Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 41 IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA•Jure Tomažič, Danilo Malnar, Ervin Struna IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA CONSTRUCTION OF WATERPROOF RC STRUCTURE IN THE BASEMENT OF THE RESIDENTAL SKYSCRAPER PECA Jure Tomažič, dipl. inž. grad. jure.tomazic@cgp.si Danilo Malnar, univ. dipl. inž. grad. danilo.malnar@cgp.si Ervin Struna, univ. dipl. inž. grad. ervin.struna@cgp.si CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto Strokovni članek UDK 624.012.45:699.82 Povzetek l V članku obravnavamo izvedbo zaščite kleti objekta pred talno vodo in vlago brez uporabe hidroizolacijske membrane. Na objektu stolpnica Peca je bil zunanji ovoj kletnega dela objekta zgrajen po načelu bele kadi. Pojem bela kad ne pomeni samo vgradnje betona s posebno recepturo za doseganje vodoneprepustnosti, ampak skupek ukrepov, ki jih je treba upoštevati že pri zasnovi konstrukcije objekta, pri podrobnem pro- jektiranju, med pripravo na izvedbo del in pri izvedbi del na objektu. Ključne besede: vodoneprepustna betonska konstrukcija, bela kad, izvedbeni detajli, tesnilni trakovi, armatura za omejitev razpok Summary l The article deals with the implementation of waterproof basement shell construction without waterproofing membrane. At the Peca skyscraper, the outer shell of the basement was built using the principle of white tub. The term white tub does not only mean the installation of concrete with a special recipe for waterproofing, but a set of measures to be taken in the design of the structure itself, in detailed design, during the preparation for the execution of works and in the execution of works on the site. Key words: waterproof concrete construction, white tub, execution details, sealing tapes, crack reducing rebar 1•UVOD Zaščita objektov pred vodo in vlago je ena od bistvenih zahtev pri gradnji objektov. Skladno s Pravilnikom o zaščiti stavb pred vlago je treba zaščititi stavbe pred talno vodo in vlago, atmosferskimi padavinami in vodo iz napeljav stavbe. Ovoj stavbe mora biti pro- jektiran, izveden in vzdrževan tako, da stavbo ščiti pred prodorom vlage v notranjost stavbe ali navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala, povzročila razvoj plesni in gliv ali poslabšala njihove lastnosti do te mere, da bi bila ogrože- na zanesljivost stavbe [SIST, 2005]. V nadaljevanju bomo podrobneje obravnavali zaščito zunanjih sten in tal v stiku s terenom. Po 1 1. členu pravilnika je treba hidroizolacijo pred talno vlago zunanjih sten in tal v stiku s terenom izvesti po standardih SIST DIN 18195-1 do 10. V predpisih sta črna ali bela kad navedeni kot splošni izvedbi zaščite podzemnih delov objek- tov proti vlagi. Ustrezni sta za najbolj zahtevne pogoje (vse vrste tal, globine in višine vodnih stolpcev). Glavna razlika je, da moramo pri črni kadi na zunanji strani konstrukcije vgraditi zvezno vodoneprepustno membrano (polimer- ne, elastomerne, FPO-membrane …), pri beli kadi pa te membrane ni, zato mora biti skrbno Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 42 • pravilno zasnovo konstrukcije na stiku s terenom in planiranje delovnih taktov za izvedbo, • izbiro pravilne recepture betonov, • omejitev širine razpok v betonu; izračun