sprostitev regulirale na bistveno
krajši rok (do 3 let).
Ne glede na takšno določilo
Zakona bo naša banka svojo ob-
veznost izpolnila. Tistim, ki pa se
bodo odločili za nadaljne po-
daljšanje vezave pa bo še ugodne-
je obrestovala takšne devizne hra-
nilne vloge. Naša banka namreč
izpolnjuje novi ostrejši zakonski
kriterij (limit) za poslovanje z de-
viznimi hranilnimi vlogami, kar
pa ni primer pri drugih manjših
bankah.
Čeprav država namerava po-
slovnim bankam nadomestiti to
obveznost v 30 letih, je z Zako-
nom zavezala poslovne banke, da
daje vlagateljem na razpolago nji-
hove stare devizne vloge v 5 letih.
Začenši s 1. 1. 1993, morajo ban-
ke dati občanom na razpolago
vsakih šest mesecev najmanj eno
desetino stare devizne vloge, ven-
dar najmanj 1000 DEM. Devizne
obresti za te vloge bodo za četrti-
no odstotne točke višje od običaj-
nih vezanih dveiznih vlog. Banke
pa morajo na zahtevo lastnika
takšne vloge izdati lasten preno-
sljivi vrednosti papir, če lastnik
t^šno vlogo veže najmanj za po-
lovice dobe, v katerem mu banka
mora dati na razpolago celotno
vlogo. Na zahtevo lastnika mu
banka mora izročiti tudi preno-
sljive obveznice RS za celotno
vlogo, povečano za obrestni (pre-
računano v DEM). Te obveznice
so izplačljive v konvertibilni valu-
ti. Da bi lahko RS do 30. 6. 1993
takšne obveznice izdala, morajo
lastniki starih deviznih vlog pre-
dložiti banki svojo zahtevo. Kako
bo to potekalo, bodo banke la-
stnike posebej obvestile. Sedaj še
ni vseh navodil. Znano je le to, da
bodo Republiške obveznice iz-
plačane v devizah s polletnimi ku-
poni, v roku 10 let. S prevzemom
repubhških obveznic, se zmanjša
dolg republike do banke. Devizna
sredstva za izplačilo obveznic RS
imetnikom zagotovi Banka Slove-
nije. Z izročitvijo vrednostnega
papirja Banke, oziroma obveznic
republike se lastnikom terjatev
prenese od banke na državo.
Zelo zanimive in privlačne pa
so možnosti uporabe takšnih re-
publiških obveznic. Lastnik lahko
republiško obveznico porabi po
predpisih za lastninsko preobliko-
vanje podjetij za nakup delnic, za
dokup pokojninske dobe, za pla-
čilo dohodnine, za carinske ob-
veznosti do višine 30 % in za ne-
katere druge namene.
Državljani Slovenije, ki jim je
banka za njihovo devizno vlogo
izročila republiške obveznice (tu-
di njihovi ožji družinski člani), te
obveznice lahko porabijo tudi za
odkup stanovanj po stanovan-
jskem zakonu. Za te primere se
opravi obračun obveznic v domači
valuti po menjalniškem tečaju.
Zakon tudi predvideva izdajo
potrdila o lastništvu devizne vloge
dokler ne bodo izdelani predvide-
ni vrednosti papirji.
To potrdilo nadomešča obvez-
nico. Ker je v zakonu še nekaj ne-
dorečenih podrobnosti, banke
pričakujemo predvideno navodilo
republike Slovenije.
Nič manj kot lastniki starih de-
viznih vlog, si dokončno ureditev
tega vprašanja žehmo tudi v ban-
ki. Med prijatelji naj bi, ko gre za
denar, veljali čisti računi.
Franc Lukman, mag.oec.
U PREJELI SMO
11. FEBRtiAR 1993 TEDMIK
Zadnji čas ste v Tedniku na-
menili kar nekaj prostora
našim štirinožnim domačim
prijateljem, kar je brez dvoma
pohvalno. Te živali, ki ne poz-
najo hinavščine, laži, in zlobe,
običajno pozornost tistih, ki
zanje skrbijo, znajo tudi vra-
čati. Tu sicer ne bomo pisali o
psih, konjih, pa tudi ne o
hrčkih, papagajčkih, ampak o
domačih mačkah, kajti kot ve-
mo, imamo tudi mačke, ki
živijo v gozdovih ter jim pravi-
mo, da so divje.
Ob branju teh prispevkov
sem se spomnil, da sem sicer
že pred leti zasledil v nekam
časopisu zgodbo o mački, ka-
tero so lastniki, ki so bili do-
ma v bližini Moskve, nekako
pozabili vzeti s seboj, ko so se
vračali z dopusta ob Črnem
moiju. Skorajda niso mogli
verjeti: po kakšnih treh mese-
cih je gospodinja nekega jutra
zagledala pred hišnimi vrati
svojega pozabljenega mucka,
ki da je bil res precej sestra-
dan, a vendar živ.
Priznam, da tej zgodbi še
danes ne morem prav verjeti,
kajti od Črnega morja do Mo-
skve je kar k^šnih 1200 kilo-
metrov razdalje, kar je napor-
no že tudi za šoferja, ki takšno
razdaljo prevozi, mačka pa je
morala vso pot prepešačiti,
kajti z avtoštopom gotovo ni
potovala. Prej bi bilo mogoče
verjetno, da bi jo bili vzeli s
seboj kakšni znanci, ki so rav-
no tedaj letovali ob Črnem
morju in so mačko poznali ter
jo potem v bližini doma izpu-
stili. Sicer pa, če bi mačka res
prepotovala tako veliko raz-
daljo, bi na njo prežalo nešte-
to sovražnikov. Bolj kot vse to
se mi nehote še zastavlja vpra-
šanje, kako se je mačka lahko
orientirala, da je ubrala pravo
smer proti Moskvi, kajti lahko
bi zavila proti Kitajski, da ne
zapišem tudi kar proti Slove-
niji.
Pustimo vsa ta razmišljanja
ob strani ter zapišimo bolj do-
mač primer, ki je resničen.
Nedavno tega so mi prijatelji
pripovedoval, da so z obiska
pri prijateljih domov v avto-
mobilu pripeljali lepo tigrasto
mucko ter jo imeli nekaj časa
pod nadzorstvom, da bi se ne-
kako privadila na ljudi, okolje.
Ko pa so jo spustili na pro-
stost, na dvorišče, je nekaj dni
še ostala. Tudi se ni branila
hrane. Ne vedo pa točno, kdaj
je z domačega dvorišča izgini-
la. Bili so pač prepričani, da je
postala žrtev avtomobilskih
koles, potepuškega psa ali pa
tudi kakšnega lovca, ki bi jo"
bil zasačil kje na kakšnem pol-
ju, ko si je iskala mišji pri-
boljšek.
Tudi oni so na muco že po-
zabili. Nekega dne pa so se
ponovno odločili, da obiščejo
svoje prijatelje v neki vasi v
bližini Cirkovc, in glejte zlom-
ka. Muca, za katero so mislili,
da je že ni več med živimi, je
prišla skozi vrata. Prvi trenu-
tek niso mogli verjeti, šele ko
so jim domači povedali, da je
to tista muca, ki so jo pred do-
brim mesecem dni od njih od-
peljali na svoj dom,se je pred
njih postavila uganka, kako je
mačka lahko n^la svoj prvot-
ni dom, ki je bil sicer oddaljen
le nekaj nad 20 kilometrov. Ta
razdalja pa se nikakor ne mo-
re meriti s tisto ob Črnem
morju do Moskve.Razumljivo,
da muce niso več odpeljali ter
verjetno še danes na svojem
prvem domačem dvorišču,
skednju pridno lovi miši,
hkrati pa je tudi družinska
prijateljica, zlasti gospodinje.
Brez dvoma bi bilo zanimivo
prebrati v Tedniku odgovor
kakšnega strokovnjaka, ki bi
morda znal dokazati, kakšen
instikt vodi živali, konkretno
mačke, da najdejo pot nazaj
na svoj dom, če so odpeljane
ali morda pozabljene kje
drugje. Kako se sploh lahko
orientiraj? Resnica pa je , da
se vse mačke, ki se odločijo,
da se vrnejo tja, kjer so živele,
sploh ne \Tnejo, kajti mnoge
postanjo med svojo potjo na
prvotno domače dvorišče tudi
žrtve...	Franjo Hovnik
Nekega večara sva se s prijateljem odločila,
da se nekoliko razvedriva s pravim nočnim
življenjem. Zato sva se odpravila v znani nočni
lokal in se usedla za mizo. Na prvi pogled se
mi to ni zdelo nič posebnega. V kotu je igral
klavirist. Za šankom in za mizami so pili gostje
vsak svojo pijačo. V ozračju pa je bilo čutiti do-
ločeno napetost. Opazil sem, da je prišlo kar
precej ljudi, ki so bili oblečeni v joging trenirke
in se razporedili za šankom.Preko ozvočenja se
je oglasil napovedovalec: "Dragi gostje, začen-
jamo z našim nočnim programom. Zabavale
vas bodo naše drage plesžike s svojim ero-
tičnim plesom." Prižgali so se reflektorji in na
preprogi pred šankom so začele plesati "umet-
nice", oblečene, kakor se za nočni lokal pač
spodobi - s čim manj tekstila na sebi. Kar se
tiče plesa, moram reči, da je to bila nekakšna
kombinacija hoje, skakanja, mahanja z rokami
in nogami, valjanja po tleh in slačenja skor-
mnega tekstila na sebi. Strokovno se temu reče
striptiz, ki je znan vsepovsod po svetu. Po
končanem programu so se simpatična dekleta
usedla za mize in v čudni kombinaciji ruščine
in hrvaščine delale družbo ostalim gostom.
