GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 608-70/3-24
Stev. 26 (536) Leto XI.
NOVO MESTO, 30. JUNIJA 1960
UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gosnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno
podjetje »Delo* v Ljubljani
pred Četrtim julijem — dnevom borca v novomeškem okraju
Spominu Gorjanskega bataljona
Božidar Jakac:  NA STRAŽI
BHza s« 4. julij — dan borca. Zopet bodo oživeli tisočf spomini na tetke ln vesele trenutke b časa narodnoosvobodilnega boja. Spomini se bodo zvrstili neurejeno. Oživeli bodo ob pogledu na hoste, jase in polja, mesta in vasi, na prehode preko rek . . • Leta so izbrisala datume. Partizani se spominjajo: »To je bilo takrat, ko je padlo toliko snega — pozimi dvainšti-ridesetega ... To je bilo, ko je ajda zorela ... Na tej čistini smo se borili tistega leta, ko je padel nas kurir.« Dnevi in meseci so izginili. Ostali so samo zapiski zgodovinarjev- V spominu njih, ki so se borili, pa se ti dogodki polagoma strnjujejo v en sam čas jurisev in hajk, v čas boja za novo življenje. Prepletajo se s sedanjostjo.
»Tovarne, ustanove, družbeno samoupravljanje, otroci, ki brezskrbno odhajajo v šolo In nosijo domov petice ia dvojke. Žena, k) čaka na pragu, ko prihaja mož s Polja. Mar niso to tiste lepe sanje v nekem mesecu 43. leta. ko smo Po proboju i« sovražnega obroč* na smrt utrujeni pospali pod smrekami Gorjancev?« se sprašuje partizan. Stari spomini se prepleta-
Rošči vrh bodo obiskali stari znanci
Rošči vrh. mala vasica pri Maver 11 nu. bo 3. julija popoldne prizorišče prisrčnega srečanja starih znancev Vašiane bodo ta dsn obiskali številni preživeli p»rtixan»ki kurirji. Ne samo ti*tt, katerim so vaačani Roeče-ga vrha in okolice nudili v času NOB vso pomoč in z njimi sodelovali; priSli bodo tudi drugi, ki so delali med vojno v raznih predelih Slovenije, z njimi vred pa tudi veliko drugih ljudi.
Kot frno zvedeli, star! znanci ne bo<33 prišli praznih rok. Da bi se vsal malo oddolžili vašča-nom Roščega vrha, so zbrali denar, s katerim gradijo vaški vodnjak Tega bodo 3. .iulija rrrečili svojemu namenu. Hkrati'bodo bivši kurirji odkrili ploščo v spomin na kurirsko sta-
nico TV-8. ki je bila v tej vasi.
Kurirska stanica TV-8 je bil« ustanovi} ena decembra 1942 Ustanovil jo je dr. Marjan Der-mastia-Urban. Za prvega komandanta stanic« j« bil imenovan Frane Koeir-Pavle, ki je tudi speljal organizacij« kurirske službe na tej stanici. Prvi kurirji »o bili Tonček Fezdirc, Stane Cuznar-Jure. - Sponar in Bukovec.
Navzlic bližini močnih italijanskih postojank (v Črnomlju, na Otovcu in Koprivnilcu) je ta stanica uspešno opravljala - kurirske dolžnosti. Zveze je imela s TV-15 in TV-fl ter z belokranjskim' okrožjem. Zaradi konspiracije se 4e stanica večkrat f<*hla iz ene v drugo zidanico, bila pa le tudi nekaj časa v skriti baraki v mladem gozdu
SLOVENSKI GEOGRAFI V NOVEM MESTU
V nedeljo dopoldne se je v prostorih internata v Smthelu začel seminar, ki sta ga sa slovenske geografe sklicala Geografsko društvo Slovenije in Institut is geografijo pri SAZl Zbrane geografe in geste — med njimi so bili tudi podpredsednik OLO Ludvik Golob, načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Ivo Nnvšek, ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janke Jaro in šef prosv. odseka ObLO Bogomil Lilija — je pozdravil on h prof. dr. Svetesar Ileiič. Udeležence seminarja Je nato pozdravil podpredsednik OLO Ludvik Golob, ki je zaželel geografom obilo uspehov in prijet-no hiranje ▼ našem okraju.
Prvi in drugi dan seminarja so imeli geografi strokovna predavanja o znanstveni in šolski »eografl.ti, v torek so v skupinah opravljali terensko delo v Gs-berju, na Mokrem polju, Tre-bel nem, Globodolu in v novomeški  okolici,  medtem  ko  so v
Jutri: 7. seja zbora proizvajalcev 0L0
Predsednik OLO NUto Belo-»vlovič Je sklical za Jutri, pe-1. Julija. 7. sejo okrajnega *ora proizvajalcev, ki a« bo **«U ob 9. url v sejni dvora-J* OLO. Dnevni red obsega 3 točke: 1. rkonmnsk, ukrepi ***d* na stanje obratnih sred-in nove devizne predpise ~? razdelitev okrajnega lnve-**clJakega sklada v 1. 1960;
J^T*1***' družbenega plana Tpf»dh 5 mesecih leta 1980 ter JJ*M«»«lJa inveatljske potroi-2** Po družbenem planu. Med »Raeno~ bodo od borni-Pl razpravljali tudi o navodi-V* "a šolanje strokovnega ka-* v gospodarstvu v zvezi z ▼ nekatere višje iole.
sredo bfli na strokovni ekskurziji v Beli krajini in na Kočevskem. Včeraj zvečer Je bila v dijaškem doma v Smihelu zakuska, ki jo Je udeležencem seminarja priredil OLO. Danes bodo geografi obiskali Suho srajino. Trebnje. Mkrensko dolino. Spodnje Posavjc In se po dolini Krke vrnili v Novo mesto.
nad Roščim vrhom. Okupator je ni nikoli odkril, čeprav so kurirji večkrat izvajali tudi vojaške akciie in čestokrat preprečili sovražne izpade v to področje. To ie bilo možno zato, ker so vaščanl sodelovali s partizani in jim nudili vso pomoč- Po italrjanski kapitulaciji se je stanica preselila v Tušen dol, od tam na semiško postajo, pozneje pa v Črnomelj. Ker je bila v bližini vodstva Osvobodilne fronte in Glavnega štaba NOV in POS, je bilo njeno i delo še posebno pomembno in odgovorno.
Vasčani Roščega vrha in okolice se že vesele bližnjega srečanja s starimi znanci, partizanskimi kurirji in z njihovimi tovariši iz vse Slovenije. To bo za vse velik praznik.
V nedeljo: prapor ZB na Ruperč vrhu
Krajevna organizacija Zveze bcjrcev v Blrčni vasi ne sotri zaman med zelo delavne, saj si vsa povojna leta prizadeva za vzgojo ovojih Članov in drugih ljudi. S pomočjo članov in ObLO Novo mesto Je postavila lep spomenik, ki Je kraju v Čast ln ponos, saj spominja na borbo NOV in prido bitve naSe revoluclie. — v nedeljo 3. Julija p« bo organizacija razvila svoj prapor. Razvil ga bo ljudski poslanec ln domačin Tone P;rc. Proslava bo na Ruperc vrhu ob m. uri. k razvitju prapora vatoi krajevni odbor ZB vse Člane tn prebivalstvo! Ucodne zveze z vlaia iz Novega mesta)
Jo z dogodki današnjega dneva, s stvarnostjo vsake ure.
Letošnje prsen ovan je dneva borca bo v naAem okraju poteklo v znamenju obletnice Gorjanskega bataljona, ki je bil ustanovljen 2. maja 1942 na Pragu na Gorjancih. Bataljon je bil pozneje vključen v Vzhodnodo-lenjski odred kot njegov I. bataljon. Septembra 1943, ko Je iz odreda nastala XV. brigada, je bil Gorjanski bataljon vključen kot L in pozneje II. bataljon v to brigado. Gorjanski bataljon je odigral važno vlogo v širjenju vstaje in nastanku osvobojenega ozemlja v vaseh pod Gorjanci.
Zopet se bodo sešli borci v starih, ponosenih partizanskih suknjah, prihajale bodo žene iz Podgorja ▼ prazničnih nedeljskih oblekah z rutami na glavi in cvetjem v žuljavih rokah. Z vseh strani bodo padala vprašanja: »Glej no. Tone, Jože, France, Ivan, si še živ?« Prisrčno, dolgo rokovanje bo povedalo več kot vsak pozdrav. In zopet si bodo pripovedovali in obujali spomine na prestane bitke, na zmage in podvige in na vse to, kar ne bo nikoli izginilo v nozabo. Vsaka trojka, vsaka četa im« svojo zgodovino, svoja doživetja in svoje spomine.
Eno izmed prvih osvobojenih ozemelj na ozemlju pod Gorjanci je bil Prežek, kjer bo letošnja proslava 4. julija. Prežek je bil v času NOB osrednja postojanka in zbirališče partizanov gorjanskega področja. Bil je ena {zmed -^rta graščin, ki so Jo zasedli partizani. Nekako v juliju 1942 so partizani tam osnovali kmečko zadrugo. V zadrugi so bili kmetje, ki so jih okupatorske oblasti preganjale
zaradi shnpatiziranja s partizani. Poleg obdelovanja zemlje so o&uovali tudi usnjamo. Na tem področju Je deloval tudi štab za gradnjo sušilnic po Dolenjski. To Je bilo pravo osvobojeno ozemlje, z utrjeno oblastjo in z voljenimi narodnoosvobodilnimi odbori. Partizani, ki so odhajali na akcije, so se tu oskrbovali s hrano.
Proslava na Prežeku je v znamenju 15. obletnice osvoboditve. Zbor brigade bo ob 11. dopoldan. Tako se bodo 4. julija drugič po osvoboditvi sešli borci Gorjanskega bataljona* Na samem zboru bodo začeli z obzirno akcijo zbiranja podatkov za zgodovino Gorjanskega bataljona, ki jo pripravlja Občinski odbor Zveze borcev Novo mesto. Na proslavi bo sodeloval pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta in godba JL.A.
Dan pred proslavo, v nedeljo 3 julija, se bodo borci Gorjanskega bataljona zbrali v Šentjerneju. Ob tej priložnosti se bodo udeležili odkritja večih spominskih plošč. Odkrili bodo ploščo v Apneniku, kjer je bila od zime leta 1942 partizanska bolnišnica. V tej bolnišnici sta se med drugim zdravila tudi Ivan Kavčič-Nande in Stane Semif-Daki. V vasi Pristava bodo odkrili spominsko obeležje, kjer sta SercerJavs in Cankarjeva   brigada 7.   Julija 1943
prekoračili Krko pred napadom na letališče Cerklje. V Šentjerneju bodo odkrili ploščo na Kušljanovi žagi, kjer je bilo leta 1941 skladišče orožja in zbirališče aktivistov. Od tu je 10. marca leta 1942 odšla 3- grupa Sentjernejčanov v paitirane.
Proslav, ki jih bodo priredili v okraju občinski odbori Zveze borcev in njihove krajevne organizacije, bo za 4. julij seveda še več. Osrednja pa bo na Prežeku; kamor vabijo borci Gorjanskega bataljona vse tovariše borce, aktiviste OF in sodelavce NOB na prijetno srečanje x ponedeljek 4. Julija!
Pridite tudi vi!
Topllčani vabijo v Rožek
Dan borcev bo počastila krajevna organizacija ZB Dol. Toplice s slavnostno akademijo, pevskimi točkami in telovadnim nastopom, nato pa z zakusko; vse bo v prijaznem gozdičku v Podturnu pred jamo v Rožeku, kjer so imeli partizani med vojno klavnico in intendantske prostore. Akademija se bo začela v nedeljo popoldne ob 15. uri. Člani Zveze borcev iz Toplic vabijo domačine in okoličane, da pridejo v Rožek!
Pridite na Prežek!
Okrajni odbor Zveze borcev NOV Novo mesto vabi-na gor-jansko snidenje — na zbor Gorjanskega bataljona, ki bo v ponedeljek 4. Julija ob 11. uri na Prežeku pri Orehovici.
Predsednik Zveze borcev NOV Jugoslavije tovariš Aleksandar rr.mi.ovir je v nedeljo, 19. junija dopoldne sprejel predstavnike ZB in ZVVI našega okraja. Prisrčno se je pomenil tudi z nekaterimi starši padlih partizanov ln s starimi aktivisti našega okraja. Na sliki: partizanska mati In oče iz Bele krajine s tovarišem Rankovlčem
Na sporedu Je govor, koncert pevskega zbora PD Dušan Jereb in godbe JLA iz Novega mesta. Po slavnostnem delu ljudska zabava s prvovrstno postrežbo. — Iz Novega mosta bo vozil avtobus na Prežek od 9. do 12. ure dopoldne (z Glavnega trga), nazaj pa od 16. do 20. ure.
Borci Gorjanskega bataljona vas vabijo na prijazni Prežek!
Slovenost v Slapih pri Kievevžu
Krajevni odbor ZB NOV Smar-jeta bo priredil v počastitev dneva borcev večjo proslavo, ko bo v nedeljo odkrrl spomenik nad grobovi borcev m tatcev. ki počivajo na pokopališču v Slapih pri Kievevžu. Spomenik bodo od. krili ob ii. un dopoldne; sodelovali bodo redtatorjl, godba JLa iz Novega mesta, šolska mladina in člani organizacij. Prireditelji vabijo na Slape vse preživele borce m aktiviste tega podrečja, kakor tudi prebivalce Smarjete. Novega mesta ln okolice.
Po odkritju bo proslava dneva borcev na KJevevžu; na voljo bo bogat srečolov, strelska tekmovanja z nagradami in pd. Vse je
pripravljeno, da bo popoldan mina v prijetni družafbnostl.
D.
3. JULIJ-PRAZNIK SLOVENSKIH RUDARJEVI
AH poznate može s čeladami na glavah in svetilkami v rokah? Srečanje s temi ljudmi Je prave doživetje, saj so to ljudje posebnega kova. Njihove obraze in šlvljenj« oblikuj« drugi svet — podzemlje.
Teiks je razumeti življenje rudarja, njegovo govorice in navade ter njegovo Junaško prstlrsoje nevarnosti, ki uli krije v svojih nedrib muhava ■emeljska notranjost. Rudarja samega ln njegovega ustvarjanja ti ae more obrazložiti nobena knjig* in druga pisana beseda, ne morejo ti pojasniti ure in are dolga pripovedovanja in številna predavanja, — vse pa lahko do-umeš le. če te ajunačlš in spustiš v temo podzemlja ter si tod ogledaš rudarja pri opravljanju njegovega vsakdanjega dela.
Rudar mora kljubovati vsem ele-mentarnim silam, ki se sproščajo pri načenjanju zemeljske skorje. Povsod t svetu se kršenje rudarstvo i railič-niml neprllikami, vsak rudnik se bori ■ tvojimi specifičnimi teikočami, ta i večjimi, drugi spet z manjšimi. Ponekod prati radarjem nevarnost vdora vode, drugod vdora eksplozivnih ali dnlljivlh plinov, velike globin« m sestav hriblnsklh naalag povzročajo visoke temperature, Jamske pritisk« In drugo.
Rudarjeva beseda je večkrat trdo izrečena — primerno delovnrmu okolju in delovnim razmeram. — pri tem pa čuteča in polna medsebojnega razumevanja. Njegova poštena miselnost združi po potrebi nesproščene sile v
naporih za izgradnjo nove, socialistične domovine. Lahko so ponosni na dosežene uspehe, saj niso v borbi za čim-večjo proizvodnjo samo zadostili naši industriji in železnicam, ampak so ustvarili tudi nove ljudi in utrdili od-
ING. BRANKO PETERNELJ
udarno pest. ki Je bila in je svojstvena našemu proletarcu. S svojo težko pestjo je slovenski rudar neizprosno obračunaval z orjunasi in zandarskimi bajoneti ter v osvobodilnem boju tolkel po glavah uničevalcev slovenskega življenja. Nikoli ni klonil in se je v borbi za priznanje osnovnih človcčan-sklh pravic v skrajni sili poslužit upornih Itrajkov in sabotatnih akcij ter segel celo po najtežji obliki detav skega boja — gladovni stavki.
Ln v spomin na borbo, revolucionarna dejanja in itevilne žrtve praznujejo slovenski rudarji 3. julij kot svoj praznik — DAN RUDARJEV. Tega dne leta 1934 so namreč zasavski rudarji začeli veliko gladovno stavko, k| se Je iz žarišč v Trbovljah in Hrastniku razširila na vse slovenske rudnike.
Po osvoboditvi je pognala borba slovenskih  rudarjev čvrste korenine v
nose med njimi. Današnji rudar je še prelomil s konservativnostjo, obračunal je z vsem starim. Zelo rad sprejema pridobitve sodobne tehnike, ki je že v precejšnji meri ublažila težino rudarskega dela.
l i lo. mineva deset let, odkar so tudi rudarji prevzeli v svoje roke upravljanje jam in obratov. V tem desetletju so na Dolenjskem in v Beli krajini delavski sveti senovikega, kr-meljskega in kanlžarskega premogovnika ter novomeškega »Kremena« utrdili i iii, delavskega samoupravljanja ter v marsičem vplivali na gospodarski in družbeni razvoj prizadetih komun. Tako so kanižarski rudarji dvakrat povečali proizvodnjo, krmeljski rudarji pa so za 65 odstotkov dvignili jamsko in za 51 odstotkov rudniško storitev. Ugodno dviganje storilnosti se odraža tudi iz podatkov, da se je v zadnjih desetih letih povečala proiz-
vodnja premoga za 13 odstotkov, stalež zaposlenih pa le za poldrugi od stotek. Rudarji — samoupravljavci izkoriščajo novejšo rudarsko tehniko za zboljšanje delovnih pogojev v jamah, za zboljšanje jamske klime, za ustvarjanje boljšega stropa in končno za zmanjšanje fizičnih naporov ročnega dela. Uvajanje dela po učinku Je bila nenehna skrb organov delavskega samoupravljanja in so dosegli vsi trije že omenjeni premogovniki povprečno ž« nad 60 odstotkov vseh opravljenih dnin delavcev in uslužbencev po učinku, v K mi. u i. i p« celo 82 odstotkov V letošnjem drugem polletju prehajajo naša rudarska podjetja na sistem nagrajevanja po ekonomskih enotah in tako uvajajo «timulativnejše odnose, kjer bo vsak rudar in rudnik kot celota neposredneje občutil vlaganje lastnih sil za uspehe podjetja.