in vgradnjo ustrezne armature (obtežni pri meri vplivov med gradnjo po SIST EN 1991-1-6 in v času uporabe objekta [Beg, 2009]), • pravilno načrtovanje in izvedbo detajlov (pred- vsem delovnih stikov, spojev in prebojev), tloris kleti meri ca. 3160 m 2 . Dno temeljev je na globini 6,6 m pod koto terena na območju zunaj tlorisa stolpnice, pod tlorisom stolpnice pa je dno temeljne plošče na globini 7,5 m. Nosilna konstrukcija objekta je monolitna armiranobetonska. Medetažne konstrukcije so gladke dvosmerno nosilne AB-plošče. Navpično konstrukcijo, ki podpira medetažne plošče in prevzema vodoravne obtežbe, tvorijo AB-stene po obodu in v komunikacijskem jedru objekta ter AB-stebri na sredini stolpov. Kletna konstruk- cija je izvedena podobno. Za temeljenje objekta je bila sprva predvidena temeljna plošča le pod stolpnico, pod kletjo zunaj območja stolpnice pa pasovni temelji. Ker se je investitor za belo kad odločil naknadno, je bilo tudi pasovne temelje treba preprojektirati v temeljno ploščo. Izkop gradbene jame je bil opravljen z verti- kalnimi varovanimi brežinami. Izvedeno je bilo varovanje gradbene jame z vertikalnimi slopi jet-grouting, sidranimi z začasnimi geoteh- ničnimi sidri pod kotom 20–25 ° in z jetsidri pod kotom 45 °. Stene gradbene jame so bile izravnane z armiranim betonskim obrizgom (torkretom). Temeljna tla so dobro prepustna iz neko- herentnih zemljin (rahlo zaglinjeni prod). Talna voda se nahaja na globini ca. 10 m pod dnom temeljne plošče objekta. zasnovana, načrtovana in izvedena betonska konstrukcija podzemnega ovoja objekta. V standardu SIST DIN 18195 so v podpoglav- jih 4 in 6 glede na hidrogeološke lastnosti tal in globino konstrukcije pod nivojem terena navedene različne zahteve za zaščito ob- jektov pred talno vodo ([SIST, 2012a], [SIST, 2012b]). Črna in bela kad sta navedeni kot splošna načina zaščite za najbolj zahtevne pogoje. Obstajata tudi pojma oranžna in rjava kad. Pri oranžni kadi gre za beton, armiran z makro jeklenimi vlakni, pri rjavi kadi pa za zaščito z bentonitno membrano na osnovi glinenih mineralov, ojačenih s tekstilnimi vlakni. 2•KRATEK OPIS OBRAVNAVANEGA OBJEKTA 3• IZVEDBA VODONEPREPUSTNE BETONSKE KONSTRUKCIJE PO NAČELU BELE KADI Zaščito pred talno vodo in vlago po načelu bele kadi smo izvedli na kleti večstanovanjske- ga objekta Stolpnica Peca na Litostrojski cesti v Ljubljani [Lanel, 2020]. Objekt je zasnovan kot dva stanovanjska stolpa z lokali v pritličju, ki sta med seboj povezana s komunikacijskim jedrom. Stolpa imata po 14 nadzemnih etaž (P+13N), na zahodnem stolpu je še teras- na etaža (slika 1). Bruto tlorisna površina ene etaže znaša 678 m 2 , višina konstrukcije objekta nad koto terena pa je 49,5 m. Pod stolpoma sta 2 kletni etaži, namenjeni garaži in shrambam etažnih lastnikov (slika 2). Bruto V našem primeru se bomo osredotočili na gradnjo vodoneprepustne betonske konstruk- cije na stiku s terenom, ki jo sestavljajo temeljna plošča in z njo spojene obodne kletne stene. Slika 1• Arhitekturni prikaz objekta. Slika 2• 3D-model AB-konstrukcije objekta. Kadar je betonska konstrukcija del bele kadi, ima hkrati funkcijo zagotavljanja stabilnosti in mehanske odpornosti objekta ter funkcijo zaščite objekta pred vlago. Pri načrtovanju in izvedbi vodoneprepustne konstrukcije po načelu bele kadi je treba zagotoviti zlasti: Jure Tomažič, Danilo Malnar, Ervin Struna•IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 43 • pravilno vgradnjo in nego svežega betona, kontrolo kakovosti izvedbe. 