Ljudje v trenirkah so seveda izginili domov s
svojega nočnega joginga. A glej ga zlomka! Pri
sosednji mizi sem spoznal znanca in ugotovil,
da ima tudi on "kulturno umetniško skupino",
le da ta tiste noči ni delala, ker je bila na izle-
tu. Stvar me je pravzaprav začela zanimati. V
pogovoru z njim sem izvedel, da so dekleta iz
Rusije in so tukaj po posredovanju "kulturno
umetniške agencije". Nekatera so sicer mlado-
letna, a to že uredijo ruski menedžerji. Tem tu-
kaj gre izredno dobro, saj dobijo 200 DEM na
mesec in imajo zgotovljeno hrano in stanoven-
je. 20 DEM morajo seveda dati centralnemu
menedžerju v Moskvi, da urejuje papirje. Ven-
dar njihov menedžer iz Izole jim že ^a meseca
ni plačal ničesar. Za izboljšanje svojega za-
služka je treba narediti marsikaj. Slovenija je
zanje h seveda prehodna država in tukaj se
morajo naučiti vseh drobnih ukan, kako priti
do denarja. Zato ob mizah razumevajoče po-
slušajo moške, ki jim dvorijo in si ob tem seve-
da naročajo pijačo. Tukaj je na vrsti že prva
zvijača, in sicer v tem, da se popije kokakola,
plača pa kokakolaviski. Razlika ostane seveda
njeja - za njeno razumevajiče poslušanje. O
tem, ali katera skoči s kom v posteljo, nisem
spraševal, ker sem ugotovil, da je to pre-
puščeno lastni iniciativi in iznajdlivosti obeh
zainteresiranih partnerjev. Za to,da bi sam kaj
poskušal, nisem imel dovolj denarja, kajti cene
za te usluge se gibljejo od 50 do 100 DEM.
Moram reči, da je to že kar zavidljiv evropski
nivo. Seveda bodo zgodbe teh deklet v prihod-
nosti povečini žalostne, saj se bo pravzaprav
šele vsaka četrta po predhodnem šolanju pre-
bila v pravo "profesionalko". Delala bo lahko v
znanih nočnih lokalih Italije, Francije, Nemčije
ali Švice. Tam so seveda razmere dosti bolj
krute, a lahko se zasluži veliko več. Zdanilo se
je in zaradi ogromnih količin zaužite pijače me
je bolela glava. Ker me je bilo sram samega
pred sabo, sem se odpravil domov, kjer sta me
čakala topla postelja in aspirin.
Super, na Tumišču bomo
dobili kabelski televizijski si-
stem. To je lepo in prav, toda
krajani se bojimo, da vse le ni
tako lepo. Opozorili bi radi
na izvedbo samega projekta.
Koaksialni kabel, ki ga je
izvajalec že napeljal po Sa-
gadinovi ulici je verjetno ne-
pravilno napeljan. Kabel je
napeljan od hiše do hiše in
sicer tako, da je pritrjen na
strešni tram, navadno je na
ta isti tram še pritrjen tele-
fonski kabel, da bi bila mera
polna, so nad vsem tem še
električne žice.
Na večjih mestih se elek-
trične žice, telefonski kabel
in kabel za kabelsko televizi-
jo dobesedno križajo ali pa
so vsporedno napeljani, med
njimi so razdalje male. Po-
nekod samo 20 cm!
Na dan izvedbe, smo bili
zelo presenečeni, saj je izva-
jalec brez predhodnega do-
govora pričel z deli. Krajani
smo sicer dovolili namestitev
koaksialca, vendar nismo
imeli časa za premislek. Saj
veste monterji ne morejo
čakati pred vsako hišo eno
uro. Čas je zlato. Podstrešje
pa vseeno ni primeren pro-
stor za takšno napeljavo, saj
le ta prosto leži na tleh. Tu
in tam pride na obisk kakšen
glodalec, ki lahko povzroči
mehanske poškodbe, če se to
zgodi na začetku ulice, bo
vsa ulica ostala brez signala,
v najboljšem primeru bodo
nastajale občasne motnje na
sprejemu (zaporedna veza-
va). Ne vemo, kako bodo
vplivali na sprejem magnet-
na polja, ki se bodo pojavlja-
la na mestih, kjer se napelja-
ve križajo. Verjetno bodo
vremenske spremembe po-
škodovale kabel, ki je napel-
jan na prostem. Čez nekaj
let pa ne bo nihče sprejel
odgovornosti za slab projekt.
Predlagamo, da se koaksia-
lec položi v zemljo. Zdaj še
je čas za spremembo, saj so
se dela pričela samo v Saga-
dinovi ulici.
V primeru, da se bo tako
nadaljevalo, bomo morali
postaviti opozorilne znake
za ptice, saj ne morejo več
varno letati med hišami.
Krajani KS Tumišče
Ponovno se je srečal pod-
mladek gasilskih društev in se
pomeril v šahu.
Občinska gasilska zveza Or-
mož je dne 23. januarja 1993
organizirala v sodelovanju z ga-
silskim društvom Ključarovci
tradicionalni šahovski turnir —
pionirjev gasilcev članov gasil-
skih društev občine Ormož.
Turnirja se je udeležilo 37
pionirjev iz 7 gasilskih društev.
Pod budnim očesom sodniške
trojke pod vodstvom Viktorja
Zorca je tekmovanje potekalo
korektno in brez pritok.
Ekipno so bili doseženi na-
slednji rezultati:
Prva ekipa je prejela pokal
in priznanje. Prvi trije posa-
mezniki pa spominske me-
dalje.
Pokal in medalje je poklo-
nila OGZ Ormož.
Turnir v ključarovskem ga-
silskem domu si je ogledalo
večje število ljubiteljev šaha.
V programu komisije za
delo s pionirji in mladino za
leto 1993 je še vrsta športnih
aktivnosti in tudi na gasilske
veščine se ni pozabilo.
Anton Kace
L GD KUučarovci ......................................19 točk
2.	GD Velika Nedela....................................15 točk
3.	GD Miklavž 1.....................14,5 točk
4.	GD Koračice .....................13 točk
5.	GD Središče ..........................................9 točk
6.	GD Trgovišče..........................................8,5 točk
7.	GD Miklavž II..........................................7 točk
Posamezniki pa so se uvrstili takole:
1.Andrej	KOLBL—GDKUučarovci................6 točk
2.	Tadej VESENJAK —GD Velika Nedelja..........4,5 točk
3.	Denis KOLENC — GD Središče ..................4 točk
4.	Boš^an JANEŽIČ — GD Miklavž ................3, 5 točk
5.	Simon MEŠKO — GD Trgovišče .........3 točke
Zmagovalna ekipa iz GD Ključarovci je nastopila v naslednji
postavi: Andrej Kolbl, Marjan Rajh, Jože Črnjavič in Mohamed
Šehmehedovič.
Ondan sem dobil pismo od pri-
jatelja, Ormožana iz Ljubljane. V
pismu se mi je potožil, da mu je
prijateljica iz mladostnih let spo-
ročila, da je bila na sprehodu v
grajskem parku.
Pritegnila jo je tudi grajska ka-
pelica, ki je obenem grobnica
grajskih rodbin Wurmbrand-Stup-
pach, Pongratz in Georgevits.
"Osupnila sem o neurejenosti
tako parka kot kapelice".
Na vratih grobnice je napisanih
toliko prostaških besed, da je člo-
veka enostavno sram. Na sredi
vrat je precej dolgo z oljno barvo
narisan precej velik kljukasti križ.
KOMU? V ponos "najlepšemu
mestu" v Sloveniji?
Toliko o vratih, da o samem
stanju okolice in grobnice ne go-
vorimo. V parku so polomljene
klopi, na novo nameščeni koši za
smeti tu in tam že manjkajo. Na
miru niso ostale niti ptičje valilni-
ce, ki so pritrjene visoko na dre-
vesih. Najti je tudi steklenice, ki
so ostale od pijančevanja in še...
Gro^e so bUi "tirani", valpti in
zatiralci oziroma izkoriščevalci
kmeta. Mogoče pa so tudi kaj do-
brega storili. Ali Ormožani vedo,
kdo je pozidal cerkvico sv. Janeza
Krstnika na Humu? Ali vedo, da so
po vojni grofom pobrali nešteto
umetnin in, da je pokojna grofica
Irma Wurmbard por. Georgevits
živela od miloščine pri dobri
družini Kuharič v Ormožu. Če niso
naredili nič dobrega je največ to,
da so zasadili in negovali grajski
park, skozi katerega danes teče
zaudaijajoč jarek, poln nesnage in
fekalij, ki se izliva v Dravo. To je
taisti park, na katerega smo Or-
možani tako "ponosni".