Zgodovina razvoja in ustvarjanja je zelo pestra in plodna. V preteklosti so se izkazal) za odlične borce v borbi za dosego svojih pravic, danes pa za dobre gospodarje in upravljalce svojih rudnikov.
Naj Žh/i 3. Julij — DAN SLOVEN SKIH  RUDARJEV,  praznik njihovih borb in zmag!
Za 3. julij — DAN RUDARJEV — pošiljamo prisrčne pozdrave vsem tovarišem rudarjem, ki v našem okraju dan in noč spravljajo na površje zemlje njene zaklade in bogatijo gospodarsko moč Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja! Srečno, dragi tovariši rudarji!
Nezlomljiva sila
svobodnih proizvajalcev in upravljavcev
»... Socialistični družbeni odnosi, katerih podlaga je delevsko samoupravljanje, so naSa poglavitna pridobitev v minulem obdobju. Delavsko in družbeno upravljanje je tista sila, ki čedalje bolj utrjuje in nadalje razvija bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, skovano v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. Delavsko in družbeno samoupravljanje daje naši socialistični družbi moč in monolitnost...«
Iz poslanice predsednika Tita ob desetletnici delavskega samoupravljanja.
Izlet na prireditve izseljenskega tedna
Letošnji izseljenski teden se bo začel 4. julija na tradicionalnem ameriškem pikniku v Polhovem Gradcu. Od tam se bodo izletniki vrnili v Ljubljano, nato pa jih bodo avtobusi odpeljali na Reko in v Opatijo. Iz Opatije jih bo popeljala ladja po Jadranu v Split in Dubrovnik, od koder Jih bo poneslo letalo v Beograd. Iz glavnega mesta republike bodo nadaljevali pot z avtobusi v Subotico in letovišče Palic na prireditve izseljenskega tedna. Vračali se bodo preko Novega Sada v Beograd, nato z letalom v Zagreb, od tam pa z avtobusi v Ljubljano.
Potovanje bo trajalo 8 dni, ki bodo za udeležence polni prijetnih, nepozabnih doživetij! Bralce našega tednika naprošamo, da obveste o gornjem izletu rojake, ki so pri njih na oddihu!
PET NOVIH VIŠJIH ŠOL
V preteklem tednu je Ljudska skupščina Slovenije sprejela med drugim tudi zakon o prreosnovanju nekaterih fakultet univerze v Ljubljani, zakon o ustanovitvi visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani in zakon o višji pomorski soli v Piranu. Maribor bo v smislu novo sprejetih zakonov dobil že to jesen tri nove višje >ole: stomatološkr (zobozdravstveno), agronomsko in pravno. Nove višje šole nam bodo dale nujno potrebne strokovne kadre, pomenijo pa tudi nadaljnjo dekoncentracijo višjega, visokega in univerzitetnega študJja, ki je bil doslej osredotočen v Ljubljani.
VREME
ZA CAS OD 30. JUNIJA DO 10. JULIJA:
Prevladovalo bo lepo vreme. Pomembnejše, toda kratkotrajne nevihtne padavine ae oričakujejo okrog 30. junija. In zlasti okrog 5. julija. - Do 5. julija bo zelo vroče, po ~i   iuliju pn hladneje.
ZUNANJ EPOUTIČNI T E D E M S KI PREGLED
musi sporaeniKi iz imud
Ko človek razmišlja o zgodovini naie narodnoosvobodilne borbe, ko obiskuje kraje, katere je v raznih oblikah zajela borba za osvoboditev izpod krvave pete podivjanega fašističnega okupatorja, potem ugotovi, da ni kraja, ki ga ne bi bilo potrebno na ta ali oni način obeležiti in dogodke, ki so se tam dogajali, rešiti pred pozabo in s tem ohraniti poznejšim rodovom spomin na velike čase naše nedavne zgodovine.
S tem namenom tudi po. stavljamo spomenike padlim borcem ln obeležujemo mesta, kjer so se odigravale pomembnejše zmage nad sovražnikom naše domovine, mesta, kjer so v času narodnoosvobodilne borbe bili naši politični, oblastveni in vojaški forumU ki so tako uspešno vodili narodnoosvobodilni boj in ga privedli do končne zmage.
Veliko je takih spomenikov, obeleženja so številna in vendar jih je še premalo, če upoštevamo, da je bila naša domovina eno samo bojišče. Ta borba je bila kruta in je zahtevala od naših ljudi veliko materialnih in človeških žrtev. Okupator je potigal, ropal in uničeval že tako bomo narodovo premoženje. Veliko je bilo popolnoma požganlh vasi oziroma krajev, ki jih je okupator poigal v onemoglem besu v bojih proti NOV, ki se je kot narodna vojska borila za našo pravično stvar.
Po osvoboditvi so naši delovni ljudje krepko prijeli za delo, obnovili svoje vasi in zaceli'-: rane naše borbe. S tem pa so v mnogih primerih hkrati zabrisali sledove okupatorjevega divjaštva po naši zemlji. Res je, da bo zanamce na to spominjala pisana zgodovina in razni spomeniki, vendar menim, da bi bilo ob ob vsem tem vredno ohraniti ostanke vsaj nekaterih požga-nih rasi, ki po vojni niso naseljene, in sicer zato, da bi polep pisane zgodovine pričale poznejšim   rodovom   o tem,
kaj je okupator nameraval napraviti t našimi narodi in
kaka sredstva je uporabljal, ko je hotel pritisniti ob tla naše boreče se ljudstvo.
Ko človek, ki je sam doživljal našo revolucijo, hodi po teh krajih in gleda te ruševine, takoj začuti, da mu, čeprav neme, razpadajoče in zaraščene, tako živo budijo spomin in ga prenesejo nazaj v tiste čase, ko se je narod golorok uprl okupatorju in vsej temni reakciji takratne dobe in prr* tem ni pomišljal na žrtve, ki jih je upor terjal od njega. Človek ob tej ugotovitvi nehote zaključi, da bodo toliko bolj taki vtisi potrebni poznejšim rodovom, ki nam bodo hvaležni, če fim tudi te vrste spomenikov ohranimo kot spomin na naš veliki čas.
Zato je potrebno to čim prej rešiti, kajti ostanke teh vasi bo kmalu zabrisal zob časa in čestokrat nepremišljen poseg ljudi samih, ki v mnogih primerih največkrat nevede rušijo te spomenike in s tem dragocene priče najsvet-
lejše strani naie zgodovine.
V zvezi $ temi ugotovitvami ln dejstvi mislim, da bi morale naše politične organizacije, oblastni organi, zlasti pa muzeji le-te ostanke zaščititi in z minimalnimi sredstvi zavarovati pred nadaljnjim propadanjem, da bi se s tem ohranile poznim rodovom kot jasen in otipljiv dokaz, ki bo nazorno pričal o naši revoluciji, o početju fašizma ln s tem dopolnjeval našo pisano zgodovino.
Hkrati bi ti kraji že sedaj, zlasti pa v bodočem razvoju veliko pomenili v turističnem in tujsko prometnem smislu iz širšega vidika.
Te misli sem napisal z namenom, da opozorim na vprašanje, ki ga je treba premotrl. ti in najti izhod za pravilno rešitev in sicer zato, da bi čim prej rešili, kar se rešiti da. Menim, da bi bilo prav, če bi o tem spregovorile tudi organizacije Zveze borcev, ki so dolžne o teh in podobnih vprašanjih voditi skrb in dati tudi svoje mnenje.
Janez ZUNIC
Lep poklic za dekleta
Z novo šolsko reformo je bil uveden v šole učni predmet gospodinjstvo. Vzgaja naj učence v varčevanju z denarjem, materialom, s časom in energijo, privzgoji naj Jim delovne navade, ljubezen do dela in jim da osnove o pravilni in zdravi prehrani.
Za proučevanje gospodinjstva pa je žal po naših šolah še občutno premalo strokovnih moči. Za usposabljanje predmetnih učiteljic deluje le ena višja gospodinjska šola in sicer v Grobljah pri Domžalah. Absolventke učiteljišč ali drugih srednjih šol se lahko v to šolo vpišejo. Delovnih mest je dovolj na razpolago, saj si upraviteljstva šol močno prizadevajo, da bi dobila strokovne moči za pouk gospodinjstva.
mmmkm
Ze prvo leto bo preorani steljnikl v Dragatušu dali Izredno lepo ri, ki obeta obilen pridelek, saj ji ni najti primere niti na najboljših njivah v okolici. Na sliki: ling. Golobova si ogleduje ri sorte »tetraploldna pšatska« na 12 ha veliki parceli (Foto: Joše Skof)
RAZPIS
Okrajni zavod za Izobraievanje odraslih v Novem mestu razpisuje vpis v I. letnik TEHNIČNE SOLE - .ODDELEK ZA ODRASLE za sledeče stroke: strojno, elek-tro ln lesno stroko ter v šestmesečni tečaj za tehnične risarje.
Kandidati za tehnično lolo morajo Izpolnjevati naslednje pogoje:
l. Biti morajo zaposleni v stroki s najmanj dveletno prakso kot kvalificirani delavci.
3. Imeti morajo potrebno šolsko Izobrazbo (dovršeno osemrazredna osnovna šola alt odgovarjajoča strokovna Sola).
Za sprejem v tečaj za tehnične risarje pa Je potrebno:
1. dovršena osemrazredna osnovna sola,
i. zaposlitev na odgovarjajočem delovnem mestu.
Rok za vlaganje prošenj Je 15. Julij 1960. Prošnje morajo biti kol-kovane s 50 din.
V kolikor bo dovolj prijavljenih kandidatov za posamezne odseke la tečaj, bo dokončni vpis s. septembra 1960 ob 8. uri v prostorih zavoda v Novem mestu, Ulica talcev (nova vajenska sola - II. nadstropje).
15 let zapora za uboj
V ponedeljek 27 junija je bila na Okrožnem sodišču v Novem mestu glavna obravnava proti Karlu RošloharJu iz Radeia, p. Loka pri Zidanem mostu. Obtoženi je dne 0. marca 1960 ubil Angelo Mordavs, s katero je imel razmerje. Sodišče ga je spoznalo M krivega in ga obsodilo na M let zapora. Več o tem bomo jMttali v prihodnji številki.
AVT00BN0VA
MARIBOR Mlinska 13 —tel. 28-65
f) Remont motornih vozil §) strojna obdelava 0 servisna služba
proizvodnja in servis akumulatorjev.
Gospodinje! Preizkusite »SANA« proizvode: vani-lln sladkor, pecilni prašek ter pudinge vseh okusov I Za kvaliteto proizvodov jamčimo!
»SANA«
tovarna čokolade, bonbonov, keksov ln pecilnih praškov
HOCB
Pozdrav vsem borcem za 4. JULIJ
MESTNA LEKARNA MARIBOR
Okrajni ljudski odbor je pred nedavnim razpisal dve štipendiji za to šolo, vendar se na razpis dos'ej ni javila nobena kandidatka — znak, da so naše žene in dekleta še vse premalo seznanjene s tem poklicem.
Te dni se mudi v Parira Ahaiod :;„u-mendjel, predstavnik začasne alžirske vlade, ki naj bi pripravil vse, kar je potrebno v zvezi a potovanjem zastopnikov alžirske osvobodilne fronte v Pariz na pogajanja o prenehanju sovražnosti in dokončni ureditvi alžirskega problema.
Sedanja, predhodna pogajanja so rezultat govora, ki ga je imel predsednik de Gaulle. ki je povabil zastopnike FLN v Pariz. De Gaulle je med drugim zagotovil, da bo v primeru sporazuma o prekinitvi sovražnosti v Alžiriji izveden referendum, na katerem naj bi se vsi prebivalci Alžirije, ne glede na politično opredeljenost, lahko odločili o prihodnosti svoje dežele, na izbiro pa bi imeli troje: da ostanejo del Francije, da postanejo samostojni v okviru francoske skupnosti aH pa da se popolnoma osamosvojijo.
Ponudba je bila ugodno sprejeta, tako v krogih alžirskega osvobodilnega gibanja (sicer njegov zis'r-' »'k ne bi bil v Parizu) kot pri večini irancoskega prebivalstva. Vendar ne bi imelo smisla zmanjševati težave, ki jih bo potrebno še premagati. Prva težava, ki se utegne pojaviti že na preliminarnih pogajanjih, je, da Alžirci niso nikakor pripravljeni razpravljati samo o prekinitvi sovražnosti, ampak da, hoče jo imeti tudi določena zagotovila o politični ureditvi alžirskega problema. Alžirci imajo s Francijo mnogo nreslabe izkušnje, da bi verjeli na bese*1 >. Med drugim poročajo, da bodo Alžirci zahtevali, naj bi bile enote osvobodilne armade enakopravne s francoskimi četami pri nadzorovanju referenduma.
NI težko verjeti, da si de Gaulle iskreno želi rešiti alžirsko vprašanje; treba se je spomniti le na realistično politiko Francije glede ostalih posesti v Afriki, ki druga za drugo postajajo neodvisna — politiko, ki se je uveljavila šele zadnje leto. Toda de Gaulle prav
tako ve, o tem ni dvoma, da Je alžirsko vprašanje mogoče urediti le • pogajanji z zastopniki začasne alžirske vlade — kljub poskusom, da bi v Alžirijo ustvarili še nekakšne zastopnike arabskega prebivalstva, ki bi bili Franciji bolj naklonjeni. Rešitev za alžirsko vpraša
Ijatl k napačnemu sklepu. Narobe, ekstremisti pridno organizirajo »Alžirsko nacionalno fronto- In če trenutno mirujejo, je to zato, ker so prepričani, da se bodo pogajanja v Pariza končala t neuspehom. Prav tako pa je tudi res, da uživa de
nje lahko nudi le kompromis med njim Gaulle podporo velike večine francoskih in Ferhatom Abasom. Ce želi ohraniti državljanov. Pred nekaj dnevi so se celo stike med Alžirijo ln Francijo, potem sicer sprte francoske sindikalne organi-
Pogajanja v Parizu
je nujno predložiti alžirskemu prebivalstvu kompromisno resolucijo, ki bo sprejemljiva za veliko večino alžirskega prebivalstva; tako, kot je sedaj, bi pač Alžirci glasovali za neodvisnost, Francozi pa za združitev s Francijo; takšen referendum bi nazadnje lahko Izvedli že sedaj.
Lahko rečemo, da terjajo prav politične koristi Francije razgovore s FLN, kl je po neizprosni logiki po pravici trdno prepričana, da bo prej ali slej zmagala. Kljub temu pa se v Parizu širijo vesti, da je Francija pripravljena govoriti le o pogojih za položitev orožja, kar pa FLN nikakor ne more sprejeti. Govori se celo, da de Ganile ne bo sprejel zastopnikov alžirske začasne vlade pred premirjem. Razlaga za te govorice, ki že vnaprej ogrožajo razgovore, tiči v političnih odnosih v sami Franciji. Pravi spor je med Francozi, ki želijo mir v Alžiriji in Francozi, ki hočejo za vsako ceno obdržati Alžirijo. Prvi so v večini, drugI pa imajo podporo armade. Opazovalci so mnenja, da skuša de Gaulle z diplomatskim nastopanjem preprečiti takojšen upor desnice v Franciji ln ultranacionalistov v Alžiriji.
To, da vlada med desničarskimi krogi sorazmeren mir, ne sme nikogar zape-
zaclje — katoliške, socialistične in komunistične — izjemoma sporauzmele, ter objavile skupno deklaracijo, s katero so izrazile polno podporo de Gaullovim prizadevanjem za rešitev alžirskega vprašanja. Menijo, da je deklaracija v precejšnji meri prispevala k izenačenju sil, ki stojijo za eno in za drugo koncepcijo.
Po splošnem mnenju se bodo desni ekstremisti uklonili prevladujočemu javnemu mnenju, kolikor bi se pogajanja uspešno končala, kot tudi ni nobenega znaka, da bi se upirali Abasovim prizadevanjem levi ekstremisti v okviru FLN. Kolikor je to res, potem nI izključene, da bi se na pogajanjih vsaj delno sporazumeli. Popoln sporazum je težko pričakovati že zaradi slabih izkušenj — čeprav je malo ljudi, ki ga ne bi iz vsega srca pozdravili. Vendar je upati, da tudi v primeru neuspeha ne bo ne ena ne druga stran za seboj zaprla vrat, ampak da se bodo stiki nadaljevali: dejstvo je, da je nemogoče rešiti alžirsko vprašanje z orožjem, ter da torej ostanejo na razpolago le še pogajanja. Razgovori v Parizu dokazujejo, da se odločujoči faktorji obeh strani tega zavedajo; to pa pomeni velik korak naprej. A. F.
Novi člani svetov OLO
Na zadnji skupni seji obeh zborov OLO so v preteklem tednu odborniki Izvolili nove člane 13 okrajnih svetov ln njihove predsednike. Izvoljeni so bili:
Svet za notranje zadeve: Bambič Vinko - Novo mesto, Knez Cuil -Tržišče, Sepetavec Ferdo - Bizelj-sko, Radej Franc — Vfdem-KrSko, Zemljan Marija — Novo mesto, Maraž Franc - Trebnje, Pacek JeZe — Sevnica, Smid Julij - Novo mesto, dr. HlbSer Franc - Novo mesto.
Svet za občo upravot Susterslc Zvonko — Novo mesto — predsednik, Jerič Jože - Mokronog, Ber-gant Stane — Videm-Krško, Cer-nec Alojz — Brežice, Požar Silvo -Novo mesto, VrvUcar Franci — MeUlka, SlmiC Marjan — Novo mesto, Kržan Slavko - Dvor, Dular Jelka — Novo mesto.
Svet za ^ružbeni plan hi finance t Pire Anton, Novo mesto - predsednik, Gosenca Jože — Dvor, Tram puž Vlado - Videm-Krško, Motore Alojz — Sevnica, Kebe Ludvik - Novo mesto, ing. Cepon Slavica - Novo mesto, mr. ph. Slapar Marta - Novo mesto, Goluh Stane — Senovo, Kambie Miro — Brežice, Stefanič Gustl - Novo mesto, Padovan Jože — Novo mesto, Krhln Alojz - Mirna, Držaj Matij a ~ Črnomelj.