3.1 Pravilna zasnova AB-konstrukcije AB-konstrukcija mora imeti čim bolj enostavno geometrijo. Debelina talnih plošč mora biti vsaj 25 cm, za stene je priporočljivo, da so debele vsaj 30 cm. Beton je vedno nekoliko porozen, zato ne deluje kot vodotesna mem- brana, temveč nudi določen upor pri prodiran- ju vode skozi konstrukcijo. Pri betonu z oznako C30/37, PV-II je tako na primer zunanji sloj betona v debelini do 25 mm v stiku s talno vodo/vlago namočen (slika 4). V naslednjih 70 mm debeline betona je območje kapilarne- ga prehoda vode. Na notranji (zračni strani) betona v debelini 40–80 mm je območje difuzije, kjer poteka izsuševanje oziroma dehi- dracija. Najboljše je, da so notranje površine dobro zračene. Dovoljeni so le paroprepustni premazi tal in sten. Za talno konstrukcijo je najbolj primerna gladka temeljna plošča, ki se lahko čim bolj neovirano krči v fazi najvišje hidratacije. Zagotovljena mora biti čim večja drsnost med ploščo in podlago, da so natezne vsiljene obremenitve čim manjše. Višinski skoki pod ploščo niso ustrezni, prehodi med debelinami morajo biti v naklonu vsaj 1 : 1 (45°). Delovni takti temeljne plošče morajo biti čim bolj eno- stavnih oblik in ne prevelikih dimenzij. Večji ko sta dolžina in širina takta, večje bodo v plošči vsiljene obremenitve zaradi trenja s podlago. V stenah med hidratacijo betona prav tako nastajajo vsiljene obremenitve zaradi ovirane- ga krčenja. Stene so spodaj vpete v temeljne ali medetažne plošče, v katerih je velik del krčenja že potekel. Vpetost v podlago ovira nastanek deformacij pri krčenju sten, zato tu nastanejo večje natezne napetosti v vodoravni smeri, ki povzročajo nastajanje navpičnih razpok (slika 5). Te napetosti se večajo soraz- merno z dolžino vpetja stene. Večje ko je raz- merje L/H, večje natezne napetosti nastanejo v steni in bolj enakomerno so skoncentrirane po celotni višini stene (slika 6). Opisano stanje napetosti se spreminja z napredovanjem del (ovirano krčenje v etažah, ko se priključijo plošče, spremembe, ko se priključijo prečne stene). Razmerje L/H lahko zmanjšamo, če ustvarimo navidezne dilatacije z iniciatorji razpok. To so namerne oslabitve sten, kjer steni določimo mesto razpoke. S tem pri dolgih stenah zmanj- Slika 3• Prikaz vodoneprepustnega AB-kletnega ovoja. Slika 5• Prikaz deformiranja stene med hidratacijo zaradi vpetja v podlago (velja za vsako etažo) [Lochmeyer, 2009]. Slika 4• Prikaz delovanja vodoneprepustnega betona (prikazan beton C30/37, PV-II, v/c≤0,55) [Lochmeyer, 2009]. Slika 6• Razporeditev nateznih napetosti glede na razmerje L/H (velja za vsako etažo) [Lochmeyer, 2009]. IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA•Jure Tomažič, Danilo Malnar, Ervin Struna Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 44 šamo razmerje L/H. Na mestih vgrajenih ini- ciatorjev razpok dovolimo, da stena razpoka, mesto razpoke pa je zatesnjeno z iniciatorjem, ki ima hkrati tudi funkcijo tesnilnega traku. Smiselna je vgradnja iniciatorjev razpok v razmiku H ≤ L ≤ 2∙H. 3.2 Pravilna izbira recepture vgrajenih