Žal je naša "ponosnost" nedol-
go tega šla preko severne meje v
obUki fotografij in video posnet-
kov, ko je bUa na obisku v parku
skupina nemško govorečih turi-
stov, ali pa celo daljni sorodniki
tukaj pokopanih.
Zanimivo bi bilo zvedeti, če so
si ogledali grajski park gostujoči
Prleki, ki so bili nedolgo tega na
obisku v Ormožu.
Videli bi kulturo kraja in skrb
za njo.
"Gda so štrihali pa farbali
/tiidi lidi/ grad, pa novo
opčino zviina no znotra, ne
ostalo teko beleža no forbe,
morti so ga rajši fkraj vleli al
pa ga je gdo domu odnesa, da
bi baren zakrili sramoto na
grufti no kapelici".
Franc Krnjak
SREDSTVA, NAKAZANA ZA IZGRADNJO
BOLNISNI^^^dj^
1.	Stanovalci ulice Med vrti, Ptuj - namesto cvetja na grob pokojnega soseda Pranja Mastenaa
5.300,00
2.	Franc Purgaj, Vičava, Murnova 1 - namesto venca na grob pokojnega Simona Purgaja in sosedje:
Fistravec, Gužina, Kumer, Kvas, Turin 2.500,00
3.	Milan in Zvonka Kneževič, Vodova 7, Ptuj - prispevek za porodnišnico 1.000,00
4.	Stanovalci HS CMD 8-10-12, Ptuj - namesto venca za pokojnega Hinka Krefta 2.000,00
5.	Milan, Zoran, Darja, 5. prekomorske brigade 11, Ptuj - za izgradnjo bolnišnice 2.000,00
6.	Emil in Anica Prešeren, Finžgaijeva 30, Ptuj - namesto cvetja na grob Julijane Osojnik 1.000,00
7.	Janko in Lidija Simonič, Orešje 52, Ptuj - namesto cvetja pokojnemu Hinku Kreftu 3.000,00
8.	Geodetska uprava, Krempljeva 2, Ptuj - namesto cvetja na grob pokojnega Hinka Krefta 4.000,00
9.	Terezija Satler,Vrbanska 13, Maribor - namesto cvetja za pokojnega Hinka Krefta 3.000,00
10.	Mira Pinoza, Reševa 4, Ptuj - namesto venca na grob Hinka Krefta in Zofije Pišek 4.000,00
11.	Dušan Suhadolnik, Ptuj - namesto cvetja za pokojnega Hinka Krefta 2.500,00
12.	Javni WZ, Ptuj - namesto venca za pokojnega Bogoljuba Hmehna 3.000,00
13.	HS, B. Kraigherja 8-10-12, Kidričevo - namesto venca na grob pokojnega Bogoljuba Hmelina
starejšega 3.200,00
14.	Sindikat Talum, Kidričevo - namesto venca na grob pokojnega Bogoljuba Hmelina 5.000,00
TEDNIK — li- februar tm
šport — 17
Na ptujskem letališču v Moškar^jcih se bodo v kratkem usposobili
za sestav^at\je in uporabo rabljenih ameriških enomotornih letal. V
ta namen je trenutno na šolarju na Floridi upravnik in mehanik
ptujskega letališča Vili Tomašič. Prvi dve razstavljeni letali sta na
Ptuj ie pripotovali. Ptujčani so ju s pomočjo ameriškega strokov-
njaka sestavili in bosta v kratkem pripravljeni za letenje. Gre za
cessni 150. Eno od njiju je Ptujčan Igor Rebernak, ki živi sedaj v
Chicagu, poklonil pt^jskemu aeroklubu, je rekel predsednik AK Ot-
mar Gaiser. Za vse organizacijske stvari je poskrbel Mariborčan
Toni Kristl, ki prav tako živi v ZDA. Ta bo tudi v prihodnje zveza
za nakup rabljenih ameriških letal, ki bodo po generalni obnovi
imela dovoljenih še 2000 ur, to pa je toliko, kot je po naših zakonih
dovo^eno naleteti novemu letalu do prvega generalnega pregleda.
Cena teh ameriških letal bo približno 70 odstotkov manjša od cene
novega letala.
Prejšnji četrtek je prispelo na letališče tudi povsem novo letalo
storch, ki sta ga kupila Aeroklub in Vlado Horvat, ki smo ga doslej
poznali kot zmajarja. Letalo je, razstavljeno, iz Italije pripeljal
uvoznik za Slovenijo Ivo Boscarol iz Ajdovščine. V fyegovi ponudbi
so še motorni zmaji, ultralahki helikoj^er, propelerji, Rotaxovi mo-
torji in oprema. Ptujski storch je ie enajsti v Sloveniji. Uvrščamo
ga v kategorijo ultralahkih letal, saj je grajen iz plastičnih materia-
lov in tehta le 200 kilogramov. Porabi le 7 litrov na uro, potuje pa s
hitrostjo 110 kilometrov na uro. Zarije potrebno odšteti od 25 do
45.000 DEM, kar je odvisno od olajšav pri uvozu in dajatvah. Leta-
lo je Ivo Boscarol s člani Aerokluba v pičli uri sestavil in ga tudi
preizkusil na ptujskem nebu.	McZ
V Zrečah so konec januaija
proglasili najuspešnejše lete-
če lanskega leta. Najvišje priz-
nanje je med ptujskimi letalci
dosegel Janko Beqak, pilot
ultralahkih letal, član letalske-
ga društva Lastovka. Sicer pa
je bil zelo uspešen v letu 92
Tomo Verbančič, član ptuj-
skega aerokluba, ki je progla-
šen za drugega najboljšega
motornega pilota v Sloveniji,
za tretjega v Sloveniji velja pri
jadralnih pilotih Ptujčan Igor
Kolarič, pri jadralnih pilotih
— mladincih pa sta se na dru-
go in tretje mesto uvrstila
prav tako ptujska pilota Zoran
Malovič in Marko Bezjak.
McZ
Medale mladini šaMstom
OS eopišnica in Uudsid m
Tudi na posameznem občin-
skem prvenstvu so bili najboljši
mladi šahisti iz OŠ Gorišnica, saj
so osvojili 9 medalj,od tega 3 zla-
te, 4 srebrne in 2 bronasti. Medal-
je so osvojili še učenci OŠ Ljudski
vrt, kar kaže, da se obrestuje tudi
zavzeto delo mentorjev Ivana
Voršiča in Tatjane Vaupotič. Pri-
znanje pa zaslužijo tudi vsi men-
torji iz OŠ, ki so se tekmovanja
udeležile, in to zraven omenjenih
dveh še iz Kidričevega, Markovec,
Vidma, Cirkovcev, Grajene in
Mladike. Slednja je ponovno pod
vodstvom Ivana Šumandla vzorno
opravila tehnični del tekmovanja,
suokovni del pa Šahovsko
društvo Ptuj skupaj s Športno zve-
zo Ptuj. Predstavnik le-te, Mar-
jan Lenartič, je še ob tej priliki
izrazil Juriju Cvitaniču priznanje
kot prespektivnemu športniki^
tajnica ŠD pa je predstavniku OŠ
Mladika izročila dve šahovski uri
in 4 šahe kot zahvalo za gostol-
jubje. Medalje najboljšim trem v
posamezni konkurenci (medalje
sta prispevala Šahovsko društvo
Ptuj in Papirnica ALF) ter diplo-
me (prispevek Športne zveze) za
uvrstitev od 4. do 6. mesta je po-
delila VM Vesna Bašagič, ki si je
z zanimanjem ogledala srečanje
in se zanimala predvsem za tek-
movalce, s katerimi se bo srečala
na odprtem prvenstvu Ptuja in na
"handicap" meču.
REZULTATI_
a)	mlajše deklice: 1. Sabina Za-
muda, 2. Pranja Muhič, 3. Nina
Tuš (vse OŠ Gorišnica)
b)	starejše deklice: 1. Helena
Rižnar, 2. Alenka Kotnik, 3. Anja
Zamuda (vse OŠ Gorišnica)
c)	mlajši dečki: 1. Dejan Ivan-
čič, 2. Matej Ličina (oba OŠ Go-
rišnica) 3. Niko Mere (OŠ Ljudski
vrt)
d)	starejši dečki: 1. Gregor
Podkrižnik (OŠ Ljudski vrt), 2.
Jurij Cvitanč (OŠ Gorišnica), 3.
Viktor Napast (OŠ Ljudski vrt).