Svet za Industrijo In obrti Knez Jože, Novo mesto - predsednik; ing. PeternelJ Branko - Kanlžari-
ca, Likar Leon - Senovo, Požar Janez — Novo mesto, Gorenc Slivo
- Brežice, Dular Roman - Krško, Gošnlk Miro - Sevnica, Luzar Jože - Novo mesto, ing. Kelner Franjo — Novo mesto, Vrtačrrik Anton - Metlika, Križanec Nlko
- Novo mesto, ing. Prus Nevenka
- Novo mesto, Mramor Viktor -Mokronog.
Svet za kmetijstvo ln gozdarstvo: Ing. Bračlka MIlan, Novo mesto — predsednik: Ivane Franc — Leskc-vec, VendeJ Flcko - Sevnica, Ing. Dvorsak Rado - Črnomelj, Pajnlč Alojz - Novo mesto, ing. Voljč Branko — Dob, Ing, Vrgovec Ludvik — Novo mesto, dr. Vrečar Karel — Senovo, Ing. Mežan Janez -Brežice, Ing. Kallnovlč Rade - Novo mesto, Ing. Darovec Fanlka -Novo mesto, dr. TTenz Alfred -Novo mesto. Ing. ^fejrovac Vladimir — Novo mesto.
Svet za blagovni promet, gostinstvo ln turizem: Unetič Jože, Novo mesto — predsednik; Motore Alojz - Sevnica, Kobe Franc -Metlika, Počrvina Tone - Novo mesto, Lampret Jože — Novo mesto, Potočnik Marjanca - Novo mesto, Lenart Mirko - Novo mesto, Žagar Jože - Črnomelj, Pre-skar Stane - Krško, Bablč Maks -Krško, Leber Mitja - Brežice. Svet za urbanizem, stanovanjske ln komunalne zadeve: Košir Franc, Črnomelj - predsednik; Nunčlč Stane - Videm-Krfko. Mlkllč Ja-
Razpis štipendij Splošne bolnišnice v Novem mestu
Razpisna komisija Sploine bolnišnice v Novem mestu razpisuje
naslednje Število štipendij v navedenih šolah:
rJankovcj po 50 dinarjev — do 1. oktobra I
BEOGRAD. - Narodna banka bo ed 1. julija do 30. septembra letos vzela iz obtoka bankovce po 50 dinarjev, ki so označeni z datumom 1. maj 1956. S 1. oktobrom letošnjega leta bo prenehala njihova veljava. V nadaljnjih treh mesecih do vključno 31. decembra 1960 bo Narodna banka naknadno zamenjala te bankovce, čeprav ne bodo več uporabni.
t V Vllji ioll za fizloterapevte; « v loli za medicinske sestre; I v Ioll za sanitarne tehnike -oddelek za medicinske laborante;
Z v srednje medicinski Ioll, oddelek za glnek.-porodnllko smer; S v soli za zdravstvene delavce, oddelek za otrolko zdravstvo; S v Ioll za bolničarje; 1 v ekonomski šoli. Višina stipendije se določi pogodbeno  v okviru  predpisov ln pravilnika o štipendijah bolnišnice v višini do 8.000 dinarjev. Stipendija se daje za ves čas rednega šolanja.
Pogoj za dodelitev štipendije Je sprejem v določeno strokovno šolo. Pri dodelitvi Mipendlje imajo prednost kandidati iz novomeške-ka okraja ln okolice ter oni, ki jih priporočajo organizacije ZK, ZB NOV, LMS ali SZDL.
Interesenti naj vlože kolkovane prošnje s priporočili na upravo bolnišnice do 15. julija 1960.
nez - Trebnje, Ing., aren. Valen-tlnčič Spela - Novo mesto, Hvale Franc - Brežice, Zupane Franci -Novo mesto, Sotler Roman - Senovo, Cešarek Milka — Novo mesta, Ing. Danica Belopavlovič -Novo mesto.
Svet za delo: Dolenc Luka, Novo mesto — predsednik; Kukovičič Stanko - Krško, Štrukelj Slavko -Sevnica, Jelenič Polde - Črnomelj, Jug Robert — Novo mesto, Ferjan-čič Slavo - Novo mesto, Ing. Bole Tone - Črnomelj, Stuln Stane -Novo mesto. Orlic Danica — Metlika.
Svet za prosveto: Lavrič Janez, Novo mesto — predsednik; Cebular Andrej — Videm-Krško, Pušnlk Franc - Senovo, Bogovčlč Štefan
- Novo mest, Pire Rezi - Videm-Krfiko, Plut Ciril - Novo mesto. Ing. Ivanettc Peter — Novo mesto, S'.ak Francka - Novo mesto. dr. Petric Alojzija - Novo mesto, Doki Slavko - Novo mesto, Cudovan Joža - Novo mesto, Kastellc Lojze
- Novo mesto. Po svojem položaju je član sveta tudi direktor Okrajnega padagoškega zavoda. Ko bo le-ta Imenovan, postane hkrati tudi član sveta. Stlri mesta v svet Izvolijo delegati občinskih svetov za prosveto.
Svet za kulturo: prof. Skaler Stanko, Brežice - predsednik; 2u-nič Janez - Črnomelj, Kukovičič Jože - Vldcm-KrSko, Gošnik Tone
- Novo mesto, Smrekar Lado -Kostanjevica, Gartnar Janez -Trebnje, prof. Jarc Janko - Novo mesto, prof. Dular Jože — Metlika, Sali Sevetin - Novo mesto. Komelj Bogo - Novo mesto, O liček Zlnka — Senovo, Bogovtč Jože - Sevnica. Glonar Mara - Novo mesto.
Svet za telesno vzgojot Skrt Srečko, Novo mesto - predsednik; Lavrič Jože - Novo mesto, Senčar Vlado - KrmelJ, Sertnl Alojz -Straža, prof PočkaJ Mira - Črnomelj, Colarlč MIlan - Novo mesto, Pavlin Jožica - Novo mesto, Su* botlč Vojo - Novo mesto, prof. Llknvec Ivo - Metlika.
Svet za socialno varstvo! RajlC Anica, Novo mesto - predsednica; Hočevar Hermina - Mokronog, Sterban Karel — Senovo, Knez Jože - KrmelJ, Sall Milica - Novo mesto, 2ugelj Martin - Novo mesto, Fabjan Darinka — Črnomelj, Stok Jože - Novo mesto, Štrukelj Zdravko — Novo mesto.
Svet za zdravstvo: dr. Smrečnlk Ivo, Novo mesto - predsednik; mr. ph. Jug Gojko - Metlika, Počrvina
Miha - Novo mesto, ing. Zobec Ivo - Novo mesto, Palčič Nada -Novo mesto, Požar Rudi - Brezi ce, dr. Mlakar MIlan - Videm Krško, dr. SavelJ Tone - Nove mesto, Kam bič Miro - Brežice mr. ph. Dujec MIlan - Črnomelj, dr. Furlan Suzana - Novo mesto Llpovšek Franc - Sevnica, Jakopin Milka - Mirna.
Razen tega so odborniki OLO izvolili na tej seji še nove člane odbornišklh komisij okrajnega zbora ln okr. zbora proizvajalcev, nove člane komisij za prošnje ln pritožbe, za volitve ln Imenovanja, za kršitve dolžnosti sodnika za prekrške, za davčne prošnje ln pritožbe, za nove člane kadrovske komisije, komisije za nagrajevanje uslužbencev OLO, komisije za uslužb. vprašanja OLO, komisije za odlikovanja, komisije za narodno obrambo, za reševanje agrarnih zadev, za revizijo Idejnih ln glavnih projektov, za revizijo Investicij, programov, novo disciplinsko sodišče, člane komisije za nacionalizacijo, komisije za zboljl-anje dela ln sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih OLO, komisije za upokojevanje borcev NOV, komisije za zadeve borcev NOV, komisije za kooordlnlranje odkupov kmetij, pridelkov, komisije za nadzor pri uveljavljanju predpisov s področja prometa s kmet. pridelki, izvoljen je bil nov upravni odbor Uradnega vestnika OLO, UO Servise prevoznih storitev, uo posredovalnice za delo, UO podružnice NB ln kb Novo mesto, UO sklada za gospodarske kadre. UO okr. cestnega sklada, UO gasilskega sklada, UO gozdnega sklada ln UO kmetijskega sklada
Imena članov vseh komisij bo objavu Uradni veetnlk OLO.
Pozdravi Iz Beograda
Vse bralce Dolenjskega lista kakor tudi starše ln sorodnike, Iskreno pozdravljajo Vili God-njavec, Franci Strajnar In Martin Žužek, vojaki Iz Beograda Krajevnim organizacijam ZB liJcrene čestitke za njihov prazniki Čestitkam so pridružuj« tudi Jote Velf, vojak Iz Beograda.
1
JUcJttu
IZ RAZNIH STRANI
I
Kolektiv Trgovskega podjetja
»P0VRTNINA«
MARIBOR
čestita za 4. JULIJ
VSEM BORCEM. Priporočamo se za nakup naših artiklov!
Izvršujemo vsa stavbno ln »trojno ključavničarska dela ter varimo vse kovine! Za naročila se priporočamo!
OBRTNO KLJUČAVNIČARSTVO IN VARJENJE
MARIBOR Strossmaverjeva   ulica S
KOLEKTIV
gostinskega podjetja HOTEL »Z A M 0 R C«
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 80
z restavracijami KOPER, UNION ter gostilnami »Kobanc«,    Kamnica in
bifejem »2elezničar« čestita za DAN BORCAI
Orosistlčno trgovsko podjetje
»UNIVERZAL« Maribor
nudi vse galanterijsko ln manufakturno blago po najnižjih konkurenčnih cenah! Priporoča •• kolektiv!
Sobosllkarsko
in pleskarsko podjetje
»SLIKAR«
MARIBOR, Prešernova 26
priporoča svoje cenene usluge!
TRGOVSKO PODJETJE
DOM V MARIBORU
vam nudi
v   svojih poslovalnicah veliko izbiro vsakovrstnega blaga po najnižjih cenahl
MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR
proizvaja:
1. Vlečene proizvode bakrenih zlitin (vlečena medenina ln varilna Žica).
2. Odlitke zlitin barvnih kovin: a) v pesek, b) v ko-klle, c) maske.
8. Tlsnjence zlitin barvnih kovin: s) brizgani ln tlenjenl liv, b) kovance.
4. Bloke barvnih kovin: a) Ms bloke, b) bron bloke, c) bloke Al zlitin, č) bloke Zn zlitin, d) bloke iz bele kovine.
5. Armature: a) vodovodne, b) parne, c) sanitarne.
6. Gradbeno okovje: a) ta vr ta, b) za okna.
7. Kopalne peči: a) navadne, b) kombinirane.
8. Industrijske cevi: a) gibljive Iz Ee In Ms, b) gibljive za tej sine stroje, c) gibljive cevi za taho-metre, č) gibljive tekale-mit cevi, d) cevi sa prednapeti beton.
Beograd - V Beogradu so se začeli razgovori med predstavniki Italijanskega parlamenta, kl so na obisku v Jugoslaviji in zastopniki Zvezne ljudske skupščine. Italijansko delegacijo vodi poslanec Salv a tore Al-dlsio.
Nizozemski zunanji minister Joseph Luns Je po šestdnevnem   obisku' odpotoval.
Iz Beograda Je odpotovala Jugoslovanska delegacija, ki bo zastopala našo državo na razglasitvi neodvisnosti Konga. Delegacijo vodi Vellmlr Stojnic. Druga delegacija, pod vodstvom dr. Marijana Breciia, pa Je odpotovala' v Gaho, kjer bo prisostvovala razglasitvi republike.
V četrtek prispe na uradni obisk v Jugoslavijo grški ministrski predsednik Konstantin Karamanlls.
Ženeva - Na seji paritetnega odbora deseUh za razorožitev Je sovjetski delegat Zorin dejal, da njegova delegacija ne bo več sodelovala prt delu odbora, ker zahodne države onemogočajo sleherni napredek. Podobne Izjave so dali tudi zastopniki ostalih vzliodnlh držav. S tem se Je delo odbora končalo. V tem smislu Je poslal predsednikom vlad zahodnih držav posebno poslanico tudi premier Hruščev. Po sovjetskem predlogu naj bi se razgovori nadaljevali v okviru OZN.
Caracas - Predsednik Venezuele Romulo Betancourt Je bil težje ranjen v stentu z bombo. Atentatorji so pognali v zrak parkiran avtomobil v trenutku, ko se Je mimo nlega peljal avtomobil v katerem Je bil Betancourt. V atentatu sta bila mrtva dva predsednikova spremljevalca. Sest ljudi pa Je bilo ranjenih. Notranll minister Dubue Je po atentatu izjavil, da so ga Izvedli pristaši Izgnanega diktatorja Jimene-za.
Tananarive - V glavnem mestu Madagaskarja so raTSlasiH neodvisnost reptiblllcc. kl pa bo ostala v okviru Frnncosko-afriške skupnosti. Predsednik republike Je Clranana. državni sekretar pa Jean Fovrr.
Sedi - JuSnokorelska vlada je sporočila, da bodo splošne volitve v novi parlament 29. Julija.
MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA
MARIBOR
0 predilnice — tkalnice % barvarne — tiskarna £ apreture
proizvaja: bombažno prejo, sukance ta šivanje in vezenje, hlačevlno, bombažne in umelno-svilene podloge, klote. flanele za srajc« ln pižame, tiskanl-ne is bombaža ln stanična volne, blago za zavese ter vse vrste popellnov ln ceflrjev.
★	DAN BORCA
	ISKRENO
	POZDRAVLJA
	KOLEKTIV
s	EMENARNE
	LJUBLJANA
	GOSPOSVETBKA
CB8TA 1	
TOVARNA ČEVLJEV MARIBOR
KLAVNISKA ULICA 5
Specialna izdelava ženske galanterijske obutvel Najnovejši modeli! — Cene konkurenčne!
Čestitamo vsem kolektivom sa dan borca!
Razpisna komisija pri
ZDRAVSTVENEM DOMU ČRNA NA KOROŠKEM raspisuje
MESTO ZDRAVNIKA - ŠEFA
SploSne ambulante v črni na Korolkem
Pogoj: zdravnik z opravljenim stažem. Osnovna ln položajna plača po uredbi ln pravilniku o plačah ZD. Posebni dodatek na kraj. Možnost honorarne zaposlitve. Na razpolago je takoj v sel J ivo tri in polsobno komfortno stanovanje.
»AVT0MATERIAL«
trgovsko podjetje as  veliko  In malo MARIBOR Partizanska cesta 28
nudi cenjenim potrošnikom vse vrste domačih in uvoženih motornih vozil in dvokolea, v specializiranih prodajalnah P* nadomestne dele, avtogu-me In ves ostali električni in avtomobilski potrošni msterlsl. Za cen J sns naročila se priporočamo!
8*©v. 2t (53«)
DOLENJSKI LIST
Stran 3
Praznik upravljavcev v Vidmu-Krškem
Nad 2500 ljudi na proslavi desetletnice delavskih svetov
»Da bi nas bilo toliko zbranih, kaj takega še ne pomnimo!« --tako so se pomenkovali v nedeljo popoldne delovni ljudje v Vidmu-Krškem, ki so se zbrali na pomembno slavje: na 10-letnico delavskega upravljanja. In res je bil to praznik, kakršnega mesto ob Savi že dolgo ni imelo.
Priprave so tekle že več mesecev. Občinski sindikalni •vet je skupaj z občinskim odborom SZDL, občinskim komitejem ZKS in z ObLO imenoval pripravljalni odbor, ki ga je vodil predsednik ObLO Stane NunčiČ. Sindikalne podružnice so bile pobudniki za svečane seje delavskih svetov, po kolektivih so imeli medtem vrsto proslav, za sobotno in nedeljsko proslavo pa je društvo prijateljev mladine poskrbelo za okrasitev, prehrano in pijačo (izkupiček bodo porabili za otroške kolonije in za novoletno jelko). Pevski zbor se je naučil več novih pesmi, mladinci so pripravili recitacije, godba iz Celuloze pa je spremljala mladinski pevski zbor in sama nastopila.
Praznovati so začeli že v •oboto zvečer, vendar zaradi
dežja niso mogli prirediti ognjemeta. V nedeljo popoldne so se začele zbirati kolone delavcev in uslužbencev na prostoru ob desnem bregu Save. Z zastavami in sindikalnimi prapori so prikorakali kolektivi na zbirni prostor, godba Celuloze je veselo igrala, zbrala pa se je tudi množica domačinov. Pripravili so nad 1800 sedežev, a jih je bilo premalo. Veliko ljudi je moralo stati ali pa so posedli v travo. Zbralo se je nad 2500 odraslih.
Salvje je začel g krajšim nagovorom predsednik obč. sindikalnega sveta Stane Pre-skar, za njim pa je govoril o desetletnici upravljanja v FLRJ predsednik ObLO Stane Nunčič. Udeležence slavja je nato pozdravil sekretar obč. komiteja ZKS Milan Ravbar. Tovariš Matjan je sproti pojasnjeval kot napovedovalec glasbene in druge točke sporeda.
Po svečanosti Je bila prijetna pogostitev; oskrbeli so Jo delovni kolektivi sami, ko so
Proslava desetletnice delavskega samoupravljanja v Sevnici
postregli udeležencem brezplačno z jedačo in pijačo. V prijetnem razpoloženju je tekla beseda in povsod se je poznalo, da so delavci in uslužbenci nad vse zadovoljni s tako lepo uspelo proslavo in množično udeležbo. Zborovanje je dalo veliko novih vzpodbud, desetletnica samoupravljanja pa je bila dostojno počaščena. Organi upravljanja in kolektivi zaslužijo za uspelo prireditev vso pohvalo!
Slavnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik ObLO Senovo Karel Sterban, sekretar okr. odbora SZDL Roman Ogrin in predsednik OSS Ludvik Kebe.