betonov Betoni za izvedbo neprepustne konstrukcije morajo biti trdnostnega razreda vsaj C25/30 s stopnjo odpornosti proti prodoru vode vsaj PV-II. Priporoča se uporaba cementov tipa N in S, ki dosegajo običajne oziroma nizke zgodnje trdnosti in pri tem ne sproščajo visoke hidratacijske toplote. Cementi višjega trdnost- nega razreda in hitrovezoči se cementi tipa R sproščajo višje hidratacijske toplote, zato za vodoneprepustne betonske konstrukcije niso primerni. Za izvedbo betonov visokih trdnosti ali debelejših konstrukcij je treba uporabiti LH (low hidratation) cement. Priporočljiv je čim manjši vodocementni faktor v/c < 0,60. Na obravnavanem objektu smo v temeljno ploščo in kletne stene vgradili beton z oznako C30/37 (XC4/XD2/XF1/XA1, PV-II, Cl 0,20, D max 32, S4). Uporabljena sta bila običajni cement z oznako CEM II/B-M (LL-V) 42,5 N in dodatek za pripravo lažje vgradljive betonske mešanice. 3.3 Omejitev širine razpok Da lahko betonska konstrukcija deluje kot vodo- neprepustna, je treba omejiti širino razpok v betonu (preglednica 1). Razpoke v betonu se za- prejo z nabrekanjem betona in samozatesnitvijo, če je širina razpok w k ≤ 0,20 mm. Največja dovo- ljena širina razpoke betona se sicer določi glede na zahtevnostni razred uporabe objekta (določi- ta skupaj projektant in investitor) in razmerje med višino vodnega stolpca, ki pritiska na kon- strukcijo in debelino konstrukcije [Meyer, 2007]. Za razrede uporabe A s , A 1 in A 2 lahko štejemo, da so zahteve izpolnjene, če širino razpoke w k omejimo v skladu s preglednico 2: Pri tem je: h b ....... debeline AB-stene ali plošče, h w ........višina vodnega stolpca, pritiskajočega na konstrukcijo. Pri temeljnih ploščah se višina vodnega stolp- ca h w meri od spodnje ploskve plošče, pri stenah pa na višini H/4 od spodnjega roba stene, pri čemer je H svetla etažna višina stene, zabetonirane v enem taktu. Za zahtevnostni razred konstrukcije A 3 je pri določenih razmerjih i = h w /h b širina razpoke v betonu dovoljena tudi do w k ≤ 0,25 mm. Konstrukcije v razredu A 4 ne štejemo več za vodoneprepustne, širina razpoke je omejena glede na zahteve MSU (po SIST EN 1992- 1-1). V primeru objekta stolpnica Peca je bilo treba zagotoviti razred zahtevnosti A 2 . Temeljna tla so dobro prepustna iz nekoherentnih zemljin. Pritiskajoča talna voda se nahaja na globini ca. 10 m pod dnom temeljne plošče objekta. Za omejitev širine razpoke torej razmerje i = h w /h b ni merodajno, zato smo se odločili za največjo širino razpoke, ki se še zapre z nabrekanjem betona in samozatesnitvijo ter izbrali w k ≤ 0,20 mm za temeljno ploščo in za obodne stene. 3.3.1 Račun potrebne armature za omejitev širine razpok zaradi vsiljenih obremenitev v času gradnje – temeljna plošča Največji delovni takt plošče debeline 60 cm na objektu je znašal L x B = 31 x 25 m. Podlaga plošče je bila utrjeno tamponsko nasutje, prekrito s slojem PE-folije s peno (kot npr. Gefitas PE 300). Pri računu smo upoštevali koristno obtežbo takoj po strjenem betonu q k = 1,5 kN/m 2 . Prikaz računa armature za omejitev razpok v daljši smeri delovnega takta je na slikah 7 in 8. Vsi izračuni, pomožni izračuni in vhodni podatki so povzeti po [Loch- meyer, 2009]. Račun natezne sile na sliki 7 velja v primeru ravne spodnje ploskve. Račun ne