Silva Razlag
Minula rejna sezona je bila za
nekatere člane ptujskega društva
za varstvo in vzgojo ptic izredno
uspešna, še posebej pa so se posa-
mezniki odrezali na tekmovalnem
področju. Tako je na decem-
brskem mednarodnem tekmovan-
ju ptic v Murski Soboti njihov
član, sicer znan ornitolog Veko-
slav Lašič s svojim križancem ka-
narčka in zunanje ptice dosegel
odlično prvo (tudi drugo in tretje)
mesto in naziv šampiona skupine,
poleg tega pa še drugo in tretje
mesto v konkurenci posamezni-
kov. Odlično sta se odrezala tudi
Stanko Ferš, ki je dosegel prvo
mesto s svojo kolekcijo kanarčkov
Gloster Corona, ter Stanko Čuš,
ki je zmagal s svojo kolekcijo
Ninife - perle. Nekaj drugih in
tretjih mest pa so osvojili tudi rej-
ci Dušan Pernek, Bojan Kurež,
Jože Fridauer in Jože Hren.
Tudi na republiškem prvenstvu
ptic, ki je bilo sredi januarja v
Ilirski Bistrici je Vekodav Lašič s
svojim križancem kanarčka in zu-
nanje ptice dosegel prvo mesto in
naziv šampiona skupine. Janko
Čuš si je s kolekcijo Nimf - perle
priboril prvo in drugo mesto,
Stanko Ferš pa s kolekcijo ka-
narčkov Gloster - Corona tretje
mesto. Na tej razstavi so se dobro
odrezali tudi Kurež, Hren in Fri-
dauer.
Ko so minulo soboto, 6. fe-
bruarja, v sejni sobi gostišča na
Bregu na letnem občnem zboru
člani društva za varstvo in vzgojo
ptic analizirali svoje lanskoletne
aktivnosti, so vse uspešne rejce še
posebej pohvalili. Kot je povedal
njihov predsednik Alojz Tovor-
nik, s številom članov sicer ne
morejo biti zadovoljni, saj jih ak-
tivno deluje le okoli 15, pa so za-
to njihovi rejski uspehi toliko bolj
ugodni. Pohvalijo se lahko tudi z
izredno dobro obiskano razstavo
ptic, ki so jo organizirali sredi no-
vembra v domu krajanov Bratje
Reš. Odziv šolske mladine in
malčkov iz vrtcev je bil več kot za-
dovoljiv. To pa je bil tudi glavni
namen te razstave, zato je ned-
vomno uspela.
Še sreča, da je med člani nekaj
izredno prizadevnih in uspešnih
ornitologov, ki nenehno budno
bdijo nad stanjem ptic v našem
okolju, poleg tega pa so tudi od-
lični rejci. Sicer pa se sestajajo
vsak prvi petek v mesecu v dru-
štvenih prostorih, v pasaži med
Jadransko in Jurčičevo ulico v
Ptuju. Redno analizirajo dogodke
in spremljajo stanje ptic na Ptuj-
skem jezeru, ki je postalo prava
meka zanje. Vsi, ki želijo o član-
stvu in aktivnostih v tem društvu
zvedeti kaj več, lahko pokličejo
po telefonu št. 772-322, Alojza
Tovornika.	— OM
SahistI polni načrtov
Na sobotnem občnem zboru Šahovskega društva Lipa Ptig so ocenili
lanskoletno delo in sprejeli načrte za v bodoče. Milan Kneževič, ki je
vodil društvo polnih 21 let, je predal delo predsednika prav tako dol-
goletni članici Silvi Razlag.
Silva Razlag je po občnem zboru
povedala: "Po vseh preteklih uspe-
hih našega društva mi je težko
sprejeti odgovorno nalogo, vendar
mi je tim n^ih članov obljubil, da
bo sodeloval. Vsekakor smo člani
društva ponosni na lanskoletno
udeležbo Anite Ličina, Narcise Mi-
hevc in vodje Milana Kneževiča na
šahovski olimpiadi, saj je slovenska
ekipa osvojila tam medaljo. Naši
člani so ime Ptuja že velikokrat po-
nesli v svet, z novim sponzorjem pa
se nam odpirajo tudi nove možno-
sti. Kljub temu bomo morali za vse
naše načrte pridobiti še dodatne
sponzorje.
V letošnjem letu bomo sodelo-
vali na domačih tekmovanjih, dr-
žavnih prvenstvih, mednarodnih
turnirjih in nekaterih evropskih
prvenstvih. Organizirati namera-
vamo velik odprti turnir z ude-
ležbo osmih velemojstrov in 150
tekmovalcev v septembru, nasled-
nje leto podobni ženski turnir, v
letu 1995, ko praznujemo 60-let-
nico, pa močan velemojstrski tur-
nir. Ob tem jubileju nameravamo
prirediti tudi izbor najboljših
šahistov Slovenije na Ptuju in iz-
bor športnikov ptujske občine.
Največ pričakujemo v prihodnje
seveda od Anite Ličina in Narcise
Mihevc, upamo, da bo tudi Dani-
lo Polajžer dosegel naslov vele-
mojstra, sicer pa so tu obetavni
Helena Rižnar, Robert Roškar in
sedaj še pionir Gregor Pod-
brežnik."	McZ
Tretje kolo državne lige v
streljanju s standardno pištolo
je bilo v znamenju Ptujčanov.
Kljub zelo majhni možnosti, da
bi strelci SD Jožeta Lacka ekip-
no v tem kolu zmagali, se jim je
po zaslugi odličnega strelca
Alojza Tistenjaka, ki je nastrel-
jal 99 krogov v zadnji seriji, to
posrečilo. Med posamezniki je v
tem kolu zmagal prav tako
Ptujčan Janez Štuhec pred strel-
cem Olimpije Francem Gabrom
in Velenjčanom Borisom Mro-
žem, Alojz Trstenjak pa je pri-
stal na petem mestu. Tudi v
skupni uvrstitvi po vseh treh ko-
lih vodi prepričljivo Janez Štu-
hec, na tretjem mestu je sedaj
Aloiz Trstenjak in na četrtem
Ludvik Pšajd ml. Prav tako pa
tudi med ekipami vodijo
Ptujčani.
Med dekleti je najboljše od
Ptujčank streljala Majda Raušl, ki
se je uvrstila na šesto mesto,
Alenka Peteršič pa na deveto. V
tem kolu so bile ekipno četrte, po
treh kolih pa so strelke SD Jožeta
Lacka ekipno na tretjem mestu.
Odlične domače strelce in strel-
ke si bomo ogledah v petem kolu
državnega prvenstva, ki bo na
Ptuju 13. marca.	McZ
IZ DNEVA V DAN VEČ ČLANOV
Boksarski tabor Breg, ki ga vodi trener Ivan Pučko, Ima že 15 čla-
nov, mladih In starejših boksarjev, čeprav Je organiziran šele do-
ber mesec. Za svoje potrebe. Izvrsten prostor, so najeli v stavbi
Krajevne skupnosti Breg, ielljo pa si še majhen klubski kotiček.
Nakupni so že nekaj potrebne opreme za trening, cllj vodje pa Je
napravi razmere za trening tako ugodne, da Jih bodo ob resnem
delu zanesljivo pripeljale do uspehov. Trenutno se pripravljajo na
prva meča, ki bosta marca v Kranju In Celju, sicer pa pričakujejo
državno ligo. Mladi klub, ki se Je že vključil v Boksarsko zvezo
Slovenije, Ima pred seboj Jasen cllj: postati najboljši v Sloveniji In
uspeti tUdI drugje. — McZ
V	sobotnem, petnajstem kolu
prve državne moške rokometne li-
ge so igralci Drave v športni dvo-
rani Center pred 400 gledalci
težko, z 18:17 premagali eidpo
Omnikoma Rudarja iz Trbovelj.
Tekma ni bila lepa in ne pričako-
vano kakovostna, zato pa zelo
borbena in izenačena.
V	prvem polčasu sta se ekipi iz-
menjavali v vodstvu, ta del pa so
dobili gostje z 11:10. V domači
ekipi ni in ni šlo krožnemu napa-
dalcu Nenu Potočnjaku, ki je
večkrat zgrešil s črte šestmetrške-
ga prostora, dobro pa je zadeval
mladi Renato Vugrinec. V dru-
gem delu se je Potočnjaku odprlo,
vendar so gostje vodili vse do de-
set minut pred koncem, ko so do-
mačini izenačili na 15:15. Za-
ključek je bil igemno napet, saj
se Ptujčani zaradi zastreljanih pri-
ložnosti niso mogli odlepiti, ven-
dar so to popravili z odlično
obrambo in uspešnim vratarjem
Gabrcem. Tekmo so dobili z za-
detkom razlike, na srečo pa zad-
njega zadetka gostov z devetme-
trovke sodnika nista priznala, ker
ni bil dosežen na regularen način.
Za Dravo je najpomembnejše,
da je kljub številnim neizkorišč-
nim priložnostim in izenačenosti
ekip tekmo dobila, saj je s tem na
lestvici prehitela Ribnico in je z
dvanajstimi točkami sedaj deveta,
točko za osmim mestom, ki še vo-
di v končnico prvenstva.
DRAVA: Gaberc, Kramberger,
Pšajd, Novak, Hrnjadovič 2, Sabo,
A. Potočnjak 1, N. Potočnjak 6,
Sagadin 1, Vugrinec 8, Mikulič,
Pintarič.