Nad tisoč mlađih udeležencev 7. zle ta je bilo deležnih 17. junija še posebne sreče: na priključku avtomobil ske ceste pri Kai -teljevem so videli in toplo pozdravili velika državnika sodobnega sveta: maršala Tita in njegovega gosta, predsednika ZAR Na-serja. Visoke goste je pozdravilo tudi precej domačinov vzdolž  nove ceste
V soboto zvečer gasilskega doma napolnili delavci kolektivov. Zbrali osrednjo občinsko
so dvorano v Sevnici sevniških so  se na proslavo v
počastitev 10. obletnice samoupravljanja.
V nabito polni dvorani smo razen članov kolektivov videli tudi predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Ludvika Kebeta, predstavnike občinskih političnih vodstev in -
Mariborska plinarna
Plinarniška št. 9
proizvaja plin, koks in katran. Čestitamo vsem kolektivom za 4. JULIJI
GOSTINSKO PODJETJE
»NOVI   * V E T «
MARIBOR Jurčičeva 7
čestita za DAN BORCA!
GOSTINSKO PODJETJE
»NOVA GORICA«
MARIBOR
TRŽAŠKA 89
z vsemi svojimi obrati se priporoča cenjenim gostom za obisk. Točimo pristna štajerska vina! Za 4. julij želimo vsem delovnim ljudem obilo uspeha!
OBRTNO PODJETJE
»KAR0SERIST«
MARIBOR
čestita za praznik borca 4. JULIJI
PREDILNICA IN TKALNICA MARIB.it
0 proizvaja:
bombažno ln stanično prejo vseh vrst, bombažne in stanične tkanine za ženske obleke, posteljno perilo, kanafas, flanel o itd. Lastna predilnica, tkalnica in oplemenilnica.
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pisali sn.o že o proizvodnih uspehih, ki smo jih dosegli v letošnjih prvih mesecih. Nedavno tega Je tudi republiška Ljudska skupščina ocenjevala gospodarjenje v prvih mesecih. Razumljivo, da sm<„ najprej ocenili predvsem uspehe, toda ob tem nismo pozabili tudi na slabosti ali kot pravimo na negativne tendence, ki bi lahko razvoja škodili.
Tu gre zlasti za tele stvari: povečana je razlika med uvozom in izvozom. Tu pomeni, da smo izvozili sicer več kot lani, toda vrednost tega izvoza ne dohiteva močno povečane vrednosti uvoženega blaga. Za jugoslovansko gospodarstvo pa je zelo važno zmanjšanje razlike med uvozom in Izvozom, *ato v tem pogledu naloge ne izpolnjujemo prav zadovoljivo. Zanimivo je, da uvažamo celo staro železo, papir .stare krpe *h podobne s vari, kar hI vendarle lahko nabrali na smetiščih. Skupščina Je ugotovila, da naša podjetja, k! se ukvarjajo z odkupom odpadnega materiala, prav gotovo ne delajo dobro, *e se nam dogaja celo kaj takega. In pri vsem tem ne gre hiti za majhne dinarje, pač pa za milijarde dinarjev, kl Jih Uporabimo za uvoz surovin, kl bi Jih lahko v dobršnem dehi *brali doma. Pri Izvozu zaostajajo zlasti nekatere industrijske veje. Tako na primer so kovinska, kožna, gumarska industrija itd. lanskega kia izvozile za okoli tri in pol milijarde dinarjev več blaga, knt pa so ga Istočasno uvozile. I Istem času letošnjega leta pa je ta reč močno drugačna. Ne le kovinska Industrija, proizvodnja valjanih materialov, industrije kož in gume itd., niso dosegle plana, marveč so kupile v tujini za 9 milijard in 800 milijonov dinarjev več surovin In polizdelkov, kot pa so Jih Izvozile. V tem pogledu smo zašli pravzaprav v nek začaran krog: dosegamo visoko proizvodnjo, ob tem visok uvoz, pa tndi potroinJa Je velika. Izvoz pa Je manjši- Da bj (a krog presekaH, bo treba povečati predvsem proizvodnjo tistih vrst blaga, ki Jih najlaže prodajamo v tujino, 'n povečati proizvodnjo v tistih gospodarskih panogah, ki izdeluj suni- .ia za predelavo.
Naslednje vprašanje, na katerega moramo bili pozorni, n* je občutno povečanje Investicijske potrošnje in močno povečanje kreditov, ki Jih najemajo podletja pri Narodni banki. Močno povečanje Investicijske potrošnje in uvoz v preteklih
Izvoz in investicije
Mesecih je spremljal tudi močan porast obratnih sredstev. Od konca decembra lani pa do danes so se povečala obratna Sfedstva samo v gospodarstva za okoli 21 milijard dinarjev. V^cnjeno povečanje pa pomeni že 76°/i za vse leto predvidenega p#, večanja obratnih sredstev. Tu sicer nI kaj grajati, **JtI povečanje obratnih sredstev Je nujen spremljevalec večje DroizvodnJe, venda- pa bo treb \ biti pozoren na hitrejše medsebojno obračunavanje (tako na primer veletrgovina kreditira *J"«"<.vIno na drobno In industrijo za precej milijard dinarjev). J"° drugi strani pa bi bilo prav, da b| kolektive bolj spodbudi' k temu, da bi za obratna sredstva uporabljali tudi lastna sodstva.
I    Družbeni plan za leto 1P60 Je predvideval, da bi naj obseg nvesticlj obstal na ravni lanskega leta. Realizacija, ureaniče-an£ ,nvMticlJ v prvih štirih mesecih pa nudi precej drugačno *Li • Indeks Investicij znaša v primerjavi t lanskim letom že ln V Scveda »ako preseganje t letnim planom postavljene ravni "vcsticlj poraja določene probleme. Tu gre zlasti za pomanj-aijo n-katerih osnovnih gradbenih materialov, kot opeke, ^nicnta, stekla In rodornega. Zaradi velikega povpraševanja (v tem .radbenem materialu tud| cene niso stabilne in je JrJ^sanje, če bomo z veliko večjimi sredstvi, kl Jih bomo po-Ia investicije, zarej tudi več zgradili. Precej pa Je tudi »ta*   an,n računov. 30V« neporavnanih računov odpade na /snovanjRke sklade, to pa pomeni, da gradbena podjetja dc-Bjff* kreditirajo slannvanlsko gradnjo kar s svojimi ->brat-E?! "cdstvi. Tsklh manlpulaclf pa seveda gospodarstvo ne "le*« In najmanj kar Je. gradbena podjetja bi lahko zašla r**ne težave,
It^. 8kupščlna Je torej opoiorlls na nekatere probleme, na h> r{!! Moramo bit! pozorni, če hočemo v celoti uspeti. Slrerft-dvoJli ^e irospodar«' nam nudi vse osnove In skorajda ne tjiJi t"0, dtt bodo k"' H,vJ »oofttcali napotila republiške ^"Ps^n«" "n "kušali uresničiti tudi tiste naloge, kjer ^Hj^tno zaostajamo Czvos) ln uveljaviti kar najbolj smotrno "ko lnv utiranja ln uporabljanja obratnih sredstev.
na žalost - le redke direktorje gospodarskih organizacij.
Za uvod je govoril eden prvih upravljavcev v Sevnici, tovariš Tone Klakučar o pomenu praznika delavskega razreda Jugoslavije ter na kratko očrtal prehojeno pot ln porast gospodarstva, odkar držijo vajeti delavci — upravljavci sami v svojih rokah. Sledil je pester kulturni program s petjem, z recitacijami in s kvintetom. Burno pozdravljeni od prisotnih so nato najzaslužnejši člani kolektivov, ki že dolga leta delajo v organih samoupravljanja, dobili skromna priznanja v obliki knjižnih nagrad. Takih nagrajencev je bilo okoli 40. Po proslavi se je razvil vesel ln sproščen družabni večer.
Osrednji občinski proslavi bodo po kolektivih sledile še samostojne proslave, slavnostne, seje DS in zborovanja kolektivov.
Za napredek tovarniškega tiska
Okrutni sindikalni svet je 22. junija sklical posvetovanje predstavnikov tovarniškega tiska. — Vabljeni so bili uredniki vseh listov, ki že izhajajo in predsedniki delavskih svetov ter sindikalnih podružnic večjih kolektivov. Kot gost se je posvetovanja udeležil predsednik Društva novinarjev Slovenije tovariš Ivo Tavčar.
Povzemamo nekaj kratkih ugotovitev iz poročila in razprave. Slednja se je v začetku sicer težko odvijala, zato pa je bila nato toliko plodnej-ša. V okraju izhaja šest tovarniških   listov. Najstarejši,
»BELOKRANJSKI RUDAR«, izhaja že od leta 1955 kot glasilo'delavskega sveta rudnika Kanižarica. — »DOLENJSKI RUDAR« je glasilo delavskega sveta rudnika Krmelj, — »NASI RUDNIKI« pa glasilo delavskega sveta Kremena Novo mesto (oba izhajata od leta 1958). »VIDEMSKI CE-LULOZAR« je glasilo kolektiva Tovarne celuloze in papirja Videm-Krško. Letos so se za izdajanje lista odločili še v Beltu Črnomelj (»BEL-TOV INFORMATOR«) in v Splošnem gradbenem podjetju »Pionir« Novo mesto »(BILTEN SCP PIONIR«). — Redno
Kongresno gradivo izšlo v knjigi
Pred  dnevi  je  Cankarjeva smela biti nobena organizaci-
Projektiramo — izdelujemo — montiramo
VSE  VRSTE JEKLEND3 KONSTRUKCIJ
v zakovani in za var jeni izvedbi
mostovi, pločevinaste konstrukcije,    dvigalne in transportne  naprave, hi-dromehanska oprema, prešana   roba,   proizvodi iz aluminija,   razne usluge, stroji  za zaščito rastlin, Livarniški izdelki. Največje jugoslovansko podjetje za gradnjo jeklenih konstrukcij. Ustanovljeno leta 1920.
•METALNA«
tovarna konstrukcij, strojnih  naprav, poljedelskih strojev in livarna
MARIBOR
založba v Ljubljani izdala dragoceno knjigo: »Peti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije«. V knjigi Je objavljen referat predsednika SZDLJ Josipa Broza-Tlta »Izgradnja socializma ter vloga in naloge SZDLJ«, razprava tovarišev E. Kardelja, V. Bakariča, S. Kavčiča, G. TIkvickega In V. Smllevskega, opisano je delo komisij na kongresu, statut SZDL, sklepi kongresa, novo izvoljeni organi SZDLJ, sklepna beseda predsednika Tita In pozdravi tujih gostov. Tako zbrano gradivo je priročnik trajne vrednosti,  brez  katerega  ne bi
ELEKTR0K0VINA
MARIBOR
proizvaja za potrebe Industrije, ladjedelništva, hidroelektrarn, kaloričnih central in elektrifikacije mest in vasi: razne svetilke za fluorescentne in navadne žarnice,  eno ln trifazne asinhrone elektromotorje zaprte   izvedbe   do   3 kW, elektromotorje  za industrijske   šivalne stroje, vodne in oljne črpalke, spojni material za proste vode in razdelilne postaje.
ja SZDL. Koristil pa bo prav gotovo tudi vsakomur, ki se zanima za delo kongresa in naloge, ki so zdaj pred nami. Knjigo lahko kupite v knjigarni ali pa naročite pri Cankarjevi založbi, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Broširan izvod velja 250 din, je pa zelo okusno izdan.
Posebej je Cankarjeva založba izdala tudi broširan Statut SZDLJ v žepni izdaji. Ta stane 50 dinarjev.
Bo ostalo le pri prvem letniku?
53 učenk je končalo prvi letnik Gospodinjske šole v Novem mestu. Kvalificiranega gospodinjskega kadra povsod zelo primanjkuje, kar kaže tudi zainteresiranost podjetij za učenke, ki morajo opraviti obvezno prakso. Ponudb s strani podjetij je veliko več kot Je na razpolago učenk. Kljub temu, da je šola tako potrebna in koristna, še vedno nima nikakih delovnih pogojev. Životari v neprimernih prostorih, ki niso njeni, nima pisarne, sanitarij itd. Stvar je postala tako pereča, da bo šola morala prenehati z delom, če do pričetka novega šolskega leta ne bo dobila ustreznih prostorov.
vsak mesec izhaja le list Naši rudniki. Vsi, razen Videm-skega celulozarja, ki je tiskan, so razmnoženi doma.
Tovarniški tisk je nastal zaradi naglega razvoja na vseh področjih in rastoče potrebe po obveščenosti, ki je osnova za demokratičnost v podjetju. Zato ni slučaj, da je delavsko samoupravljanje najbolj razvito prav v podjetjih, ki imajo svoj list. Domače glasilo seznanja ves kolektiv z delom organov samoupravljanja, s pomanjkljivostmi, poroča o razvoju podjetja v bodočnosti, seznanja ljudi z napredki tehnike doma in po svetu, skratka: v kolektivu deluje list mobilizacijsko. Ker poroča tudi o življenju v komuni, pomaga delavskemu svetu in kolektivu presojati razne težave širše kot bi jih sicer in s tem ustvarja trdno vez med podjetjem in komuno.
Pozdrav iz Egipta
Pozd.avLjam svoje domače, vse znance, prijatelje ter bralce Dolenjskega lista, želeč jim še nadaljnjih uspehov. Hkrati čestitam za dan borca! Vojak Branko Kočevar, pripadnik UNEF v Sinajski puščavi.
čestitka za dan borcev
Iskreno pozdravljam vse bralce Dolenjskega lista, vs« borce ;n aktiviste, kakor tudi svoje domače in jim čestitam za 4. julij: Jože Klemenčič, vojak iz Kolači na-
Popravek
Popravljamo neljubo tiskarsko pomoto, nastalo v članku »Dve razstavi v prazniških dneh* v zadnji številki na Sega tednika. Tretji stavek v tem Članku se mora pravilno glasiti takole:
»Obiskovalec se znova čudi tisti za Jakca značilni čudoviti zbranosti, koncentraciji, eleganci, faktografski doslednosti njegovih upodobitev ...«
Bralce prosimo, da oproste tudi manjšim napakam v drugih člankih.
Uredništvo
Peter Romanič, predsednik novomeške novinarske podružnice je na posvetovanju poudaril, da so poklicni novinarji v okraju priprai^jeni strokovno pomagati urednikom tovarniških listov. Predstavnik Novolesa in predstavnik Novoteksa sta povedala, da so se tudi v njunih kolektivih odločili za izdajanje domačega lista. Prej ali slej se bodo morali enako odločiti vsi večji kolektivi, saj jih bosta k temu prisilila nagel gospodarski razvoj in nadaljnje poglabljanje delavskega sa-moupr avl janja.
0 Danes se  bo ob  9. uri
dopoldne začela v dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu izredna občinska konferenca Socialistične zveze, o kateri bomo več poročali prihodnji teden.
# SGP PIONIR Novo mesto
bo imelo v soboto 2. julija ob 16. uri v salonu restavracije podjetja slavnostno sejo delavskega sveta ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja.
t Na Senovem, v Krmelju in v Kanižarici bodo počastili 3. julij, dan rudarjev, s prireditvami, nastopi, slavnosL. nimi akademijami in tekmovanji v nedeljo dopoldne in popoldne. Vsem rudarskim kolektivom v oknaju želimo v imenu vseh bralcev našega tednika prijel no praznovanje in kar največ novih delovnih zmag!
IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Poudarek razvoju kmetijstva
Zapiski z Izrednih občinskih konferenc SZDL v Brežicah
in Metliki
Pretekli teden sta bili Izredni ob-rinski konferenci SZDL v Brežicah (25. junija) In v Metliki (26. Junija). Bili sta vsaka po svoje zanimivi, hkrati pa lahko trdimo, da sta obe uspeli. Morda tudi malo po zaslugi tega, da se je kongres časovno Že malo oddaljil, vtisi so se utrdili, bilo pa je tudi več časa za boljšo pripravo.
Kot predstavnika OO SZDL sta se brežiške konference udeležila podpredsednik Martin 2ugelj in Tone Pire. Poročilo občinskega odbora SZDL je bilo resda obširno, hkrati pa verjetno najboljše poročilo na pokongresnih izrednih konferencah. V uvodnem delu Je zajelo vse najbistvenejše Iz kongresnega gradiva, nato pa iz njega nakazalo naloge Socialistične zveze v občini. Navedli bomo le nekaj kratkih ugotovitev.
Podjetja premalo resno usmerjajo kadrovsko politiko, saj Je štipendi-rancev zelo malo. V delavskem in družbenem samoupravljanju Je še vrsta nalog. Delavski sveti se morajo odločneje lotiti nagrajevanja po učinku in izpopolnjevanja proizvodnih procesov. Spremljati morajo izpolnjevanje plana in z občasnimi obračuni ugotavljati gospodarsko stanje v podjetjih. Tudi investicije ne smejo več kot doslej mimo njih. V zboru proizvajalcev je preveč direktorjev, zbor dela le kot celota, posameznih članov pa še ni dovolj čutiti. Občina posveča premalo pozornosti zborom volivcev. Štirinajst krajevnih organizacij in 70 podružnic SZDL v občini Je zaenkrat dovolj.
Razprava je bila Živahna — sodelovalo je 19 delegatov —, od gostov pa se je oglasil tudi Tone Pire. Delegati so razčlenili vse tisto, kar Je bilo načeto v poročilu. Zelo pomembna j« bila razprav* o kmetij-
stvu. Agromlnimum v travništvu je šele prvi korak k sodobni živinoreji. Z združevanjem sredstev, z ra-jonizacijo in občinskimi odloki moramo pogumneje uvajati sodobne načine kmetovanja. Tudi investicije v kmetijstvu morajo biti ekonomsko utemeljene. Gospodarske težave rešujmo z lastnimi silami in ne me-čimo krivde na uredbe. Krajevni odbori ln gospodarske organizacije naj sodelujejo pri sestavi družbenega plana, da bo ta res zrasel iz kolektivov in potreb, ki Jih državljani čutijo. Industrija je v občini slabo razvita, velike naravne surovinske osnove pa lahko vseeno do skrajnosti izkoriščamo tudi brez nje. Na konferenci so ugotovili, da bodo lahko družbeni plan občine izpolnili do 29. novembra, če bodo količkaj napeli sile.