upošteva odpora zaradi sidranja armature v že izvedene delovne takte. V temeljni plošči mora biti torej na vsaki stra- ni vgrajena armatura A s ,dej = Ø 14/12,5 cm (12,32 cm 2 /m'). Minimalna armatura v prere- zu obravnavane plošče po EC2 znaša A s ,min = 8,28 cm 2 . Izračunana armatura za omejitev razpok torej presega minimalno armaturo za ca. 50 %. V statičnem preračunu mora biti tudi za končno stanje objekta za navidezno stalne kombinacije vplivov (MSU) dokazano, da vgra- jena armatura zadošča omejitvi razpok w k ≤ 0,20 mm. 3.3.2 Račun potrebne armature za omejitev širine razpok zaradi vsiljenih obremenitev v času gradnje – stene Delovne takte, ki so sicer predvideni v dolžini 16–20 m, skrajšamo z vgradnjo iniciatorjev razpok na razdalji L = 4,0 m. Višina stene, ki se betonira v enem taktu, je hkrati svetla etažna višina in znaša H = 2,76 m. Pri stenah je pomembno, da sta si temperatura plošče, na katero je vpeta stena, in temperatura sveže betonske mešanice čim bolj podobni. V računu smo predpostavili razliko ΔT = 6 K. V računu povišanja temperature med hidrataci- jo smo po Lochmeyerju [Lochmeyer, 2009] iz tabel odbrali hidratacijsko toploto Q H , ki jo uporabljeni tip cementa sprošča v času največje hidratacije t(T max ). Postopek za iz- račun količine armature za omejitev razpok in izračun širine razpok je enak kot pri temeljnih ploščah, izračun vsiljenih obremenitev v steni in razporeditev armature, potrebne za omejitev širine razpok, pa je prikazan na slikah 9 in 10. Za zgoraj določene obremenitve smo iz- računali potrebno vodoravno armaturo A s = ±10,26 cm 2 /m. Uporabljene so armaturne palice Ø 10/7 cm (A s ,dej = ±1 1,22 cm 2 /m), preračunana širina razpoke za izbrano arma- turo pa w k = 0,160 mm. Zahtevnostni razred Kratek opis površin Primeri uporabe A s Popolnoma suho Skladišča za blago, občutljivo na vlago A 1 Pretežno suho Bivalni prostori, skladišča, kleti, hišna tehnika A 2 Rahlo vlažno Garaže, hišna tehnika, kotlovnice, prometni objekti A 3 Vlažno Garaže z dodatnimi ukrepi (drenaža, koritnice) A 4 Mokro Zunanja lupina dvolupinske izvedbe Preglednica 1• Zahtevnostni razredi uporabe objekta [Glatzl, 2009]. Širina razpoke w k [mm] Razmerje i = h w /h b [m/m] Zahtevnostni razred A s A 1 in A 2 ≤ 0,20 i ≤ 2,5 i ≤ 10 ≤ 0,15 2,5 < i ≤ 5 10 < i ≤ 15 ≤ 0,10 5 < i ≤ 25 15 < i ≤ 25 Preglednica 2• Omejitve širine razpoke glede na razmerje i in zahtevnos- tni razred uporabe objekta ([Lochmeyer, 2009], [Glatzl, 2009]). Jure Tomažič, Danilo Malnar, Ervin Struna•IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 45 Izračun armature je opravljen za višino h = 0,25∙H od vpetja stene v spodnjo ploščo. Izračunana vodoravna armatura se torej vgradi na vsaki strani stene na območju 0 < h ≤ H/4 spodaj. Od višine h = H/4 proti vrhu stene se potrebna količina vodoravne armature za omejitev razpok zmanjšuje. Manjše ko je razmerje L/H, hitreje potrebna količina pada. Smiselna je izvedba prekinitev (z iniciatorji razpok) na razdalji H < L < 2∙H . Pri tem je H svetla višina stene v eni etaži. Preračun je treba izvesti za vsako kletno etažo posebej. Glede na razmerje i = h w /h b (glej preglednico 2) je lahko največja dovolj- ena širina razpoke v stenah v vsaki etaži drugačna. Po načrtu gradbenih konstrukcij so bile v steni predvidene obojestranske mreže Q524 (Ø 10/15 cm, A sh = 5,24 cm 2 /m). S slike 10 je razvidno, da predvidena armatura v območju stene h = 0,0 do 1,10 m ne zadošča, zato je v tem območju potrebna dodatna vodoravna armatura. Do višine stene h = H/4 = 0,69 m moramo v obravnavani etaži dodati po šest palic premera 10 mm obojestransko. Na območju stene h = 0,69–1,10 m lah- ko dodatne horizontalne palice postopoma redčimo. 