V	štirinajstem kolu, ki je bilo
prejšnji torek, je Drava v Kozini s
23:26 izgubila s tamkajšnjim An-
dorjem Jadranom, prejela pa šte-
vilne pohvale za izvrstno igro.
V	naslednjem kolu se bodo Ptujč-
ani v Litiji pomerili s Presadom.
mmmmmmmmmmimmimmmsi
V	12. kolu prvenstva v vzhodni
skupini druge moške lige je Or-
mož Invest v Veliki Nedelji s
16:19 (5:11) izgubil z vodilnim
Krškim, drugouvrščena Velika
Nedelja pa je s 25:20 (14:14) zma-
gala v Celju. V soboto se bo Veli-
ka Nedelja v svoji dvorani (ob
19.00) pomerila s Poletom iz
Murske Sobote, Ormož Invest pa
bo gostoval v Radečah. l.kotar
Nenad Potočnjak, krožni napadalec Drave, Je v drugem polčasu
štirikrat premagal vratarja Rudarja. (Foto: l.kotar)
Odlične razmere za
razvoi ptujskega tenisa
Mladi teniški upi s trenerji
Teniška šola Zoki, ki jo vodi
Zoran Krajnc s pomočjo tekmo-
valca in absolventa Fakultete za
šport Dejana Jak^a iz Maribora
in bivšega mladinskega jugoslo-
vanskega prvaka iz Dubrovnika
Luke Hazdovaca, je organizirala
med počitnicami intenzivni tabor
v Goja centru v Hajdošah. Tukaj
so poleg treningov na igrišču tre-
nerji analizirali s posameznimi
igralci njihovo igro ob gledanju
video posnetkov, poslušali so pre-
davanja, si ogledali igro nekaterih
najboljših teniških igralcev sveta,
prav tako pa so mladi teniški upi
izpolnili anketo, v kateri so oceni-
li lastne napake in zapisali svoje
športne želje in pričakovanja. Te-
lesno vzdržljivost so pridobivali
na Osnovni šoli Breg, kjer je rav-
nateljica pokazala vse raumevanje
za potrebe mladih športnikov.
V počitniško šolo so sprejeli le
16 igralcev, starih med 10 in 16
let, s Ptuja, Maribora in drugih
bližnjih krajev. Zoran Krajnc je
povedal, da so omejili število ude-
ležencev, zato da bi imel res vsak
najugodnejše možnosti za napre-
dek, saj so bili le po štirje v skupi-
ni in se je tako lahko trener po-
svetil vsaikemu posebej. Z možno-
stjo treningov v dvorani pozimi in
organizirano vadbo čez vse leto v
toplicah, ki so jo lani popestrili s
taborom v Mozirju, imajo mladi
igralci tenisa prvič na Ptuju vse
možnosti, da se razvijejo v odlične
tekmovalce, meni Zoran Krajnc.
IS---OD TU IN TAM
11, FEBRUAR 1993 — TEDMIK
v ulici V. Prekomorske brigade 3 živi Franc Šprah z ženo
Maryo. 30. januaija je praznoval 80. rojstni dan. Ob jubileju
so mu čestitali sorodniki, prgate^i in znanci. Zaželeli so mu še
veliko zdravih in zadovo^nih let. Njegova največja že^a pa je,
da bi bil znova tako zdrav, da bi se lahko vozil s kolesom. Se-
daj gaje bolezen priklenila na dom. Posedai\je v dnevni sobi in
braige časopisa pa ni tisto, kar si želi. Vedno je nekaj delal,
zato je sedaj včasih nejevo^en. Za politiko se ne zanima, pravi,
da mu je pri ej '^se okroglo^. Nigbo^ je vesel, ko pridejo do-
mov otroci in vnuki, ko ga obiščejo prgateyi.
Franc Šprah se je rodil v Po-
dlehniku, na mali kmetiji. V
družini je bilo šest otrok, da-
nes živita le še dva. Osnovno
šolo je obiskoval v Podlehni-
ku. Zatem se je šel učit za pe-
ka. Vajeniško dobo je preživel
pri peku Jakobu Prapotniku
na Pobrequ. Učil se je od leta
1929 do 1932. Uk je bU vse
prej kot lahak. Delal je vsak
dan od 22. ure do trinajste na-
slednjega dne ali pa še dlje,
odvisno od tega, koliko je bilo
dela. Mojster ga ni "šparal",
prijeti je moral za vsako delo.
Da bi se izmikal kakšnemu
delu, ni bilo govora.
PEKOVSKI UK JE
BIL TRD_
"Ni mi bilo z rožicami po-
stlano. Mojster ga je rad po-
pil, včasih pa je tudi udaril.
Delal sem za hrano in stano-
vanje, včasih pa sem dobil tudi
kakšno obleko. Pekova žena
je bila bolj prijazna, ob velikih
praznikih mi je stisnila kakšen
dinar. Na začetku vajeniške
dobe sem delal vse, sej al mo-
ko m pripravljal vse arugo za
peko, dostikrat pa sem tudi
sekal drva. Pri peči sem pričel
delati v tretjem letu vajeniške
dobe. Ker sem bil prizadeven,
mi je mojster skrajšal uk za
eno leto. Delo v pekami je bi-
lo tako naporno, da sem vsak
dan komaj čakal, da je bila
ura dve, tri popoldne, da sem
lahko šel spat. Zvečer pa se je
pričel nov delovnik..."
V Prapotnikovi pekarni so
večinoma pekli rženi in beli
kruh ter kiflje. Zjutraj so kruh
in pecivo raznašali posamez-
nim strankam. Če je kaj pro-
dal mimo tega, je pri vsakem
kilogramu zaslužil 50 para.
Počasi se je denarja nabralo
toliko, da si je lahko kupil
hlače.
Ko je 1932. leta prišel v
Ptuj, je bil že pekovski po-
močnik. Zaposlil se je pri pe-
ku Firtnaiju. Vojsko je služil v
Boki Kotorski. Po vrnitvi se je
zaposlil v delavski pekarni v
Mariboru. Leta 1941 je bil
mobiliziran v nemško vojsko.
Nekaj časa je bil v Nemčiji,
odkoder pa so ga poslali na
rusko fronto, kjer so ga zajeli.
Iz ujetništva se je vrnil pozimi
1945. leta. Znova se je zapo-
slil v delavski pekami v Mari-
boru. Leta 1946 je prišel zno-
va v Ptuj, zaposlil se je v me-
stnih pekamah. Mojstrski iz-
pit je opravil 1954. leta. Do
upokojitve leta 1973 je delal v
pekamah v Ptuju in Kidriče-
vem. Prvega marca letos bo
natanko dvajset let, odkar je
upokojenec.
je bilo najteže pri pe-
kovskem delu?
"Najtežje je bilo mešati te-
sto. V začetku smo vse smo
delali na roko, ker strojev še
ni bilo. Nič laqe pa ni bilo pri
peči. Moral si paziti, da je bil
kruh pravilno pečen. "
Kajenje današnji kruh?
"Prej je bilo dmgače. Zve-
čer smo delali kvas, deset dag
ga je zadostovalo za 300 kilo-
gramov kruha. Danes ga za
enako količino porabijo štiri
kilograme. Takšno testo ne
stoji dolgo, zato se kruh hitro
pokvari. Pekom se danes mu-
di, včasih ni bilo tako..."
Franc Šprah ni samo pridno
delal v pekarni, razdajaj se je
na številnih drugih podroi^ih.
Že v vajeniški dobi je rad pel,
bil je v tamburaškem zboru,
ob sobotah je kegljal, če je le
mogel se je s kolesom odpeljal
domov v Podlehnik. V me-
stnih pekarnah so mu zaupali
marsikatero dolžnost. Petje pa
je ostala ena njegovih naj-
vei^ih ljubezni. Pel je celih 48
let, zelo ponosen je na zlato
Galusovo značko. Tudi po
upokojitvi ni miroval. Bil je
podpredsednik ptujskega dru-
štva upokojencev, del^ je v
komisiji za stanovanjska vpra-
šanja upokojencv, tri leta je
vodil kolesarski trim, trudil pa
se je tudi v krajevni skupnosti.
Vedno je bil tam, kjer se je
nekaj delalo. "Bil sem povsod,
samo doma ne," se rad pošali.
Danes mu to manjka. Zaradi
bolezni se je moral odpoveda-
ti številnim konjičkom. Žena
Marija, ki je njegova življenj-
ska sopotnica že 41 let, se zelo
trudi, da bi mu olajšala bole-
zenske težave. Ne glede na to,
v njunem življenju prevladuje
zadovoljstvo, ki je splet drob-
nih radosti. Zaželimo jima še
vrsto srečnih in zadovoljnih
let!	MG
Franc Šprah.
Številna ppiznaiija za delo v ljubiteljski kulturi
''Slovenski kulturni praznik. Praznik majhnega sredi\jeevrop-
skega naroda na jugu Evrope. Veličastno!'', je zapisa! Stane Gra-
dišnik, strokovni delavec pri slovenjebistriški OZKO v bistriškem
lokalnem časopisu ob slovenskem knlturnem praznika, ko Slovenci
počastimo spomin na svojega velikega pesnika Prešerna in se ob
tem veselimo svoje kulturne zgodovine, vpletene v tri\je stoletne te-
me, ki se preliva v današnji svetlejši čas.