METLIKA: pomen kra|evnlh odborov
Metliške konference so se udeležili podpredsednik Izvršnega sveta LRS in ljudski poslanec dr. Jože Vilfan, predsednik OO SZDL Viktor Zupančič in podpredsednik Martin Zugelj. Poročilo je bilo obširno, stvarne naloge Socialistične zveze pa Je nakazalo le v vprašanju krajevnih odborov. V razpravi so sodelovali le vidnejši domaČi politični in gospodarski predstavniki, od gostov pa Viktor Zupančič in dr. Jože Vilfan. Slednji je z razpravo o vlogi krajevnih odborov dal konferenci posebni poudarek.
Posamezne vaške organizacije SZDL v občini so z raznimi krajevnimi akcijami že dokazale pomen in vlogo Socialistične zveze. Krajevnih odborov je v občini le 8. krajevnih organizacij SZDL pa 13 Socialistična zveza torej kaže, da je krajevnih
odborov premalo in je s tem posegla v družbeni razvoj občine. Ko je stekel razgovor o kmetijstvu, so opozorili, da je stalež živine na hektar zemljišča nižji kot ga določa zakon.
Zato so potrebni občinski odloki o agrominimumu v travništvu in tudi za pšenico, saj se je Italijanka zadnja leta v občini že močno razširila. O tem naj razpravlja Socialistična zveza na vasi. Kmetje naj se pogovore na sestankih tudi o sosedu, ki ima posestvo zanemarjeno. Predsednik Viktor Zupančič je prikazal velik mednarodni pomen kongresa. Govoreč o bogastvu njegovega gradiva je poudaril, naj študij, ki ga pripravljamo, ne bo samo študij, ampak zbir 6tvarnih predlogov za uspešnejše delo Socialistične zveze. Vsi člani naj sodelujejo v pripravljanju perspektivnih planov, tako da bodo plani res sestavljeni
po-
so nji-
iz zbira predlogov državljanov.
Dr. Jože Vilfan je govoril o rnenu krajevnih odborov, ki važen samoupravni organ. Za hovo delo je razen SZDL odgovorna tudi občina. Pred KO sta dve pomembni nalogi. Na vasi morajo nadomestiti stanovanjsko skupnost (tega dela bo v začetku manj), hkrati pa biti organizator komunalne dejavnosti na podeželju. Druga naloga je pomembnejša. Krajevnih odborov mora biti dovolj, biti pa morajo v občini pravilno razvrščeni. Z njihovo pomoČojo bodo prebivalci lahko sami reševali mnoge probleme na vasi. Občina pa ne sme nastopati samo kot opazovalec. Z materialno pomočjo mora vsaj simbolično dokazati, da potrebe terena čuti in mora zato krajevnim odborom nekaj svojih sredstev vračati v upravljanje.
Predlog osnovne organizacije SZDL Kandija
Sedm! kongres SZDLJ nudi vsem- organizacijam ln vsem članom Socialistične zveze obilo gladiva. Takoj po kongresu so se odbori ln Članstvo SZDL na sejah In sestankih pogumno lotili novih nalog. Poročamo o seji odbora osnovne organizacije SZDL Kandija, kl je predzadnji teden premlel mnogo pomembnih vprašanj.
Najprej so se pogovorili o sodelovanju na zletu ln o tem, kako na1 prebivalci Kandlje uredijo svoj del mesta tako, da bodo res dostojno sprejeli Številne goste. Nato so razpravljali o novih oblikah Socialistične zveze in o tem, katere od njih bodo uporabili na svojem področju. Ugotovili so, da bi bilo najprimerneje, če bi se dosedanje osnovne organizacije Žabja vas, Gotna vas, Irca vas, Smlhel ln Kandija združile v eno krajevno organizacijo. To bo toliko bolJSe, ker na tem področju že deluje stanovanjska skupnost Kandija. Tam, kjer so bile do sedaj osnovne organizacije SZDL, bodo ustanovili podružnice. Krajevna organizacija Kandija bo lmeln torej 5 podružnic. V okoliških vaseh Je kmečki žlvelj. naseljenost Je manjfa kot v mestu, kmečki ljudje pa Imajo tudi sicer drugačne skrbi kot meščani, zato bo tam tudi več podružnic. V Kandijl, kl Je del mesta, bo zadostovala ena sama podružnica, tako so predlagali odborniki. Tudi o sekcijah v podružnicah SZDL so razpravljali. Kakšno vlogo bodo odigrale v njihovi novi krajevni organlzacill ln kakšne sekcije bi kazalo ustanoviti, o tem so razmišljali. Studij kongresnega gradiva bo treba takoj
pričeti; ker Je teren obsežen, bodo Studirali vsaj v Štirih skupinah.
Predsednika stanovanjske skupnosti Kandija, ki je obljubil poročati o njenem delu, na sejo nI bilo. Namesto njega je zato na kratko poročal o tem predsednik osnovne organizacije. Razvila se je živahna razprava o otroških igriSčih, o dograditvi otroškega vrtca Kandija, o družben) prehrani in o servisih. Odbornike je zanimalo, kako do z napol dograjenim otroškim vrtcem. Vpraševali so, zakaj občina še ni začela z urejanjem delavske resta-vraeiie, saj Je sodoben obrat družbene prehrane več kot potreben. Lani delavske restavracije niso mogli preurediti, ker so bili prostori v stavbi zasedeni. Zdaj so prostori že od i lanuarja prazni, s preureditvijo pa ni Se nihče začel. Slišati je, da so nacrti že pripravljeni, da pa Je nekal narobe s sredstvi, so povedali nekateri. Zakal tako? - se vprašujemo tudi mi.
Stanovanjska skupnost Kandija ima lepe načne, kljub temu pa ne mora zaživeti kot bi lahko, ker je Se vedno bre2 sredstev. Po predračunu bo dobila okoli 500 000 dinarjev iz. 3 odstotnega dela najemnin za stanovanju In 5 odstotnega dela najemnin za poslovne lokale. tVa^erdnino
stanovnici in gospodarske organt7acl1e redno plačujejo, toda prispevka za stanovanjsko skupnost nt Se nihče orlvedel, in vsa sredstva so zaenkrat /brana v Komunalni banki. Zakai tako so se vpraševali odborniki, odgovora pn vendir niso đo-bUl. O tem bo treba vsekakor nujno sprejeti ustrezne sklope, da bo delo stanovanjske skupnoeU uspešno zaživelo.
OB  ČETRTEM  JULIJU   —  DNEVU BORCA
Neizbrisni spomini
Okrajni odbor Zveze borcev NOV Novo mesto bo letos odkril številne nove spominske plošče, spominska obeležja in uredil grobove padlih tovarišev
Leto« bodo na področju novomeškega okraja, posebno pa še t krajih, kjer ae je boril Gor-jamaki bataljon, odkrite nove spominske plošče, obeležja m uvedena MevUoa grobrišča. Te apomintvk«. plošče ln obeležja bodo pripovedovala, kaj ae je zgodblo v dnevih težke preizkušnje našega naroda. Pripovedovale bodo o junaških podvigih ln usodi skupin partizanov, ki so se borili v gozdovih ob Krki. v Gorjancih, v žužemberških hribih in drugod,
# NA GAJU, ki je najviše ležeča vas na Gorjancih, bodo odkrili ploščo v spomin na partizansko tehniko. Na Gaju je bila tudi stalna partizanska postojanka, kjer so se zbirale partizanske enote. Tu je bila nekaj časa tudi radijska postaja. TiakaLi so glasilo, ki je prinašalo skupek domačin in tujih dogodkov. Izdali so tudi več brošur, med njimi partizansko Poratiko. Gaj je bil tudi prezimovališče partizanov. Ranjenci so se včasih v tej vasi tudi zdravil:. Partizani se še danes ■ hvaležnostjo spominjajo gostoljubne hiše Mileta Gajskega in njegove žene Marte.
£ V DRAGAH, žužember-Ški vasici ob cesti Metlika-Novo mesto, bodo vzidali spominsko ploščo na hiši, kjer se je pozimi 1942-43 ter poleti 1943 dalj časa zadrževal štab Vzhodnodolenjskega odreda.
% NA SUHORJU bodo odkrili spominsko obeležje v spomin na likvidacijo belogar-ddstične postojanke leta 1942, prav tako pa tudi na HRASTU, kjer so istega leta partizani pregnali Italijane. Razen tega bodo na Suhorju auredili grobišče padlih bor-
Fantje pozdravljajo
Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Skopju, pozdravljajo vse domače in čestitajo za dan borcev: Miha Plaveč, Angel Papež. Martin Rangus, Peter Jakupič, Franc Pucelj, Martin 2ura, Mirko Vidmar, Alojz Kmet, Martin Iskra, Hija Ze-letel, Ignae Sadar, Jote Murn, Anion Radovan.
Pozdrav za 4. julij
Vsem fantom v vrstah JLA, vsem borcem in aktivistom čestitamo za dan borcev ter pozdravljamo delovne kolektive na Dolenjskem, v Beli krajini in v Spodnjem Posavju: Peter Kurent In ostali fantje Iz Bije-ljine.
ISkrene čestitke vsem  bivšim partizanom in aktivistom Dolenjske, Bele krajine in  Spodnjega Posavja!
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV
JARŠE
pošta Domžale
Za dan borca čestitajo vsem borcem in aktivistom NOB podjetja v skupnosti
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC LJUBLJANA
cev. Tako se bo številnim ploščam, med njimi XIV. divizije, zborovanja jurišačev m zborovanja mladine, pridružila zdaj nova plošča, ker je prav ta napad na postojanko omogočil vsa zborovanja
# NA PRAGU v Gorjancih, kjer je bil 2. maja 1942 ustanovljen Gorjanski bataljon, bodo v skalo vsekali spominsko obeležje.
# V ČADRAZAH pri Šentjerneju bodo vzidali ploščo v spomin na prve javne volitve narodnoosvobodilnega odbora
magal speljati to nalogo, se spominja volitev v Mihovici. Volitve so bile na travniku za Strojinovo hišo, 15 minut od italijanske postojanke!
# NA VODENICAH bodo postavili in prenovili obeležje, kjer je leta 1943 padel komandant Vzhodnodolenjskega odreda Dušan Kambič.
# V vasi DOV2CE bodo odkrili spominsko ploščo na Za-gorčevi kovačnici, kjer so se med NOB zbirali aktivisti. V kovačnici je bilo tudi skladišče orožja.
Se z nepozabnega srečanja: v imenu vojaških vojnih invalidov se je predsedniku GO ZB NOV Jugoslavije tov. A. Rankoviću toplo zahvalil za obisk, sprejem ln vso njegovo skrb, kl jo posveča organizaciji Zveze borcev in ZVVI, tov. A. Jazbinšek-Iko
rx>nesrečil, saj so vsi prisotni ušli skozi sovražnikov obroč. Tehnika je morala za nekaj časa ustaviti delo.
£ NA PENDIRJEVKI v Gorjancih bodo uredili grobišča pokopanih ranjencev-partizanov. ki so se zdravili v tej bolnišnici. Bolnišnica je še danes ohranjena in jo bodo uredili za ogled. Okupator za to bolnišnico nikoli ni zvedel in je sploh ni odkril. V bližini bolnišnice je pokopališče štirih partizanov, med njimi je tudi Ferdo Skok-Juriš, ki je bil pred vojno aktiven športnik, saj je bil jugoslovanski rekorder na 100 m. Razen tega je bil glasbenik. Priredil je več partizanski napevov.
# V ZAMESKEM bodo vzidali ploščo na šoli, kjer je bila okupatorjeva postojanka. Partizani so jo uničili leta 1942.
£ V OREHOVICI bo plošča na hiši Antona Godine v spomin partizanski šoli, ki je delovala pod upravo NOO.
% Uredili bodo še naslednja grobišča: v Smolenji vasi: grobišče 25 padlim v Brusnicah, 32 padlim v Gaberju, 42 padlim v Orehovici. Prav tako bodo še ukrenil' grobišča v Rosalnicah, Bušinji vasi, Podzemlju v Beli krajini ter v Otoku pri Šentjerneju.
£ Spominska obeležja bodo postavi M razen tega še v Ribniku, kjer je padlo 33 borcev Gubčeve brigade v borbi z Nemci, na Prekopi, v Malen-cah pri Kostanjevici in Šentjerneju.
Sinove, mole ali fanta.
kl služilo vojaški rok v vrstah JLA, boste prijetno presenetili, Ce jim naročite DOLENJSKI LISTI
avgusta leta 1942. Plošča bo vzidana v spomin volitev NOO v vaseh Cadraže, Miho-vica, Roje, Polhovica in drugih v tem okolišu. Ploščo bodo odkrili 22. julija ob dnevu vstaje.
■ NOO so »tliv razen Osvobodilne fronte upravni organi na vasi. Volitve so bile javne in so bMe včasih prav pod težkimi okoliščinami. Tovariš Jože Zamljen-Drejče, ki je skupno s Tinetom Bajcem po-
Tople čestitke!
3. julija praznuje M letnico življenja sita rim partizanom znana aktivistka Karolina Žagar—»ra-ganova. Celega tolstoletja spremlja Karolmo trpljenje, ialost razočaranja in so daj Se bolezen Vojna vihra Jo je zajela v gorjanski vasi Mladje, kjer se je z možem Francem bor.la za takrat težki življenjski obstoj. V njeni hiši so se že kmalu po razpadu stare Jugoslavije zaceli zbirati organizatorji NO pokreta. Spozna, la je, da Je pot OF pravilna ter se tudi ona vključila. Naloge Je Izvrševala vestno n v prepričanju, d* mora partizanska vojska zmagati.
Solze ji zalivajo oči v razgovoru in »pominu na dneve, ko »o
Delovno ljudstvo novomeškega okraja pozdravlja in mu čestita za 4. julij
»KAMNIK«
KAMNIK
4
Doslej le neobjavljena fotografija Gorjanskega bataljona, posneta avgusta 1942 na Pragu na Gorjancih. Fotografiral je najbrž tovariš Tine  Rajc-Grega (Iz fotoarhiva zgodovinske sekcije
Okrajnega odbora ZB Novo mesto)
Kresovi proslave, nove plošče...
Občinske in krajevne organizacije Zveze borcev NOV pripravljajo vrsto prireditev, s katerimi bodo počastile letošnji 4. julij — dan borca. Iz poročil, ki so prišla na okr. odbor ZB, je razvidno, da pripravljajo skoraj povsod kresove na večer pred praznikom, številna srečanja borcev in aktivistov ob odkritju novih spomenikov in spominskih obeležij, pa tudi družabne prireditve. Posamezne občine pripravljajo razen tega:
% BREZICE: v soboto 2. julija bo slavnostna akademija v počastitev dneva borcev.
'# ČRNOMELJ: v nedeljo 3. julija bodo dopoldne razvili prapor invalidske organizacije; pokrovitelj je general LM Ivan Lokovšek-Jan, igrala bo pa godba LM iz Ljubljane. O proslavi na Roščem vrhu poročamo danes še posebej.
# VIDEM-KRŠKO: v nedeljo popoldne ob 15. uri bo v Rorah pri Krškem proslava v počastitev dneva borca, potem pa ljudsko rajanje.
# METLIKA: razen slavnostne akademije za dan borca bodo tudi krajevne organizacije ZB priredile več proslav in kresov.
# NOVO MESTO: razen slavnostne akademije v Novem mestu bo v novomeški občini še več prireditev: na Ruperč vrhu in v Smarjeti, medtem ko bodo v Šentjerneju v ponedeljek dopoldne na Kušljanovi žagi odkrili spominsko ploščo. Tu je bilo 1. 1941 skladišče orožja in shajališče Sentjernejčanov za odhod v partizane. Ta dan bodo odkrili tudi spominsko ploščo v Apneniku — tu je bila partizanska bolnišnica — ; na Ko-glem nad Smarjeto bodo odkrili ploščo v spomin na tamk.
tehniko, na šmihelskem pokopališču pa ploščo z napisi padlih borcev.
# SENOVO: tu bo v nedeljo 3. julija osrednja proslava, združena z dnevom rudarjev. Začela se bo ob 15. uri na stadionu, v soboto zvečer pa bodo zagoreli kresovi krog se-novškega rudarskega bazena.
# TREBNJE: jutrišnji krajevni praznik Mokronoga bo združen z dnevom borca. V nedeljo bodo proslave v Trebnjem in na Mirni, 3. in 4. julija pa bodo patrole borcev iz Trebnja, Mirne in Mokronoga obiskale Debenc.
# ŽUŽEMBERK: prebivalci Suhe krajine bodo obiskali slavje v Starem logu, kjer bodo v ponedeljek 4. julija ob 10. uri sprejeT partizanske patrole, ob 11. uri pa bodo od* krili spomenik padlim borcem in talcem NOV. Prireditev bo organiziral obč. odbor ZB NOV Kočevje.
# V MLADJAH bodo odkrili spominsko ploščo v spomin na kurirsko javko ter sedež podokrožnega in rajonskega odbora OF ter tehnike. Pozimi leta 1943 so v zgodnjih jutranjih urah sovražniki obkolili -hišo. Takrat SO "bili v hiši, kjer je delovala tehnika, Tine Bajc-Grega, Jože Penca-Dečko, Vencelj Peko-Stefan, mladinska aktivistka Vida, lastnik hiše Dragonja in Jože Zamljen-Drejče. Napad se je
V Ravnacih, v partizanski »Mali Švici«
v Mladje prihrumeli belogard'Stl ter dvakrat obkolili Draganovo domačijo. Prvič je bilo v januarju 1943 in tedaj so bih v hiši tudi terenci (danes nosilci spomenice 1941). Karolini se imajo zahvaliti da so se refUl. ker je bdela sredi noči nad spečimi akuvisti. Belogardisti so vdrli v hišo ln Karo-lino zaslševali ter pretapali vpričo treh otrok, med tem— r«a so drugi zunaj zažgali domačijo. Vsi so se resili, premoženje pa Je zgorelo ker se tudi sosedje niso upali v bližino ognja.
V marcu Istega leta so belogar-
Delovni kolektiv podjetja
C0MMERCE
zastopstvo inozemskih tvrdk
LJUBLJANA
Dolničarjeva 1,
čestita   vsem borcem in   aktivistom   NOV za praznik dneva borca!
Zdravilišče Dolenjske Toplice
PRIPOROČA OBISK IN KOPELI V SVOJIH ZAPRTIH TERMALNIH BAZENIH, KAKOR TUDI KOPANJE V VELIKEM OLIMPIJSKEM BAZENU NA PROSTEM. — NUDIMO VSAKOVRSTNA TOPLA IN MRZLA JEDILA TER IZBRANE PIJACE!