3.4 Izvedbeni detajli Od izvedbenih detajlov je najbolj pomembno tesnjenje vseh delovnih stikov in prebojev. Za tesnjenje obstaja na trgu cela vrsta proizvodov (tesnilnih trakov, tesnilnih mas …). Tu se bomo omejili na detajle in produkte, ki smo jih upo- rabili na objektu Stolpnica Peca. 3.4.1 Delovni stiki v temeljni plošči Temeljna plošča pod stolpoma je izvedena v debelini 150 cm, na ostalem območju pa je debela 60 cm. Višinski skok zaradi spremen- ljive debeline smo izvedli pod kotom 45°. Na delovnem stiku med posameznima plastema smo vgradili nabrekajoči se tesnilni trak. Delovni stik med deli plošče smo tesnili z zunanjim tesnilnim PVC-trakom. Stike delovnih taktov je treba načrtovati zunaj območij naj- večjih strižnih in upogibnih obremenitev (ca. na ¼ razpona med stenami oziroma stebri). Pod ploščo smo položili samo PE-folijo s peno za zmanjšanje trenja s podlago. Podložnega betona nismo uporabili, betoniranje se je opravilo neposredno na utrjen in izravnan tamponski nasip, prekrit s folijo. 3.4.2 Delovni stiki plošče-stene proti terenu V delovni stik temeljna plošča-stena proti terenu smo vgradili kovinski tesnilni trak z veznim nanosom (posipom) proti zunanji, mokri strani. Kovinski trak se namesti približno na sredini debeline stene. Na delovnem stiku, kjer nalegajo na steno medetažne plošče, smo na vrhu sten vgradili nabrekajoči se tesnilni trak, prilepljen na be- ton, z namensko nabrekajočo tesnilno maso. Nad medetažnimi ploščami smo, tako kot pri temeljni plošči, vgradili kovinski tesnilni trak. 3.4.3 Vertikalni delovni stik stena-stena, iniciatorji razpok Dolžina delovnih taktov sten znaša ca. 16– 20 m. Na delovnih stikih stena-stena smo vgradili enake kovinske tesnilne trakove kot pri stiku plošča-stena, le da so tu vgrajeni vertikalno. Ker so enkratno betonirani delovni takti dolgi (L/H = 7 > 2), se na vsake 4 m stene vgradijo vertikalni iniciatorji razpok za Slika 7• Račun vsiljenih obremenitev zaradi trenja s podlago – temeljna plošča. Slika 8• Račun potrebne armature za omejitev širine razpok in dejanske širine razpok – temeljna plošča. IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA•Jure Tomažič, Danilo Malnar, Ervin Struna Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 46 zmanjšanje računske dolžine taktov (L/H = 1,45). Na delovnih stikih in na mestih inicia- torjev razpok se betonski prerez dodatno oslabi z vgradnjo vertikalnih trikotnih oz. trapeznih letvic v opaž. 3.4.4 Preboji inštalacij Treba je zatesniti vse preboje inštalacij preko AB-kletnega ovoja. Pri naknadno vgra- jenih ceveh preko sten ali temeljnih plošč se lahko uporabi npr. gumijasta tesnilna prirobnica. 3.4.5 Križanja Na mestih križanj več delovnih stikov je tre- ba posamezne tesnilne trakove spajati med seboj. Pri križanju delovnega stika dveh taktov temeljne plošče in stika plošča-ste- na morata biti zunanji tesnilni PVC-trak in notranji jekleni tesnilni trak pravilno spoje- na med seboj. Zaradi goste armature na območju stika so ta križanja še posebej zahtevna za izvedbo. 