Organizatorici, ZKO Sloven-
ska Bistrica in DPD Svoboda
Slovenska Bistrica sta v kulturni
del programa povabili k sodelo-
vanju Študentski pevski zbor Ju-
rij Vodovnik iz Slovenske Bi-
strice, Dramski studio Maribor
in Kvartet Zven.
Kot je že navada, so tudi to-
krat ob prazniku kuUure podelili
najzaslužnejšim za delo v ljubi-
teljski kulturi številna priznanja.
Zlato plaketo Štefana Ro-
miha za življensko delo so po-
delili Petru Štefaniču iz DPD
Svobode Slovenska Bistrica.
Priznanja Štefana Romiha za
enoletne dosežke v ljubiteljski ^
kulturni dejavnosti so prejeli
Mira Šela iz Lapoija, Ljudski
pevci DPD Svobode iz Sloven-
ske Bistrice, Marija Kmetec
iz Pragerskega, Ljudmila
Gajšek ter Branko Fuks —
oba iz Poljčan.
Podeljenih je bilo tudi 19
zlatih Linhartovih odličij za
delo na področju amaterske
gledališke dejavnosti za vsa le-
ta po drugi vojni. Prejeli so jih
Erik Krajnc, Jože Logar, Mi-
lan Nahtigal, Ladislav Ko-
vačič, Marinka Sekolec, Stan-
ko Sekolec, Marija Skale, Do-
roteja Ozimič, Janko Čar, Luj
Polanec in Ignac Kamenik —
vsi iz Slovenske Bistrice, Vera
Čepič iz Spodnje Polskave,
Franc Padežnik iz Zgornje
Polskave, Breda Veber in Ivo
Dobrovnik — oba iz Oplotni-
ce, Rozika Ozimič iz Zgornje
Ložnice, Ivan Pučnik, Miloš
Urbančič in Stanko Kolar —
vsi iz Črešnjevca.
Po prireditvi je bilo skupno
srečanje vseh "svobodašev",
skupine iz posameznih društev
so pripravile priložnostne pro-
grame in tako prikazale svojo
delavnost. Vida Topolovec
12. RDEČI DREN
(Cornus
sangulnea)
Vrstni pridevek "rdeči" nas pri
tem drenu opozaija na dve lastno-
sti, ki sta vidni jeseni in pozimi.
Prva je ta, da se listje, preden od-
pade, obarva rdeče, druga pa, da
so čez zimo mlade šibaste veje
rdeče. Rdeči dren je v Sloveniji po-
gost po nižinah, ob potokih in re-
kah, pa tudi v poljskih živih mejah.
Pozno spomladi cveti belo.
Drobni cvetovi so zbrani v dežni-
kastih socvetjih. Na njihovem me-
stu se pozno poleti razvijejo plodo-
vi. Ti so črni in drobni. Okoli se-
mena je bolj malo mesa, pa še to
ima grenek in trpek okus. Ce bi jih
vseeno jedU, bi imeli težave, čeprav
plodovi niso zares strupeni.
Na vrtu lahko iz rdečega drena
osnujemo živo mejo. Ne zahteva
globokih tal, prenese tudi precej
sence. Grmi se hitro zgostijo, saj
iz korenin vsako pomlad odženejo
nove mladike. Če ga ne obrezuje-
mo, zraste do 4 metre visoko (in
temu primerno široko).
Sedemn^U občni zbor lUrističiiega društva
VODENJE DRUŠTVA PRELOŽILI
NA MLAJŠA RAMENA
Program iz leta 1992 so v celoti uresničili, je uvo-
doma povedal dolgoletni predsednik društva Franc
Sladnjak. Poudaril je še, da so veliko truda vložili tu-
di v urejanje okolja. V kraju so uredili kanalizacijo in
okolico domače cerkve ter nabrali za okoli 100 trak-
torskih prikohc razne navlake.
Njihova vsakoletna osrednja prireditev so turistični
dnevi s pokušnjo vina, ki so jo vinogradniki in števil-
ni drugi obiskovalci že vzeli za svojo. Žal pa postaja
za društvo v denarnem pogledu ta prireditev iz leta v
leto manj uspešna.
Na letošnjem občnem zboru so ob pregledu dela za
minulo leto in ob težavah, s katerimi se kot majhno
podeželsko društvo vse pogosteje srečujejo, sklenili,
da bodo vodenje društva preložili nekoliko na mlajša
ramena. Kadra jim ne manjka, saj so vsa leta zave-
stno "vzgajali" turistični podmladek. Del starejših
članov bo še ostal v upravnem odboru, vendar želijo,
da večji del bremen le prevzamejo mlajši. Tako so na
občnem zboru v upravni odbor, ki bi vodU TD Pod-
gorci v letih od 1993 do 1995, izvohli Martina Ku-
kovca, Franca Laha, Franca Sladnjaka, Vido Mari-
nlč, Miha Soka, Antona Slavinca, Stanka Kukovca,
Mirka Kraboiga, Marico Muršič, Jožeta Horvata in
Stanka Sladnjaka. Izvolili so še po tričlanski nadzorni
odbor, odbor za okolje in gostinstvo.
Tudi letos bodo turistični dnevi s pokušnjo vina in
ob skrbi za urejeno in čisto okolje njihova osrednja
prireditev, ki bo tokrat v sredini maja. Pokušnja pri-
nesenih vzorcev bo 15. in 16. maja, 22. in 23. pa bo
potem praznik vina s pokušnjo in vsemi spremlja-
jočimi prireditvami, od razstav dalje. Na vprašanje,
zakaj so prireditev prestavili v mesec maj, so vino-
gradniki povedah, da bo takrat vino živahnega letni-
ka 1992 bolj zrelo.	Vida Topolovec
Torak, 9. februarja bo v zgo-
dovini ptujskega kurentovanja
ostal zapisan kot dan, ko so
se v Ptuju zbrale skupine ko-
rantov Iz Lancove vasi, Zabov-
cev, Stojncev, Bukovcev, Spu-
hlje, Rogoznice In Ptuja na
svojevrstnem protestnem sho-
du proti nekaterim odločitvam
občinske vlade, oziroma mini-
stra za turizem In gostinstvo v
zvezi z letošnjim kurentovan-
Jem In nastopi korantov dru-
god. Prek 150 korantov pa Je
tako želelo Ptujčanom tudi
dokazati, da med nJImI vlada
sloga In enotnost. Več o tem v
naslednjem Tedniku.
Foto: M. Ozmec
Paprika in feferoni
Kmetijska zadruga Ptuj je v letu 1992 poizkusno uvajala
proizvodnjo paprike in feferonov.
V letu 1993 bo to proizvodnjo razširila in proizvedla za ETO
Kamnik 60 ton paprike in 80 ton feferonov.
Pridelava je zanimiva za kmetije in polkmetije z manjšimi ob-
delovalnimi površinami in za vse tiste, ki imajo veselje do
vrtnarskega dela. Površine, kjer bi sadili papriko in feferone naj
ne bi bile manjše od 3 arov-za kar zadostuje okrog 1.000 sadik.
Paprika in feferoni dobro uspevajo na površinah, kjer je ves
dan sonce in ni direktnega delovanja vetrov.
Tla morajo biti dobro založena z hranilnimi gnojili, zlasti s kali-
jem, ki zelo ugodno vpliva na rast, razvoj, zorenje in kakovost plo-
dov, ne smejo pa biti gnojena s svežim hlevskim gnojem.
Ker rastline zatevajo ob tvorbi plodov veliko vode, je možno do-
biti tudi namakalno napravo, ki jo vsak sam delno sofinancira.
Sadike paprike in feferonov je možno vzgojiti v koritih na oken-
skih policah ali pa dobiti že vzgojene sadike.
Za vse zainteresirane proizvajalce bodo organizirali strokov-
no predavanje o tehnologiji paprike in feferonov. Interesenti
lahko dobijo dodatne informacije na svojih zadružnih enotah
ali poslovalnicah Zadruge Ptuj.	Marija Roškar, ing. agr.
V SADNEM VRTU bi si že-
leli gojiti čimveč sadnih vrst in
sort, da bi si tako popestrili
sortimant pridelanega sadja,
vendar pa smo na tem po-
droi^u omejeni. V vrtu običaj-
no razpolagamo z majhno po-
vršino, pa tudi vsaka sadna
vrsta in sorta ima rastne po-
sebnosti in zahteve, s katerimi
se ne more prilagoditi na
vsakršne pedološke in vre-
menske razmere. Ko sadni vrt
načrtujemo, upoštevamo vse
okolnosti, ki vplivajo na odlo-
čitev in izbiro za gojitev, žal,
ene sadne vrste.