ŽIVEL 4 .JULU - DAN BORCI!
dieti ponovno prišli, Karolino spraševala o partizanih in akuvi-stlh; priznala ni ničesar, bila pa Je teipona do nezavesti .Zaradi več. kratnh vpadov v vas. preganjanja in groženj se Je spomladi 1944 umaknila v Belo krajino.
Za požrtvovalno ln oktivsUčno delo Je Karolina dobila priznanje leta 1943, ko Je bila Izvoljena za delegatko na I. kongresu AFZ v Dobrni tu.
Tudi po vojni Je nadaljevala delo aktivistko v raznih organizacij** in društvih. Čestitkami Otro* ■e pridružujemo pnrtizjvn.'Jki tovariti ter Ji želimo, da bi še dolgo ostala mod nami ln obujala spomine na dneve bojev ln trpljenja, katerih sadove danes vsi uživamo.
Fanlka Burja
Iz Titograda
»Tudi mi, dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Titogra-du, se mnogokrat spominjamo domačih in naših Upih krajev ter prisrčno pozdravljamo starše, sorodnike ln znanec. Hkral' čestitamo vsem dolenjskim aktivistom ln borcem za 4. julij: Vid SuStariič, Anton Bučar. Franc Fabjančič, Martin Kaste-lic, Miha Gril, Martin Jerman, Joie Vavken, Jože Jaklič, Viktor Eniko, Marjan Kovač, France Bere«.
Vsem partrii^riom, kt so tiveM v Beli krajini. Je prav gotovo ostala v spornimi vas Ravnacl, »Ma. la Švica«, kot so jo tedaj imenovali. Prebivalci naše vasi so se že 1941. leta opredelili za osvobodilno gibanje m b'-l» zvesti svojim  Idejam vse đo osvoboditve.
Čeprav je vasica skromna, so dali vaščani silno mnogo osvobodilnemu boju. to pi je bilo pomembno zlaott zato. ker smo opravljali vse naloge in akcije ter nudili pomoč partizanom kolektivno. 2e v letu 194C so odšli v partizane lan t je, ki so blU sposobni za boj. Zato smo prevzele vsa dela predvsem žene in mladi, na, starčki in otroci. In ko se da. nes sprašujem, kako smo vse to /.mogle je odgovor Jasen: vsa vas Je delala enotno, kolektivno, s ponosom ln s pesmijo na ustih! Vrav iz tega je izvirala neslutena moč in z njo toplina, ki ni* Je ob vsaki pomembnejši akciji le bolj združevala.
Preoričana sem. da bodo vašča-ni marsikatero težko vprašanje s lahkoto rešili, če bodo to plemenito enotnost ln tovariško medsebojne odnose na vasi gojili z vso skrbjo še naprej.
V potrdilo svojih misli naj na kratko opišem dogodek lz te va-s.ce, kl sem ga doživel« leto« 8. marca.
Ker je kral pasiven, j« življenje naših vaščanov zelo težavno ln trdo. Da bi si omilili trpljenje, so s vsi želeli že vrsto let, da bi se vas tesneje povezal« ■ cesto Novo mesto — Karlovac. V veliko zadovoljstvo vseh se Je ljudska oblast odločila, da zgradi del ceste od glavne relacije do vasi Droge. Dobra 2 km Je se manjkalo, pa bi se povezala tudi vas Ravnaci z Dragaml ln dalje s glavno cesito. Na občini ln okraju so odgovarjali, da bi za gradnjo ceste potrebovali ** okoli 2 milijona dinarjev. A kje vzeti denar! Priporočali so vaSčanom, naj sami zgrabijo za delo. pa bodo Imeli cesto. Ker so vaščani v zvezi s tem je potrebovali denar, ceste ni in ni bilo. Tudi med vaščanrf so se pojavili dvomi. O* nimajo strokovnjakov, materiala Itd.
Toda problem Je bil kmalu rešen, ko je vmes posegla vaška
skupnost. Vsi vaščani so £11 enot.
no na delo. Spoprijeli so se z lenično težkimi nalogami. Razstreliti ln odstranili so morali tudi po več ton težke skale, prepeljati na tisoče kubikov zemlje in gramoza. Težka in uspela akcija pa ni uresničila samo dolgoletne želje vaščanov. da se povežejo z glavno cesto, temveč je ponovno obudit)a tovariftke odnose in ljudi še bolj zdruMa v vaški skupnosti.
Ta veseli in pomembni dogodek je prišel do popolnega Izraza 5. marca 1980. ko so izročili cesto svojemu namenu. V Isti hlsl, kjer se je že leta 1942 zadrževal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj, pozneje pokojni Ivo Rlbar-Lola. Franc Leskošek—Luka. Ivan Maček—Matija in mnogo drugih znanih voditeljev,   so   se zbrali
člani vaške skupnosti m hkrati graduteijl ceste ter proslavili svoj uspeh ob kozarčku vina ln skupni zakuski. Slovesnost Je bila tembolj pomembna, ker so se je udeležili tudi predsednik OLO Novo mesto tov. Niko Beiopavlo-vič, zastopnik uprave z« ceste okraja Novo mesto bi drugi. Predsednik tov. B?lopavlovič Je vaščane toplo pozdravil. Jim čestital k doseženemu uspehu, saj so opravili skoraj vsa dela prostovoljno. Povedal je. da so se stroški za cesto zmanjšali od i milijonov na 400 tisoč dinarjev, kar Je vsekakor veJfc doprinos predvsem nJim samim, kl bodo u?ivalj sadove naporov, kl so Jih vložrH v cesto. 2elel Je. da bi ie nadalje na enak načtn krepili vaško skupnost, kaj« le v slogi le moč.
Predsedniku okraja se je za h v«.
Ml v imenu vaSke' gfcuf^noati n razumevanje in materialno pomoč organizator in vodja te akcije tovariS Jože Zlogar, ki je vložil vanjo mnogo truda in prizadevnosti. Zahvalil se Je tudi zastopniku uprave za ceste tovarišu Pečku. še posebej pa vsem. ki so sodelovali v akciji, o kater. Je poročal.
Ob tej priložnosti Je toplo pozdravil vse žene iz vasi Ravnact za praznik žena v imenu Ženske zveze v Kranju vaščan—tomSiče-vec Tine Stepan. Jim Izročil bor-bene pozdrave žena v Kranju m praktična darila, ki so Jih bile zelo, zeio vesele. Tako Je bila svečanost še lepša, saj so tudi žene proslavile svoj dan v tej skromni »Mali s-vicl« hkrati « praznikom zmage vaške skupnosti.
Marija Mehls
Počitnice na osvobojenem ozemlju
Spomini ob slavju Gorjanskega bataljona
Do počitnic leta 1942 smo imele mirnopeske nižješolke £e nekaj izkušenj, kako je treba delati  za  partizane, le od blizu
jih še nismo dosti videle.
Moja mama ie tudi to poletje odločila, da greva z mlajšo sestrico na počitnice v Orehovleo pri Šentjerneju. Zelo sva bili tega veseli, kajti ck>ma 1e bilo malo hrane. Tudi kupiti je nI bilo moč. Ljubljančani, ki so gladovali še bolj. so prihajali nakupovat živež v kraje ob dolenjski progi- Vztrepetall pa sta nema srci tudi zato, ker sva vedeli da tam, pri stari mami. v mirni in tihi vasici pod Gorjanci, ne gospodarijo več Italijani.
To Je bilo naše osvobojeno ozemlje.
Težko nama je bilo. ko eva videli, da   naši   sorodniki niso
»Tu so 29. Junija 1942 partizani Belokranjskega bataljona in četa Gorjanskega bataljona napadli faiistično postojanko In jo pregnali« — piie na spominski ploiči na Badovlnčevi gostilni »Pri Zajcu« ob cesti na Gorjance. Včeraj je poteklo od tega slavnega dogodka ie is let, Gotna vas pri Novem mestu pa si Je ta dan izbrala sa krajevni praznik
tako »za partizane« kot W ml-6Ve želeli. Stara mama pa je vsakemu partizanu, kl Je vprašal za hrano, spekla jajčka, da ne bi jedel samega kruha. S sestro sva s spoštovanjem stremeli v može s triglavkaml, ld so vsak dan prihajali v hišo. Ze sva jih nekaj poznali: komandanta v rdeči srajd, učitelja, kl nama je obetal, da naju bo učil ruščine, doktorja lz Kostanjevice In njegovega kurirja z rdečo ruto okrog vratu. Maksa z brado, najlepša pa se nama je zdtela tovarisica Vida v rdeči pikčasti bluzici.
Dnevi so bili polni radosti. Kjerkoli sva hodili z Milko. gva prepevali partizanske pesmi. Doma tega nisva mogU. Italijanska straža je hodila okrog hiše. Najprej smo morali zapreti okna ali se skriti pod odejo ln Uho peti. Tu, med partizani. Pa sva lahko peli na ves Sla*-
Orehovčanl so bili zadovoljni. Z grenkobo v srcih sva mislili na svojce, k! so jih že prej odpeljali v fašistične ječe. V zvoniku vaške cerkve so fantje domačini s puškami stražill. Gostilniška soba je bila često-krat polna. Na sredi dolge mize ie bil clklostkran list z najnovejšimi poročili. Kadar se Je ustavila enota partizanov. Je bilo še posebno veselo ob pesmih In  zvokih harmonike.
Neko nedeljo so se zbrali sami Vrhpoljčani. zavedni partizani, da se razvesele. Nihče ne bi verjel. da ie 5 km dalje v Šentjerneju Italijanska postojanka. Se pobožne zeničke «o bile povsem zadovoljne, saj le bila vsak dan maša. Prav tu pa se je redila kača. Kaplan Kup-ljenlk. ki te dobil od partizanov dovoljenje, dh sme vsak teden v Sentlernei zaradi cer-
kvenih opravil, je začel organizirati Izdajalce. V žganjekuhl j« zbral somišljenike ln jim prebiral letak, naperjen proti partizanom. To je bil začetek izdajstva, zločinov In vsega hudega.
Fašistična roka se je spet začela stegovati. S sestrico sva v tihih poletnih nočeh prisluškovali kolonam fantov In mož, oboroženih z lopatami ln krampi. Odhajali so na prekopavanje cest. za obrambo tega lepega koščka osvobojene zemlje.
S« je bilo mnogo krvi prelite, dokler nI bila osvobojena vsa dežela ln Izdajalci Iztrebi jeni. Se mnogo viharjev le pri grme lo preko deželice Trdinovih bajk. kl se. prav zdaj pripravlja h* sprejem starih znanoev^borcev' ln svojih prvih varovancev.
Dragica Roblč
Delovni kolektiv Tovarne tekstilnih potrebščin
UTENSILIA LJUBLJANA Rudnik
čestita vsem borcem in aktivistom NOV za njihov praznik!
Vse borce in aktivist« pozdravlju za dan bore«
»STOL««
Tovarna upognjeneg« pohištva
KAMNIK
Stav. 26 (536)
V senovških rovih
RADIO SENOVO?
Tako sem pomislil začuden, ko je pred jamskim obratom spregovoril glas iz zvočnika: Tovariši rudarji, pozor! Obveščamo vas, da ... . Skrivnost mi je razjasnil Franc Kmetec, tajnilk rudniškega sindikata.
— Sind.kalna podružnica je kupila ojačevalec, zvočnike, mikrofon, VKV sprejemnik in magnetofon. Vsak dan, med tem ko se tretjina v čakalnici pripravlja na odhod v jamo in pa med malico povemo kaj. Tudi malo glasbe ne škodi. Ves maj in junij smo rudarje po -razglasni* obveščali o pripravah na zlet. In uspeh? 19. junija je odšlo v Novo mesto 600 ljudi!
Doslej smo načrtno oddajah le program s področja higiensko tehnične zaščite dela. Pri tem nam je z besedilom mnogo pomagal naš varnostni teh-nih tovariš Jože Kostrevc. Pojasnjevali smo varnostne predpise, obveščali o uporabljanju varnostnih naprav in govorili o požarni varnosti. Ze zdaj, po šestih tednih, ugotavljamo, da mladi delavci varnostne predpise mnogo bolj spštujejo kot prej. nesreč pa je seveda manj. Marsikaj povemo tudi o zasedanjih DS, o izpoljevanju plana in podobno. Rudarji z zanimanjem poslušajo. Pri fluorografiranju je bila udeležba letos neprimerno boljša kot doslej, prav po zaslugi razglasne postaje. Ljudje so o vsem mnogo bolj obveščeni, dobre posledice tega pa so povsod vidne.
Emil Zveglič je opravljal postajo dozdaj sam. Ugotovili smo, da je za enega Človeka to prenaporno. Zato bomo v vsaki tretjini nekoga zadolžili. Tudi o redakciji, ki bi vodila razglasno postajo, že razmišljamo. —
SREČNO, ZA 3. JULIJ!
Kot pravcati rudar (v gumijastih škornjih, v delovni obleki, z zaščitno čelado na glavi in s karbidovko v roki) sem v spremstvu tovariša Pleterskega zakoračil v rudnik. Priznam da me je malo stisnilo v grlu, ko sem se poslovil od sonca. Spremljevalec mi je spotoma razlagal, kaj je to obzorje, rov, jašek, vpadnik, čelo rova, zrušek, skratka, povedal mi je toliko stvari, dasi vseh nisem utegnil zapomniti. Zdd se mi, da sva na drugem
obzorju, 115 m globoko pod zemljo (medtem sva se vsaj trikrat vozila gor in dol z dvigalom) našla predsednika DS Franca Skobemeta. Gol do pasu. kot vsi ostali, je postavljal opornike v novem rovu. Rudarju steče beseda najraje v rovu. Tam je doma. Ni se obotavljal:
— Dan rudarjev je pomemben praznik za nas. Rudarji smo si ga pridobili sštrajkiin z demonstracijami. Tudi kri je tekla za to. Crni revirji so reklj nekdaj našim naseljem. Danes je to le še spomin, tudi v črnih revirjih   je zasijalo
so rudarji v tujini, v Nemčiji, v Franciji, v Holandiji in v Belgiji. Saargebiet, Pas de Calais, Marlebach, Pietiengen, Kreitzwald, Achen in Mosele so rudniki, kjer so kopali premog, železo in še kaj. Kos zdravja in mladost so pustili tam.
— Naš rudnik Senovo? Senovo? To je raj p: otj tistemu, kar smo doživeli tam! — so počasi razpredali misli.
— Pravimo, da plačujemo pri nas po učinku ... — grenak smehljaj jim je ožaril lice pri teh besedah. — Samo tam vedo, kaj je učinek! Zju-
ko nj na vsem svetu! —
Se mnogo bi lahko napisa j o njih. počasi jim je stekla beseda, na koncu razgovora pa so žuboreli kot slap.
Srečno! smo se pozdravih, ko sem odhajal.
Srečno senovškim in vsem našim rudarjem!
MILOŠ JAKOPEC
Izobraževalni center na Senovem
Rudnik Senovo pripravlja izobraževalni center za svoje rudarje, saj je kolektiv velik. Zgradili bodo tudi izobraževalni dom. Načrte zanj že pripravljajo. V ta namen je zbranih 8 milijonov dinarjev V domu bosta dve predavalnici, prostori za knjižnico, klubska soba, prostor za prikazovanje diapozitivov in poučnih filmov, skratka vse, kar potrebuje sodobna izobraževalna ustanova.
TRDO IN NAPORNO JE ŽIVLJENJE IN DELO RUDARJEV, TEH POGUMNIH GRADITELJEV SOCIALIZMA. — TO STRAN DOLENJSKEGA LISTA SMO ODSTOPILI NJIM, Ki DVIGAJO IZ ZEMLJINIH GLOBIN SKRITE ZAKLADE IN JIH DAJEJO NAŠI SKUPNOSTI
Desetletnico delavskega samoupravljanja   bo slavil senovških rudarjev letos 3. septembra
kolektiv
Rudarji v Globokem
SE BORIJO, DA BI IZPOLNILI LETNI PROIZVODNI      PLAN DO 29. NOVEMBRA — DNEVA REPUBLIKE
sonce.
Za tak praznik je treba govoriti o uspehih. Ekonomske enote, smo uvedli. Zdaj izplačujemo presežke vsak mesec sproti. Povprečno 30 % plače znaša »gibljivi del«, kot mu pravimo mi. Proizvodni plan smo na ta račun presegli. Finančni učinek je višji, saj smo stroške znižali, ker zdaj vsakdo varčuje. To so uspehi. Tudi nalog je dovolj. Premoga zmanjkuje na Senovem. O tem moramo misliti že zdaj. Svojim otrokom moramo oskrbeti nekaj, s čimer bodo živeli. Da ne bodo rekli, niti koščka kruha nam niso pustili očetje.
Vsem rudarjem in članom kolektiva želim za 3. julij še veliko delovnih uspehov in pa da bi dan rudarjev preživeli srečni in veseli v krogu svojih družin! Srečno! —
RAZGOVORI
S štirimi sem govoril: Alojza Kopino sem našel v Jami, Tone Roštohar dela v kopalen ici,. Ivan Strnad  in Karel Gantar sta že upokojena. Vsi
V KRMELJU: mehanizacija
Storitev rudnika KRMELJ Je letos do. konca maja narasla za
5 % čeorVv je bila že lani za 16% višja kot leta 1958. Ce boste vpra-{au'«PvzrokVvam bodo krmeljski rudarji ^govoriU: letos smo pričeli s sirokoče'nlm odkopom ln uvedliIv rovih m«]«""1""* soort premoga. Nato vas bo zanimalo kakšen odkop je to, vpraSanje sTbo vrsuTo* » vprašanjem. Priznam, tudi meni se Je zgodilo tako.