3.4.6 Tesnjenje lukenj od vezav opaža Večinoma je bil na objektu za izdelavo obod- nih sten uporabljen enostranski opaž, kjer ni lukenj zaradi vezave opaža. Pri dvostran- skem opažu je treba vgraditi razporne ele- mente stenskega opaža iz mikroarmiranega betona, ki se po razopaženju obojestransko tesnijo z vlaknocementnimi čepi, lepljenimi z epoksidnim lepilom. Če se uporabljajo razporni PVC-elementi, se morajo pred za- tesnitvami s čepi izbiti. 3.5 Izvedba na terenu, vgrajevanje in nega betona, kontrola kakovosti Za uspešno gradnjo in funkcioniranje vo- doneprepustnih konstrukcij je treba pri pri- pravah na gradnjo in pri gradnji dosledno upoštevati vsa v prejšnjih poglavjih podana dejstva. Pred betoniranjem vodoneprepustne kon- strukcije je pomembno, da je opaž dobro pripravljen: • pripravljeni in očiščeni so vsi delovni stiki, ki bodo izvedeni vodotesno, • pravilno vgrajeni in na mestih križanj spo- jeni tesnilni trakovi, • ustrezno mora biti nameščena vsa po- trebna armatura. Za betoniranje je pomembno, da se ne izvaja v mrazu ali preveliki vročini. Podlaga (predvsem pri betoniranju sten) ne sme biti bistveno hladnejša od vgrajene sveže mešanice betona. Beton ne sme padati na mesto vgradnje z višine višje od 1,50 m. Za vgrajevanje v stene je nujna uporaba kon- traktorja. Od izdelave betonske mešanice v betonarni do vgradnje na gradbišču mora preteči čim manj časa. Po končanem betoniranju je treba beton intenzivno negovati vsaj v času prvih 3–5 dni: • površina betona mora biti stalno vlažena in zaščitena proti izhlapevanju, • v hladnejših obdobjih je treba beton zaščititi pred mrazom in vetrom, v toplih dneh pa pred vročino (pokrivanje s PE-fo- lijo in gradbenim filcem). Pomembno je planiranje kakovosti med pripravo na delo in izvajanje strokovne in- terne kontrole kakovosti med gradnjo. Ključ do kakovostne in uspešne izdelave vodone- prepustnih betonskih konstrukcij je širjenje izkušenj in strokovno ozaveščanje vseh, ki sodelujejo pri gradnji. Vsi sodelujoči morajo razumeti, da je za funkcionalnost celotne konstrukcije pomembna skrbna izvedba vsakega detajla in faze dela. Slika 9• Račun vsiljene obremenitve zaradi hidratacije – stene. Slika 10• Razporeditev armature po višini stene. Jure Tomažič, Danilo Malnar, Ervin Struna•IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA Gradbeni vestnik • letnik 69 • februar 2020 47 4•ZAKLJUČEK 5•LITERATURA Gradnja vodoneprepustne konstrukcije po načelu bele kadi kljub razmeroma preprosti konstrukciji zahteva obsežno načrtovanje in skrbno obdelavo. Že v zgodnji fazi projekta mora investitor potrditi izbran način zaščite objekta pred talno vlago in definirati razred zahtevnosti za vodoneprepustnost konstruk- cije. Kot večina sistemov ima tudi konstrukcija po načelu bele kadi svoje prednosti in slabosti. Prednosti vodoneprepustne konstrukcije po načelu bele kadi: • manj napak v konstrukciji zaradi manj faz dela in večjega nadzora pri izvedbi, • betonska konstrukcija prevzame hkrati no- silno in tesnilno funkcijo, zato je bolj izko- riščena, • zaradi zahtevane večje kvalitete vgradnje betonskih mešanic in