Med številnimi okolnostmi
naj bi čimbolje poznali bio-
loške lastnosti sadne rastline
in ekološke pogoje. Pomem-
bno vlogo, ali bo rastlina v ne-
kem okolju uspevala, imajo
korenine. Od korenine je od-
visno, kolikšen obseg in višino
bo zavzemala drevesna kroš-
nja, kako se bo rastlina zasi-
drala, kako se bo prehranjeva-
la, kdaj in kako bo zarodUa in
k^o dolgo bo rodila.
Po izvoru ločimo dvoje vrst
korenin: generativne, ki so se
razvile iz semena, in vegetativ-
ne, ki se razvijajo iz dela de-
bla (podtaknjenci, grebanice,
grobanice, koreninski izra-
stki). Korenine služijo rastlini,
da jo učvrstijo v tla in črpajo
hrano ter vodo iz tal, ki jo po-
tem pošiljajo v list na presno-
vo. Korenine pa poleg osnov-
ne funkcije služijo sadni rastli-
ni tudi kot podlaga, na katero
cepimo žlahtni del, iz katere-
ga se razvijajo nadzemni orga-
ni sadne rastline.
Vedeti o vrsti in izvoru ko-
renin, je za sadjarja pomem-
ben podatek, ko se odloča za
odbiro sadnih vrst in sort, saj
drevo, ki je vzgojeno na gene-
rativnih koreninah iz semena,
pravimo mu tudi sejanec, raz-
vije močan in obširen splet
korenin in veliko drevesno
krošnjo, ki sicer pozneje zaro-
di, toda dolgo rodi. Jablane,
hruške, češnje in orehe, vzgo-
jene na sejancu, sadimo red-
ko, vsaj 10 m narazen. Drevo,
vzgojimo na vegetativni podla-
gi, tvori majhne šopaste kore-
nine, zaradi tega pa razvije
majhno drevesno krošnjo. Ta-
ko je mogoča gostejša sadnja
na okrog 1 m narazen. Drevo
hitro zarodi, življenjska doba
rastline pa je krajša. Pri večini
takih dreves pa je potrebna
opora.
Na vegatativnih koreninah
vzgojena drevesa omogočajo
na majhni površini zasaditev
znatno večjega števila sadnega
drevja, kar omogoča širši iz-
bor sadnih vrst in sort. Pri vsa-
ki zasnovi, načrtovanju, obno-
vi ali nadomestnem sajenju
sadnega vrta se posvetujemo z
drevesničarjem, kjer sadike
nabavljamo, saj napačno iz-
branega sadnega drevja na
neustreznih podlagah kasneje
ni mogoče obvladovati z rezjo
ali drugimi agrotehničnimi
ukrepi.
V	OKRASNEM VRTU ob
nadpovprečno toplem vreme-
nu v tem zimskem obdobju
presedamo trajnice, kakšno
je njihovo stanje prezimljanja.
Nekatere trajnice smo zaščitili
s kompostovko, šoto ali hlev-
skim gnojem, druge z listjem,
slamo ali smrečjem, bolj od-
pome proti mrazu pa smo
prepustili vremenu brez za-
ščite. Kakor zaenkrat kaže, so
trajnice dobro prestale dose-
danjo zimo, lahko pa se dogo-
di, da smo pri pregledu ugoto-
vili, da so rastline zrahljane in
pridvignjene. Dvignila jih je
lahko zmrzal ali škodljivci. Ce
je posledica zrahljanosti zmr-
zal, rastlino nekoliko zateptaj-
mo in stisnimo z zemljo v
prvotni položaj. Ker pa je se-
daj sorazmerno sušno obdob-
je, je takšne rastline pripo-
ročljivo zaliti. Čestokrat pa so
rastline privzdignili Škodljivci,
krti, voluharji ali poljske miši,
kar ugotovimo, če opazimo
okrog rastlin krtine, v teh pa
rove pri tem ravnamo kot po-
leti tako, da pričnemo loviti in
uničevati škodljivce, ki so se
pojavili v tleh. Z rastlinami pa
ravnamo enako, kot če bi
trpele po zmrzali.
Kljub sorazmerno toplemu
vremenu v ZELENJAVNEM
VRTU prva polovica februarja
še ni primeren čas^za setev
vrtnin na prostem. Če v vrtu
posedujemo hladno zaprto
gredo, ki se od tople razlikuje
le v tem, da ni polnjena z ma-
teriali za ogrevanje, lahko že
sejemo nekatere vrste vrtnin.
Iz posevka čebulnega seme-
na, v katerem času vzgojimo
kakovostne sadike za presa-
janje na prosto, čebula nam-
reč ni preobčutljava za večje
temperaturne spremembe, za-
to bo v nekoliko zaščitenih
razmerah mogoče, da pridela-
mo znatno debelejšo čebulo,
kot pa pri pozni neposredni
setvi na prcJsto.
V	hladno gredo sejemo tudi
solato berivko ali druge vrste
za pridelavo sadik, saj bo tako
vzgojena solata lahko nekaj
dni ali celo tednov prej na mi-
zi, kot če bi jo sejali v zgodnji
spomladi na prosto.
Zemlje v hladni zaprti gredi
ne prekopavamo, temveč z
grabljami vrhnjo plast le po-
ravnamo in prerahljamo. Se-
me bo v zaprti gredi kalilo
kljub temu, če bo zunaj sneg,
saj se zima zagotovo še ne po-
slavlja.
Po biokoledarju je priporoč-
ljivo sejati in saditi rastline, ki
jih pridelujemo zaradi lista 13.
februarja, nadzemnih plodov 8.
in 9. ter od 16. do 18. februar-
ja, zaradi podzemnih plodov pa
od 9. do 12. in od 18. do 20. fe-
bruarja. Rastline, kijih pridelu-
jemo zaradi cveta in zdravilna
zelišča sejemo 12. in 13. feb-
ruarja. 14. in 15. februarja po
biokoledarju niso priporočljiva
nobena opravila z rastlinami v
zemlji Miran Glušič, ing. agr.
TEDMIK — li. februar bjb
ZA RAZVEDRILO — 21
22 OGLASMN POSLOVNA SPOROČILA
11, gisBRtat — TEDMIK
TEMilK — urEmmim
OGLASI IN OBJAVE -- 23
Posebna priznanja so preje-
li: Elizabeta Forstnarič iz Pro-
svetnega društvao Cirkulane,
Lizika Cvetko, Franc Horvat
in Jože Sakelšek iz Prosvetne-
ga društva Grajena, Majda
Kramberger, Albert Pal in
Marjan Vidovič iz Pihalnega
orkestra Ptuj, Alojz Fošnarič
iz Prosvetnega društva Go-
rišnica, Marjan Horvat iz Pro-
svetnega društva Vitomarci
ter Stanko Bac in Jože Foltin
iz Komornega moškega zbora
Ptuj.
Bronasto plaketo Zveze kul-
turnih organizacij občine Ptuj
so dobili: Jože Sotler iz Ptuja,
Jože Kolar iz Majšperka in
Stanko Menoni iz Ptuja. Sre-
brno plaketo sta prejela Tere-
zija Maroh iz Zabovec in La-
dislav Pulko iz Ptuja. Zlato
plaketo Zveze kulturnih orga-
nizacij za leto 1992 pa sta pre-
jela Marija Vaupotič iz Graje-
ne in Anton Horvat iz Ptuja.
Komisija za priznanja in
odlikovanja Skupščine občine
Ptuj je letos namenila Oljen-
ke, priznanja občine Ptuj:
Marjeti Ciglenečki, Francetu
Forstneriču, Tinčku Ivanuši in
Pevskemu zboru sv. Viktorina.
Podeljena so bila na ponedel-
jkovi svečanosti razen France-
tu Forstnariču, ki mu je bila
Oljenka izročena že na sobot-
ni prireditvi.
Na slovesnosti pa ni bila iz-
ročena Velika Oljenka, naj-
višje priznanje občine za iz-
jemne dosege na podroi^u
kulture, ki jo letos prejme
Zgodovinsko društvo Ptuj ob
svojem 100-letnem jubileju.
Velika Oljenka bo društvu
izročena na osrednji slovesno-
sti društva ob tem visokem ju-
bileju.	NaV
V soboto, 6. februarja, je bi-
lo v poročni dvorani ptujskega
matičnega urada na Mestnem
trgu v Ptuju iqemno slovesno.
Po 60 letih življenja v trdni za-
konski zvezi sta bila slovesno
razglašena za bisernoporočen-
ca Janez in Marjeta Vojsk iz
Zagojičev 6, KS Gorišnica.
Nekaj skromnih podatkov iz
njunega življenja in dela.
Janez je bil rojen 20. 11.
1905 v Gorišnici, Marjeta roj.
Kolarič pa 13. 7. 1909 v Spu-
hlji. Poročila sta se 23. 1. 1933
v Ptuju, v minoritski farni cer-
kvi sv. Petra in Pavla. Janez se
je v mladosti odločil za Čast-
niški poklic. Med vojno je
ostal zaveden Slovenec in po-
magal osvobodilnemu gibanju.
Po vojni je delal v gradbe-
ništvu in je do upokojitve de-
lal kot gradbeni delovodja.
Posebno dejaven je bil več de-
setletij na podroi^u gasilstva.