P* B%?rokVo%Mm od'koo^Je ilrSI od navadnega. Proti premogovni «11 .poEjM
V 7SiC?J?w2 £r"ev na moža za 8% vlija kot lani. LanT "doVon?. ™jn nakopali 42 tisoč "» ^"SeloSS n. 4i ttsoč 603 tone. Pri tem Je bilo opravljenih letos uz* aeiovnin
6 m^jfstr°oko6nemi odkop in mehanizirani Ir^f^ Kla največ k temu uspehu. Tudi nagrajevanja po uč Inku ne^smemo poacenJev.U. 72% del smo imeli do zdaj •kordlranih ^P;«jf*gJ; povprečne plače pa so prav zato porasle od 15.300ina "-™
1. juUJa bomo uvedli plačevanje po ekonomskih enotah in u***' kot smo prepričani, bo ie večji. Dinamiko plana *»<g«™°, g ^n presegamo. Lani smo nakopali 115.400 ton premoga, čeprav je pian predvideval le 10« tisoč ton" Letos ga moramo po P»«u pa ga bomo gotovo več kot lani, če le ne bo kaj posebej narobe ln Četudi dela zdaj manj ljudi. ... w__n«j
Menda ne bo odveč nekaj Itevllk. Leta 1912, ko so ,o v K?me"ju nakop.ll 40.000 ton premoga, lat. UH "^^S« i« 18 000 ton. leta 1926 pa te 82.000 ton. To Je bila hkrati največja proizvTdnJa v'predvojni Jugoslaviji. Med zadnjo; svetovno vojno Je bil rudnik zalit z vodo. Dokaj naporov nas Je stalo preden smo> ga obnovili. Leta 1946 smo nakopali le 12.000 ton, leta 1955 že 104.000 ton, lanska proizvodnja 115.000 ton premoga pa pomeni rekord v zgoao-vtel Krmelja. Upamo, da bomo tudi to številko se presegU.
Obrat -Majcen II- smo lani poglobili. Zgradili smo S4 m J*«, stolonlco In strojnico ter montlraU vso glavno opremo. Z Izkopom TtSn obratu bomo začeli letos konec julija. Tudi železne opornik« namesto lesenih bomo začeli prav kmalu uporablja«. Jamski les. porabimo k« mnogo, pomeni za nas največjo potrato. Drag Je, razen tega? uporaben le enkrat. To so veUkl stroški. Pomagali si bomo s lelezniml oporniki, z njimi bomo v začetku zmanjšali porabo lesa za 30%, pozneje pa tudi za 50%. Najleple je to, da Jih je mo« uporabljat! v nedogled, saj Jih potem, ko Izpraznjeni rov zarusimo, premestimo drugam in lahko spet koristno uporabimo, -c-l
traj, ko sem prišel v jamo, je bilo z oljnato barvo že označeno, koliko moram narediti. Med delom je prišel vodja skupine. Potipal me je po maji na hrbtu in če ni bila mokra od znoja, rekel: »Kame-rad, slabo delaš! 18 jih čaka na tvoje mesto, pohiti, če ne boš letel! — Jaz pa sem kopal in klel. Se jesti se mi ni dalo večkrat, ko sem prišel domov. Tujce porabijo za najslabša dela. Kdor ne ve, kaj je hudo, naj gre tja, v tujino, v rudnik, pa bo skusil in spoznal, kaj je dom. 15 let vzdrži tam v jami malokdo! Res je, dokler delaš, zaslužiš, toda potem, ko obnemores, te nihče ne povoha!
— Domov sem prinesel silikozo!
— Mene je trikrat zasulo!
— Kaj bi pripovedoval! je težko vzdihnil tretji.
Ko govore o naših rovih, se jim razvedri obličje:
— Prišli smo nazaj. Nekateri šestinštiridesetega, nekateri šestinštiridesetega in sedemin-štiridesetega. Težko je bilo, preden smo se znašli. Drugačni sloji so pri nas in tudi način dela je drugačen. Toda, kot stare rudarske mačke so nas doma spoštovali in upoštevali. Res, našo kadrovsko službo moramo pohvaliti! Ta-
čestitka iz Rume
Jože Debevc ln Anton Segina. vojaka kz Rume. čestitata za dan rudarjev in dan vstaje slovenskega ljudstva vsem delovnim kolektivom, hkrati pa pozdravljata svojce in znance.
Kolektiv rudnika Globoko pri Brežicah je leta 1958 zašel v razne težave. Pretežna proizvodnja je bila namenjeno predvsem premogu, ki pa so ga odkopavali na star, zelo drag način. V kooperaciji s Kremenom iz Novega mesta pa so lani uspeli s proizvodnjo in uspešno prodajo kremenčevega peska. Povečali so proizvodnje ognja varne gline, letos pa pripravljajo načrte za povečano proizvodnjo premoga, ki naj bi ga nakopali v 1. 1962 že približno 30.000 ton. Za uresničitev teh načrtov bodo seveda potrebovali separacijo in tovorni avtomobil - prekucnik (kiper).
S pomočjo strokovnjakov radnika Trbovlje in Rudarske inšpekcije LRS so že preizkusili nov način odkopavanja premoga. Strokovnjaki so rudniku predlagali, da bi doseda-
nje leseno podporje zamenjal z jeklenim. Od železniške postaje je rudnik Globoko odda-lje 8 km, zato mu dosedanji tri tonski avtomobili ne ustrezajo več za povečan in vedno večji prevoz blaga. Z novim, 7 - tonskim prekucnikom bo prevoz cenejši.
Pred vojno je dajal rudnik največ do 25.000 ton premoga na leto, medtem ko bo letos
Iz Valjeva pozdravljajo rudarje
Naši fantje, ki so pri vojakih v Valjevu. pozdravljajo vse domače, sorodnikie in prijatelje ter čestitajo za dan rudarjev: Martin Gazvoda, Peter Ivanež. Stane Stih, Jože Volčjak, Anton Lavrič, Slavko Kumel, Jože Verderber, Franc Starič, Štefan Ranh, Ciril Srus,   Janez Kobe.
Rudarji v rudnika Globoko
VSEM RUDARSKIM KOLEKTIVOM V NOVOMEŠKEM OKRAJU, SLOVENIJI IN V FLRJ POŠILJAMO BORBENE TOVARlSKE POZDRAVE ZA 3. JULIJ — DAN RUDARJEV!
VSEM DELOVNIM LJUDEM NA DOLENJSKEM, V BELI KRAJINI IN SPOD. POSAVJU PRISRČNE ČESTITKE ZA 4. JULIJ — DAN BORCA!
Rudnik Senovo - Rudnik Kanižarica - Rudnik Krmelj - Rudnik Globoko
RUDNIKI NEKOVINSKIH RUDNIN
Kremen Novo mesto
Kanižarica: 1965 -150.000 ton premoga?
V letu 1948 je o premogovniku Kanlzaricl prevladovalo mišljenje, da bo moral rudnik kaj kmalu prekiniti z obratovanjem, češ da so zaloge premoga sila majhne ln nepomembne. Rudniku so pripisovali le le nekaj let životarjenja. Čeprav Je buo v evidenci ae okoli trt milijone ton celokupnih geoloških rezerv, je povzročUa mnenje o ne-perspektivnostl premoglsča Izredno močna tektonska porusenost premogovnih slojev. Tek tonika se odraza namreč v nahajališču z bolj ali manj Izrazitimi lomi ln po prelomnih ploskvah so premogovni sloji poglobljeni oziroma dvignjeni ali pa celo razmaknjeni t Vrinjenimi talnimi lalovlnsklml plastmi.
Na podlagi takega gledanja na kanlzarski rudnik se nI predvidevalo, da se bo proizvodnja premoga dvignila kaj dosti nad 20 naoč ton letno. To zmotno mišljenje Je Imelo Se eno neopravičljivo Posledico: v Kanlžarlci so zgra-JjUi v letih 1047 ln 1948 le dve ■ttrtstanovatijskl stavbi ln samski dom z zmogljivostjo 38 postelj namesto prvotno predvidenih deset-2**K>vanJsklh stavb ln samskega Oomn.
IIPo vzpostavitvi delavskega 5J2*eupravlJanJa v rudniku so za-•sti njegovi organi proučevati re-
zultate, Id so Jih nudila v letih 1946 do 1N8 Izvršena geološka mi-plranjs terena in raziskovalna <!•-dela t globokimi vrtinami. Leta 1953 iS bilo že utrjeno, da znašajo zaloge premoga skupaj okoli štiri milijone ton. Predvidevalo pa se le, da so omenjene zaloge minimalne ln da bo skupna količina* ver letno občutno večja.
■ Na osnovi teh ugotovitev je delavski svet radnika v drugi polovici leta 1952 razpravljal o nacrtu, po katerem naj bi dvignili letno proizvodnjo premoga na 45.000 ton. Tak predlog Je bU predložen v razpravo gospodarskim organom tedanjega okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju. Program Je bil sprejet ln rudnik le pričel z novimi odpiralnimi deli.
Vzporedno b postopno Izgradnjo s« je od leta do leta dvigala tudi proizvodnja ln v letu 1953 Je že orescgla 30.000 ton premoga.
■ v letu 1954 so strokovnjaki Geološkega zavoda LRS temeljito proučili geološke, tektonske ln stratlgrafskc razmere v nahajališču ter na osnovi zaključkov izdelali nov izračun premogovnih rezerv. Ob tej priložnosti so ugotovili, da znašajo geološke' rezerve nad 13 milijonov ton premoga in da lahko pričakujemo z upoštevanjem verjetnih zalog v vzhodnem ln Jugovzhodnem krilu Droduktivne kRdunje okoli 30 mi-
lijonov ton premoga.
■ vsled tega J« delavski svet rudnika sklenil, da se izdela nov perspektivni načrt. V letu 1055 Izdelan investlcijBkl program Je predvidel, da se bo proizvodnja premoga dvignila na 90.000 ton letno, kar bo dosegljivo leta 1961. Za Izvedbo tega programa je bilo rudniku odobreno investicijsko posojilo v visini 231 milijonov dinarjev. Izdelani program je bil povsem realen, saj se proizvodnja postopoma dvigu ln je bilo lani že doseženo 50.000 ton. medtem ko letos pričakujemo 70.000 ton. Z lz-gradnlo vseh objektov ter vgraditvijo opreme bo leta 1961 dosežena maksimalna proizvodnja.
■ Pred kratkim so na primopredajnem zasedanju delavskega sveta rudnika Kanižarica zopet govorili o proizvodnji ln možnostih nadaljnjega perspektivnega razvoja. Ko je predsednik prejšnjega delavskega sveta poročaj o delu samoupravnega organa za obdobje zadnjih dveh let, Je ugotovil, da sta opravila delavski svet ln upravni odbor v pretekli mandatni dobi pomembno delo, zlasti če upoštevamo svitanje proizvodnje, dvig storitev, občuten obseg Investicij, delo okoli uvajanja sodobnih oblik nagrajevanja ln pod. Ko je obravnaval potek  proizvodnje v prvih petih
mesecih, je dejal, da je bil plan proizvodnje v omenjenem času Izvršen ■ 103 odstotki. V primerjavi z lanskim letom je bilo v istem času pridobljeno za 5500 ton ali 28 odstotkov več premoga. Stalež v proizvodnji ln prt jamskih investicijskih delih zaposlenih delavcev se Je zmanjšal za 1 odstotek! Iz tega sledi, da je rudnik povečal proizvodnjo ■ povečanimi storitvami ln ne s povečanim Številom na novo saposlenlh. Rudniška storitev je v istem obdobju porasla od 0.75 tone na dnino na 0,91 tone na diiino aH za 31 odst. Porast proizvodnje se Je približala maksimalnim možnostim zaradi tesnega grla na scparadjl.
■ Prt nadaljnji obravnavi Je direktor rudnika obrazložU perspektivni načrt rudnika za razdobje 1961-1983. Zmogljivost rudnika 90.000 ton bo namreč dosežena v lotu 1691. 2e omenjene ugotovljene zaloge premoga dovoljujejo nadaljnje povečanje proizvodnje; direktor je predlagal 150.000 ton, knr naj bi bila primerna letna proizvodnja za razmere tega rudnika. Gibanje proizvodnje naj bi bilo naslednje: leta 1961 — 90.000 ton, leta 1962 - 90.000, leta 1963 100.000 ton, leta 1964 - 120.000 ton In leta 1965 - 150.000 ton.
Nato Je direktor delavskemu svetu tudi razlozU, kako bi bilo moč doseči to proizvodnjo ln ko-
likšna sredstva bi podjetje potrebovalo.
■ Znano je, da bi morali Jugoslovanski premogovniki dati do leta 1969 za potrebe Jugoslovanskega gospodarstva okrog 32 milijonov ton premoga. Ce bodo ka-nlžarskemu rudniku odobrena potrebna investicijska sredstva za dosego v perspektivi povečane proizvodnje, bo tudi ta premogovnik prispeval svoj delček k znatno povečani proizvodnji premoga.
■ Povsem razumljivo je, da z Investicijskimi sredstvi samo za osnovna sredstva ne bo podana osnova za dosego povečane proizvodnje, ampak bo rudnik potreboval tudi znatna sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Zelo zanimiv je prt tem pokazatelj, da bo podjetje potrebovalo za omenjeno proizvodnjo v letu 1965 le sest delavcev več. kot Jih potrebuje letos za proizvodnjo in investicije! Iz tega sledi, da pričakujejo še občuten nadaljnji poraz produktivnosti.
■ Kolektiv kanlžaroklh rudarjev bo s to novo akcijo postavljen se pred eno težko preizkušnjo. Zavedati se je namreč treba, da bodo dela za povečanje proizvodnje zahtevala od nJega precej naporov. Vendar pričakujemo, da bo tudi to nalogo uspešno uresničil tako kot vse do sedaj, čeprav vemo, da
Je Imel na poti svojega razvoja
nešteto ovir ln težav.
dosegel svojo doslej najvišjo proizvodnjo: 40.000 ton. V bližnji prihodnosti naj bi dajalo Globoko 60 — 70.000 ton na leto. Lani je rudnik usposobil 28 kvalificiranih delavcev ki So z uspehom opravili izpite pred okrajno komisijo; 45 delavcev so usposobili za pomožne kopače premoga. Letos bodo poslali tudi dva kopača v rudarsko nadzorniško šolo v Ljubljano.
V zadnjih letih je rudnik zgradil tudi nujno potrebne obratne prostore, katerih doslej ni imel. Zgradil je tudi stanovanjski blok za 4 družine. Pri vsem tem so kolektivu izdatno pomagali ObLO Brežice in vodstva političnih organizacij.
Letos je rudnik dosegel v prvem četrletju 27 odst. letnega plana, narodnega dohodka pa 31 odstot. Sindikalna podružnica je pokazala zadnje Čase precejšnjo aktivnost. Pred volitvami DS in UO so se dodobra pomenili o stanju in bodočnosti rudnika. Kolektiv
se je seznanil s sklepi SZDL in obljubil, da bo vložil vse sile, da bi letni plan uresničil do 29. novembra.
Naj omenimo še. da je že prejšnji delavski svet sklenil, da je treba namenske sklade krepiti. S sredstvi iz let 1959, 1960 in 1961 bodo ustvarili vsaj 40—45 odstotno udeležbo za potrebne investicijske kredite.
Skupno s kolektivom Tovarne pohištva v Brežicah je rudnik Globoko uspel dobiti stavbo v Savudriji, ki jo je pripravil za letni oddih svojih članov. Prva skupina globo-ških rudarjev je prav zdaj tam na počitnicah.
To so — seveda prav na kratko in zgoščeno povedano — nekateri uspehi in načrti, s katerimi rudnik Globoko pričakuje in pozdravlja praznik rudarjev — 3. julij. Hkrati pozdravljajo globoškj rudarji vse tovariše rudarje v domovini in želijo vsem veliko novih uspehov!
Hitro naraščanje storilnosti
Skoraj dvakrat več premoga kakor pred vojno nakoplje povprečno jugoslovanski rudar. Ze lani je dosegla dnevna storilnost na rudarja v naših rudnikih 1158 kg, kar Je 86 odst. več kot v letu 1939.
Podatki za leto 1946 povedo, da so v tem letu nakopali v naših rudnikih povprečno na dan po 380 kg, torej manj kot pred vojno (leta 1939: 622 kg), kar pa je vsled
Pismo iz Nošic
»Najprej se vam zahvaljujem za Dolenjski list. ki mi ga redno pošiljate. Moram reči, da mi je nenadomestljiv prijatelj.
Pri nas v vojski je kar lepo življenje. Tekmujemo v rokometu, odbojki in v šahu. Precej pa ie razgibano tudi kulturno življenje. Imamo tudi kino predstave in televizor. Pozdravljam vse delovne kolektive v domačih krajih- Čestitam tudi za dan rudarjev!« Takole nam je pisal Jože NovSak, vojak iz Našle.
medvojnega uničevanja rudnikov razumljivo. 2e leta 1933 je znašal dnevni učinek na rudarja 845 kg, leta 1957 že 937 in leta 1958 kar 1073 kg.
Naraščanje proizvodnost; pa ni enako v vseh premogovnikih. V primerjavi z letom 1939 je zrasla storilnost v rudnikih črnega premoga 26 odst., v rudnikih lignita pa kar 130 odst. Pri slednjih je posebno pomembno odpiranje dnevnih kopov, v katerih je storilnost na dan poskočila v zadnjih letih od 1752 kg na 5318 kilogramov premoga.
(Po Pres-servisu)
Za Šentjernejčane!
Vsem bralcem Dolenjskega lista v Sentjernejski dolini pošilja tople pozdrave Jože Vide, ki služi vojake v Petrovcu pri Skopju.
Čestitka Dragatuščanom
Za 4- julij in za minuli krajevni praznik pozdravljam vse vaše-ane in jim čestitam; Toni Jesih iz Sarajeva.