omejitve širine raz- pok je »stranski učinek« bele kadi tudi kval- itetnejša izvedba vidnih betonov, • prihranek pri stroških gradnje in krajši čas gradnje, • enostavna ugotovitev lokacije in izvedba sanacije morebitnih mest zamakanj, saj Beg, D., Pogačnik, A., Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod standardih, Ljubljana, Inženirska zbornica Slovenije, 2009. Glatzl, J., Richtlinie Wasserundurchlässige Betonbauwerke – Weiße Wannen, Dunaj, Österreichische Vereinigung für Beton-und Bautechnik, 2009. Lanel Invest d.o.o., http://www.peca-projekt.si/slv/opis, 2020b. Lohmeyer, G., Ebeling, K., Weiße Wannen – einfach und sicher, Düsseldorf, Verlag Bau+Technik GmbH, 2009. Meyer, D., Meyer, R., Rissbreitenbeschränkungen nach DIN 1045, Diagramme zur direkten Bemessung, Düsseldorf, Verlag Bau+Technik GmbH, 2007. SIST DIN 18195-4:2012, Tesnjenje objektov – 4. del: Tesnjenje pred talno vlago (kapilarna vlaga) in ponikajočo vodo, ki ne zastaja, na talne plošče in stene, dimenzioniranje in izvedba, 2012a. SIST DIN 18195-6:2012, Tesnjenje objektov – 6. del: Tesnjenje pred pritiskajočo zunanjo vodo in pronicajočo vodo, ki zastaja, dimenzioniranje in izvedba, 2012. SIST EN 1992-1-1: 2005, Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij– 1-1. del: Splošna pravila in pravila za stavbe, 2005. se le-ta pojavijo točno na mestu napake. Sanacija morebitnih napak je enostavna (injektiranje razpok, krpanje segregacijskih gnezd), • ni nevarnosti poškodb hidroizolacije med izvedbo kasnejših del, • manjši stroški vzdrževanja (vodotesnosti) objekta. Slabosti vodoneprepustne konstrukcije po načelu bele kadi: • zahtevnejše projektiranje in zahteva po več- ji kvaliteti izvedbe betonske konstrukcije, • zahtevano popolno tesnjenje stikov in prebojev s posebnimi konstrukcijskimi ele- menti, • dimenzije gradbenih elementov, opažev in armature morajo biti podrejene zahtevam betonskih del, • dražje betonske mešanice (PV-II, pogosto zahtevani betoni z zmanjšano hidratacijo – LH-cementi ali posebni dodatki za zmanj- šanje krčenja in sproščanja hidratacijske toplote), • vezava opažev mora biti vodotesna, • zahtevna izvedba naknadnega dolbenja oz. prebijanja konstrukcije, predvsem z vi- bracijskimi orodji, poveča se tveganje za vdor vode in vlage, • upoštevati je treba dejstvo, da v nepre- pustnem betonu stalno poteka proces kapilarnega transporta vlage in se znotraj prostorov povečuje relativna vlažnost zra- ka, kar je treba upoštevati pri namembnosti notranjih prostorov, • pomanjkanje izkušenj in celovitega pozna- vanja načela bele kadi med gradbeno stroko v Sloveniji. Gledano z ekonomskega vidika, so vo- doneprepustne konstrukcije ugodne. Res je, da moramo vgraditi v konstrukcijo več armature, tesnila na vseh stikih in inicia- torje razpok, vendar nam v primerjavi s črno kadjo odpadejo drage HI-membrane ter zahtevna priprava površin za vgradnjo slednjih. Poleg manjših stroškov na strani vgrajenih materialov se pri izvedbi bele kadi delno zmanjšajo tudi stroški režije gradbišča, saj zaradi odpadle faze izvedbe HI-dela napredujejo hitreje. Lažje je dosegati vse krajše roke za izgradnjo objekta, ki jih zahtevajo investitorji. IZVEDBA VODONEPREPUSTNE AB-KONSTRUKCIJE KLETI STANOVANJSKE STOLPNICE PECA•Jure Tomažič, Danilo Malnar, Ervin Struna