Marjeta je gospodinjila in de-
lala doma, vedno pa je možu
pomagala pri njegovi društve-
ni dejavnosti.
V zakonu se jima je rodilo 6
otrok, 3 sinovi in 3 hčerke. Ob
njuni zlati poroki pred deseti-
mi leti jima je čestitalo tudi 11
vnukov, ob bisernem jubileju
pa se jim je pridružilo še deset
pravnukov. Bisemoporočence-
ma tudi naše prisrčne čestitke!
Blaernoporočonca Ivan In Marjeta Vojak — Foto: Cilka
Poročna dvorana v mestni hiši
v Ptuju je bila v soboto, 6. fe-
bruarja, tudi prizorišče slove-
snoti ob zlati poroki Alojza in
Veronike Horvat iz Formina 14,
KS Gorišnica. Alojz se je rodil
22. 5. 1921 v Bresnici, Veronika
roj. Plohi pa 20. 9. 1919 v For-
minu. Poročila sta se 7. februar-
ja 1943 v Gorišnici. Kmalu po
poroki je Alojz moral zapustiti
ženo z dvema malima otrokoma
in slediti pozivu v nemško voj-
sko. V Franciji je bil od An-
gležev ujet, se potem s Peto
prekomorske brigado vrnil po-
magat osvobajat domovino, po-
tem je moral ostati še v vojski in
šele 1946 se je vrnil k ženi in
otrokom. Žena je v času
moževe odsotnosti hodila na
delo h kmetom, da je zaslužila
za skromno preživljanje hčerke
in sina. Po vrnitvi moža je bilo
lažje. ZaposUl se je v Strnišču in
v TO A Kidričevo delal do upo-
kojitve. Z ženo sta si postavila
lasten dom in dokupila nekaj
zemlje. Kmečka opravila rada
opravljata še danes. Imela sta 3
otroke, ob jubileju pa se veseli-
ta tudi ob 4 vnukih in 4 pravnu-
kih. Zlatoporočencema tudi
naše čestitke in dobre želje!
Alojz In Veronika Horvat ob zlatem jubileju — Foto: Laura
Rodile so - čestitamo: Vale-
rija Nidorfer, Opekamiška 11,
Ormož - deklico; Sonja Bla-
žek, Zg. Pristava 14/a - dekli-
co; Valerija Kline, Ribiškajpot
14, Ptuj - Alena; Slavica Cuš,
Dornava 25, Domava - dečka;
Anica Topolovec, Zg. Hajdina
145/a, Hajdina - Lejo; Ksenija
Kosi, Pršetinci 18, Tomaž -
Mitja; Marija Rodošek, De-
senci 2, Destmik - dečka; Vid-
ka Petek, Dornava 103, Dor-
nava - Jano; Milena Vindiš,
Selcka c. 27, Ptuj - Sašo.
Poroka - Ptig: Feliks Mlakar,
Ormoška c. 108, Ptuj in Marta
Lenart, Žabjak 39, Ptuj.
Umrli so; Angela Rejec,
Turški Vrh 70/a, ^1938 - -h 28.
januarja 1993; Marija Laura,
roj. Prelog, Gajevci 44, *1918
- -»-3. februarja 1993; Andrej
Petrovič, Vareja 14/a, '1929 -
H- 1. februaija 1993; Terezija
Emeršič, lO-aigherjeva 25,
Ptuj, '1932 - 24. januaija
1993; Franc Uratnik, Kraig-
herjeva 29, Ptuj, ♦1914 - +2.
februaija 1993; Antonija
Greif, roj. Pišek, Dragonja vas
3, '1906 - -i-30. januarja 1993;
Franc Černejšek, Kočice 58,
•1926 - 3. februarja 1993; Ana
Hercog, Sp. Gruškovje 22,
•1927 - -1-6. februrja 1993; Al-
bert Klajderič, Gruškovec 93,
•1924 - +5. februarja 1993;
Jožica Letič roj. Keuc, Ul. He-
roja Lacka 3, Ptuj, ^1908 - +6.
februaija 1993; Neža Murko-
Golič roj. Vuk, Župei^a vas
32, ^1915 - +5. februarja
1993.
TRAGEDIJA
GLAZARJEVIH
V soboto, 6. februarja, dve
minuti pred 19. uro, se je na
železniškem prehodu v Račah
zgodila huda prometna nesreča,
ki je globoko presonila Ptuj-
čane in ljudi na širšem ob-
močja. V nesreči so umrli 39-
letni Zvonko Glažar, i^egova le
2 meseca mlajša žena Nada in
oba sinova 14-letni Niko in 12-
letni Ma^až Glažar, doma iz
Nove vasi pri Ptuju 25/c. Kako
je prišlo do nesreče?
Po prtljagi sodeč se je dru-
žina v soboto zvečer vračala s
smučanja. Kdo ve zakaj in kam
se jim je tako mudilo. Dejstvo
je, da Zvonko za zadigim avto-
mobilom v koloni, pred spušče-
no polzapornico z utripajočimi
signalnimi lačmi, ni ustavil.
Stoječa vozila je začel prehite-
vati po levi. Ko je pripeljal do
spuščenih polzapomic, je iz
smeri Celja proti Mariboru od-
peljal tovorni vlak. V tistem tre-
nutku je Glažar s svojim avtom
po levi obvozil polzapornico, in
ko je bil na drugem tiru, je po
njem iz mariborske smeri pri-
peljal potniški vlak. Lokomoti-
va je s sprednjim delom silovito
trčila v levo bočno stran Gla-
žarjevega avtomobila in ga po-
tem še dobrih 400 metrov poti-
skala pred seboj. Potniki so
medtem drog za drugim padali
iz avtomobila, vendar so, zaradi
silovitega trčenja, vsi na kraju
nesreče umrli...
TragedUa družine Glažar je
pretresla vsakega človeka. Toda
zgodilo se je, nič se ne da spre-
meniti. Tragična nesreča pa je
znova najresnejše opozorilo
vsem voznikom, da upoštevajo
prometne predpise. Žal je takih
primerov bilo zadnji čas veliko.
z''A^O|I"V................................................""
NABREŽINO POTOKA
Po regionalni cesti skozi naselje
Soviče, KS Videm pri Ptuju, se je
v ponedeljek, 1. februarja okoli
17. ure, peljal z osebnim avtomo-
bilom Anton Bedrač iz Maribora.
Med vožnjo je zapeljal s ceste na
travnik in po 60 metrih vožnje
trčil v nabrežino potoka Psičina.
V nezgodi se je hudo ranil vozni-
kov sopotnik Božislav Žnuderl iz
Maribora. Škodo na avtomobilu
pa so ocenili na 400 tisoč tolarjev.
HČI IN OČE
RANJENA
V sredo, 3. februarja, se je po
magistralni cesti proti Ljublja-
ni peljala z osebnim avtomobi-
lom 27-letna Ivanka Ožinger iz
Gajevcev, KS Gorišnica. Med
vožajo od Gomilskega proti
Vranskem, v naselja Kapla ji
je, nekfg pred 14. uro, nasproti
pripeljal kombi, ki ga je vozil
45-letni Branko Kramberger iz
Zatika pri Mariboru. V blagem
desnem ovinku je kombi iz nez-
nanega razloga zape^al na levo
stran ceste pred avto, ki ga je
vozila Ožingeijeva. Vozili sta
čelno silovito trčili. Kombi je
dvignilo v zrak, ga obrnilo za
180 stopiig in ostal je na ce-
stišču, prevngen na desni bok.
Osebni avto je odbilo na trav-
nik, v igem pa je ostala vkle-
ščena voznica Ožingeijeva, ki je
dobila tako hude poškodbe, da
je na kraju nesreče umrla. Hu-
do ranjena sta bila njena sopot-
nika 8-letna hčerka in 59-letni
oče Ivan Ožinger. Hudo raigena
sta bila tudi voznik kombga
Branko Kramberger in igegov
sopotnik Carlo Giaseppe,
državljan Italije.	FF
KDO SO
SOLASTNIKI
ČISTEGA
MESTA?
Po včerajšnji opozorilni
stavki delavcev Čistega mesta
pred ptujsko občinsko zgrad-
bo so delavci, včlanjeni v Ne-
odvisne sindikate Slovenije,
ponovno obelodanili svoje
zahteve: želijo, da sta Čisto
mesto in koncesija za odvoz
odpadkov v občini Ptuj na
dnevnem redu prvega zase-
danja občinske skupščine, na
katerem želijo biti prisotni tu-
di predstavniki Neodvisnih
sindikatov. Zakaj niso bili k
ustanovitvi podjetja povablje-
ni zaposleni in drugi občani?
Zakaj se je to počelo na skri-
vaj? Neodvisni sindikati bodo
sprožili postopek revizije usta-
novitve Čistega mesta, saj ne
morejo mirno opazovati, kako
polzi premoženje naših davko-
plačevalcev v roke tujcev in
domačih posameznikov. Po
njihovih podatkih so solastni-
ki Čistega mesta direktor Eko
lesa Vilko Pešec, računovod-
kinja Vida Čajič in Boris
Roje.	MZ