■■■i
/a podpiranje  je treba  včasih   uporabiti  zelo  debel  in težak jamski les
Stran •
DOLENJSKI LIST
Stev. 26 (5367
SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA
SE O JEDRU DOGODKA
Na članek, ki ga je objavilo »Delo- v torek, 21. junija 1960, odgovarja tov. Milan Smerdu, član zletnega odbor, VII. zleta bratstva ln enotnosti v Novem moštvu, z naslednjim sestavkom:
Veličastna telesnovzgojna, kulturna in politična manifestacija VIL zleta bratstvo in enotnosti je 'za nami. Človek bi pričakoval, da bodo vsi novinarji, ki javnost obveščajo o teh stvareh, vsaj objektivno poročali o pripravah in izvedbi zletnih prireditev. Toda članek v Delu dne 21. junija letos pod naslovom »Jedro dogodka« kaže ravno nasprotno. Ne razumemo, s kakšnim namenom je pisec članka prikazal ljudem zaključne priprave kot mučilnico mladine. To, kar je napisal o preobremenjenosti mladine s skušnjami, ni res. Mnenja smo, da taka neodgovorna pisarijo ne more vzpodbudno vplivati na naše amaterske delavce — prednjake, ki so žrtvovali ogromno prostega časa ravno za to, da bi mladini prizanesli z dolgoveznimi skušnjami in je bil ves potek izkušenj izveden tako, da ni bil noben oddelek več zavzet kot dobro uro. Res je, do so se skušnje pričele že v soboto in se nadaljevale v nedeljo dopoldne. Toda pisec članka ne omenja, da so bile v soboto popoldne skušnje samo za pionirje in pionirke, v nedeljo pa za ostale. Mladina je bila prosta v soboto popoldne, pionirji in pionirke pa v nedeljo dopoldne. Tudi za razvedrilo je bilo preskrbljeno. Taborni ogenj v petek zvečer je bil namenjen mladini, v soboto je bil za mladino velik dogodek ko se je srečala z maršalom Titom in Naserjem na avtomobilski cesti, večerna akademija v soboto je bila bolj namenjena množici udeležencev kot ostali javnosti. Vrsta prireditev in ples v taboru, medrepubliško srečanje (Hrvatska : Slovenija) v tenisu in namiznem tenisu — vse to je bilo namenjeno mladini in je mladina vse omenjene prireditve tudi polnoStevilno obiskala. Celoten program je bil pripravljen tako, da so lahko vsi udeleženci za množični nastop prisostvovali najrazličnejšim tekmovanjem v petek in soboto in obratno; tekmovalci so lahko v nedeljo prisostvovali kot gledalci glavnemu nastopu
Človek se sprašuje, zakaj je treba potem zmanjševati <u-spefc prireditve z neresničnim in lahko rečem celo zlonamernim poročanjem. Mogoče zato, ker je bila organizator provinca, ker so to »zaostali« predeli?
In še naprej. Zakaj se pisec takega članka ni podpisal s polnim imenom,   da bi ga
GRADBENO PODJETJE
GORNJA RADGONA
izvaja vsa gradbena in obrtniška  dela solidno
in poceni!
Čestita vsem borcem in aktivistom ta dan borca 4. JULIJI
Ce obiščete Maribor, se oglasite pri poslovalnicah:
Gostinskega podjetja
»MAJOLIKA«:
RotovSka klet — Glavni trg 14, Predor — SentilJ-ska c. 110, Savica — Cesta XIV. divizije 89, Veseli kmet — Partizanska c. 39, Gorjanci — Ruška c. 114, Biser — Leningrajska c. 30, Pekrska gorica — Lim-buSka c. 47, Izletnik — Betnavska c. 39, Halolan — Ptujska c. 91, kjer vam bodo postregli z dobro jedačo in pijačo!
Tovarna steklenih Izdelkov SLOVENSKA BISTRICA
proizvaja vse vrste raz-svetljavnega stekla, steklene vaze, okraske za novoletno jelko, steklene in galalitne gumb'« ter se priporoča za cenj naročila!
m e pa
» M E P A «
GRAFIČNA INDUSTRIJA
MARIBOR
KOROŠKA  CESTA 5
s svojimi obrati:
kartonažo. knjigoveznico, litografijo tiskarno, kil-iarnn. izdrlnvalnlco špecerijskih vrečic in oddelkom za anllinski tisk
vam je vedno na uslugo ■ svojimi kvalitetnimi izdelki.
vsaj poznali? Zakaj ni kaj več napisal o celotnem konceptu zleta. o vsej Urini zletnih prireditev, ki so se pričele že lani v jeseni s pohodom na Triglav, z izletom na Bazo 20, t smučarskim pohodom na Gorjance, o vseh mogočih tekmovanjih v zletnih dnevih, o gasilskem dnevu itd.? Zakaj se pisec ozko spotika na eno samo prireditev in skuša v napačni luči prikazati ljudem uspeh in pomen našega zleta? Ce se je ob I. festivalu telesne kulture, ki je bil v Ljubljani, toliko pisalo o festivalski misli, o bogati vsebini festivalskih dni, zakaj gre pisec mimo tega, ko piše o našem zletu? Mnenja smo, da je koncept našega zleta festivalsko misel ne samo potrdil, ampak jo je celo poglobil. Zato odklanjamo tak način poročanja rn želimo, da pisec prekliče neresnične iz-
jave in da se podpise s polnim imenom.
Druga stvar, ki bi jo še rad omenil, je kritika točk množičnega nastopa, ki se jih je pisec omenjenega članka lotil o svojem poročilu. Monotonost in dolgočasnost prostih vaj. Tudi s to oceno se ne moremo strinjati. Vaje za masovni nastop posameznih oddelkov, od podmladka do članov, so bile primerne, dovolj pestre in tudi na samem nastopu skladno izvedene. Poglejmo si za primer vaje z bruni, ki jih kritik prikdzuje v članku kot primer posrečene izbire vaj. Strinjamo se, da so bile vaje z bruni pestre in za mladince še kar privlačne. Toda resnici na ljubo moramo povedati tudi to, da so bile ravno s temi vajami v zaključnih pripravah največje težave in jih je bilo težje vskla-diti kot vse ostale.
Mislim, da se ob takem kri-tikarstvu odpira drugo vprašanje. Ali naj še naprej gojimo množične nastope, ali naj
jih opustimo? V kolikor naj obvelja drugo, naj se ta stvar načelno reši in ukine. V kolikor pa naj te oblike dela gojimo še naprej, lahko samo zdrava, konstruktivna kritiko doprinese k napredku v tem poaledu. Hkrati kn nekaj kritiziramo, moramo tudi že nekaj bolišena, naprednejšega pripraviti. Javnost je naš nastop toplo pozdravila, mladina, ki je nastovala, se je z veseliem vklivčila, samo ne-oodnisani kritik je na hitro in oovršno navrgel našemu nastopu ^monotonost in zdolgočasenost*.
Zato prosim,o javno mnenje, očividce našeaa zleta. da tudi oni spreaoTorijo. Ne moremo se strinjati z oceno neodgovornega posameznika, naj-m-oni na kadar skuša z neresničnim r>oro?aniem zavesti javvo mnenje Z vso odločnostjo na odklnniamo očitek v omenienem članku, da so bile zlptne skušnie mučilnica za mlrdino, ki je sodelovala na zletu
Milan SMERDU
Z okrajnega mnogoboja tabornikov
Po uspešnem nastopu tabornikov na VTI. zletu bratstva ln enotnosti se taborniki iz našega okraja niso takoj vrnili domov, temveč so ostali v taboru Se naslednji dan po ifletu, da so nastopili na okrajnem taborniškem mnogoboju. Starejši taborniki so tekmovali v A, B kn C skupini; pomerili so se v orientacijskem krosu, signazizaolji in v postav-
A — moSki; 1. režic« 71,45 točk. 2  Trebnje 68,86 točk.
B — moški: i. Brežice 72,36 točk 2. Novo mesto 72,25 točk, 3. Krško 70,93 točk, 4. Sevnica 63,35 točk, 5. Črnomelj 50,78 točk.
C — moški: i. Novo mesto 77,40 točk, 2. Sevnica 72,60 točk.
A — ženske; l Novo mesto 76,14 točk, 2. Trebnje 63,32 toBk, 3. Bre. žloe 58,» točk.
V taborniški MDB — 120 brigadirjev!
Včeraj zjutraj je odšla na delo novomeška taborniška brigada, v kateri je okoli 120 mladincev ln mladink — 'abornikov. Brigada je organizirana v sklopu priprav za zgraditev taborniškega doma v Novem mestu, v njej pa so taborniki iz različnih odredov in čet našega okraja, Br'zada bo delala v opekarnah Prečna ln Zalog in na kmetijskem posestvu v Zalogu. Taborniki so si včeraj postavili tabor med Prečno ln Zalogom ob Temenici. Z lastnim delom nameravajo zaslužiti de sredstev, potrebnih za zgraditev doma, ki ga bodo postavili v neposredni okolici Novega mesta. Večina brigadirjev je is vrst dijakov gimnazije in učiteljišča in je tokrat prvič v brigadi. Želimo jim veliki delovnih uspehov In prijetno, zanimivo življenje v brigadi! AP.
Ijanju šotorov. Skupno Je nastopilo 9 ekip; po številu je letos tekmovala ena eštfpa manj kot lani. Novomeftcanl tokrat niso postavili tekmovalne ekipe v A skupini za moške ln B ter C skupini za ženske. Pogrešali smo tudi ekipe tabornikov lz straže, ki so lam uspešno nastopili na okrajnem mnogoboju.
Vsa tekmovanja so potekala v bližini tabora ln novega stadiona. Tekmovalne komisije so hitro ln uspešno speljale svojo nalogo.
Najboljše so bile naslednje eno. te;
B — ženske: 1. Sevnica 73.57 toek, 2 CrnomeU ».47 toek. 3-Brežloe 11,95 točk.
C — ženske: 1. Črnomelj 67,76 točk.
Najmlajši taborniki — medved, kl in čebelice — so tekmovali v postavljanju šotorov, v orientacijskem krosu, kurjenju ognja ln v teku preko ovir. Vsi so vložili veliko truda za čimbolj Si uspeh. S številom nastopajočih skupin pa n« moremo biti zadovoljni. Tekmovalo je le 6 enot; Isto Stevi-lo kakor lani ne more pokazat:
Kvalifikacije za vstop v žensko republiško ligo 1960 61
Crnom&ljčanke zmagovalke
Golnik, 26. Junija.  V borbi za vstop v žensko republiško ligo so se na Golniku sestali prvaki rokometnih   podzvez: Oorsnjsk* rokometna   podzvez*   - Storžič Golnik, Štajerska, podzvez* - Partizan Selnica, Primorska pod zveza -  Ajdovščina,   Ljubljanska pod-zveza - Rudar Trbovlje ln Dolenjska podzevza — Partizan Črnomelj. Črnomelj t Golnik 7:4 (3:1) Domača ekipa kljub podpori občinstva nI mogla premagati borbenih Cmomaljčank. Črnomelj : Ajdovščina 6:5 (3:1) To Je bila ona najbolj borbenih tekem na turnirju. V tej tekmi ie je najbolj izkazala Wei*»ova, saj Je dosegla kar 4 gole.
Črnomelj : Rudar 10:3 (5:0) Crnomaljčanke so se s to zmago proti neposrednemu tekmecu povzpele na prvo mesto.
Črnomelj t Selnica 13:2 (11:1) V zadnji tekmi so Crnomaljčanke pokazale, kaj znajo m so dosegle rekordno StevUo golov.
Ekipa Partizana je na turnirju nastopala v sledeči postavi: Raj-gel j. Zunlč M. Wei8s, Furlan, Zurile A., Carman, Crnle, MantalJ, S ter, Jelieevic, Kvas. Vse Igralke so Igrale odlično ln če bodo igrale tako dalje, bodo v ligi dosegle še lepe uspehe.
Končna lestvica: Rudar Trbovlje        4 1 0 3 25:24 g
Ajdovščina AJd. Partizan Selnica
S tor žic Golnik
4 2 0 3 23:19 4
Vsem borcem ln aktivistom   čestita   za njihov praznik
Mlekarna Novo mesto 1
GOZDARSKO LESNA POSLOVNA ZVEZA NOVO MESTO
čestita ln pozdravlja za * DAN BORCAI
»VOLNA«
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV LAŠKO #proizvaja
volnene tkanine za ženske ln moške plašče, obleke ln razno drugo volneno blago. Pri nakupu volnenih tkanin    zahtevajte Izdelke •VOLNA«, Laiko.
4 1 0 3 16:23 2 4 0 0 4 17:38 0 M-k
Tudi Partizan BreZIce v republlikl ligi!
V nedeljo «e i« uvrstili v republiško rokometno lici tudi igralci rokometa brežiškega Partizana. V Oliu •o imeli iicer precej težko delo. Prem m« t i to morali Mursko Soboto (1S:17). Celje, (19:11) in favorita tekmovanja — ekipo Partizana i* Slove-nj«ca Gradca (20:16), da ko dosegli prvo me*to in a tem udeležbo v rertu-bliski lifi. Njihov trud je bil poplačan, *aj kna zdaj novomeški okra t po dolgito letih spet predstavnika v republiškem tekmovanju.
Trn.
mm s a h mm
iS.  JULIJA:  »FILTER* TURNIH V NOVEM MESTU!
Poročali smo že, da ita »« Okrajna iahovska rvaza Noro meito in Šahovska zveza Slovenije oogajali za organizacijo letošnjega edinega kva-filikacijskega turnirja za prvenstvo Slovenije, kl naj bi sa igral v začet-kn Julija v Novem mestu. Pogajanja so m ngodao končala.
Kvalifikacijski turnir, kl ga imenujejo tndl »filter* turnir, m bo pričel v nedeljo. It. JnHJa. ▼ Novem mestu ▼ spodnji dvorani Doma JLA. Pravico udeležbe imata mojstra Lel-nik m PrslnfalV, dalje 14 mofstrskib kandidatov (med ntimi tudi ing. Ga-brovlek, ing. črepinšek, Gusel, Ko-čevar itd.) ter prvokatestornikl. ki »o se plasirali na okrajnih prvenstvih. NevomeftVi okra t ima na razpolago dve mesti. Zagotovljena J« že udeležba prvokatesrorntka Toneta Skerl'Ja, vipralanle drugega predstavnika pa h> I« odprto.
V PONEnn IEK, 4. JULIJA: OKRAJNO MLADINSKO PRVENSTVO
Vta sadnja leta i« le mladinskemu lahu v našem okraju povečalo premalo pozorno«H. Da »e ta pomanj-kliivost odpravi. Je OSZ sprejela »kJeo, da se izvede okrajno nrvenstvo posameznikov za mladlnre do it, leta starosti. Za turnir, ki bo imel 14 do 16 udeležence* (igrali ga bodo po švicarskem »istemu), se smejo prijaviti šahfoti rojeni leta 1941 in kasnile Vabila te Okrajna šahovska zveza že poslala društvom ln sek-d lam. Tnrnlr »e Ho pričel na Dan borca, t ponedeljek. 4. Inllla, ▼ Novem meibj — ▼ mladinski sobi v Zdravstvenem doma. Prvi šiirfe se bodo udeležili prvenstva Slovenije, ki eo bo pričelo 10. Juli le. TurnlT bo zaključen v petek, 8. Julija.
Obvestilo dopisnikom In sodelavcem
Vieh poslanih poročil In dopisov zaradi nreoblllce gradiva nismo utegnili natisniti v da-na*n|l Številki In prosimo za potrebno razumevanje.
UREDNIŠTVO
porast taborništva. Mislimo, da imajo tudi drugod medvedke ln čebelice in ne samo v Novem mestu, Črnomlju. Sevnici m Brežicah, kl so posla'!! svoje zastopnike.
Največ znanja so pokazali naši najmlajši lz naslednjih enot:
Medvedki; i. Novo mesto 67,22 točk. 2. Črnomelj 57.85 toek. S. Sevnica 49,77 točk.
Čebelice- 1. Novo mesto 69,71 točk, 2. Sevnica 55,42 točk. 3 Brežice 47.33 točk.
Zmagovalci posameznih skupin med starejšimi in mlajšimi taborniki nas bodo zastopali na republiškem prvenstvu, ki bo na zletu vseh tabornikov Slovenije na Lescah pri Bledu v avgustu letos. Časa Je še dovolj, da si bodo na<š1 najboljši še izpopolnili svoje znsnle, da bodo šli tja dobro pripravljeni ter da bodo čvrsto zastopali novomeški okraj.
Na okrajnem prvenstvu v mnogoboju prihodnje leto pa naj ne bi izostala nobena enota, ker obsega tekmovalni program osnovne panoge taborniškega programa, ki j h mora obvladati vsak tabornik!
Kljub zmagi — razočaranu
PARTIZAN (N. m.) : OK »KANAL 3:1 (15:6. 15:17. 13:7. 15:7)
V predzadnji tekmi spomladanskega dela republiške moške odbojkarske lire so se novomeški odrojkarji na svojem igrišču pomerili z ekipo iz Kanala ob Soči. Naši odboikarji so bili favoriti; pričakovali smo celo gladko zmago s 3:0. toda zadovoljiti *mo «# morali e skromnejšo zmago s 3:1. Razočarani smo zapuščali igrišče na Loki. ker «mo bili prife zelo slabi igri. polni začetaiških napak. Go«tje in domači so razočarali maloštevilne gledalce, ki v čedalje manjšem številu prihajajo na odbojkerske tekme.
V nedeljski tekmi s0 domači znova pokazali, da so popolnoma irven forme. Napravijo vtis. kot da že več mesecev ne bi trenirali. Spet smo videli star« napake, ki jih je naeprotno moštvo (pravzaprav le njihov najboljši igralec!) spretno izkoriščalo. Naši igralci so včasih n»«*dli najbolj onoetavnim trikom ,kot da ne bi imeli za seboj deset in več let skušenj. Le sem pa tja smo videli kako boljšo potezo.
Pri vsem trm se sprsšuiemo, kje so vzroki nfitners nazadovanja novo-meške odbojke* Kaj je krivo, da rre vse rakovo oot* Mnen| ie »Sil Nekateri pravijo, da so r1ayni vzrok neuspehov osebna ne«o*la»ia IPenko in Lapajne sta zalo sklenila, da ne bo«ta ve? igrala v prvi ekipi), drugi iščejo vzrok« t prena«i?fno<«ti in po-manjkanju borbenosti, tretji pa pravijo, da je jrlavni vzrok v tem. da v ekini ni kolektivnega duha in moč ne roke, ki bi znala nnnravitt red in vzdrževati disciplino. Vse te ugotovitve, ki ni«o brez o«nove, v glavnem držijo. Pkrajni Pas je. da se nekaj ukrene in da se rez poletne počitnice skuša rešiti, kar se rešiti da. Do oočitnic našim odhojkariem preostane le še tekma v Kropi (3. Julija), ki ne more bistveno izboljšati položaja v lestvici, lahko pa za le še pokvari
Se spominček na nepozabni glavni nastop osrednje zletne priredtve 19. Junija: del zbrane mladine na novem stadionu med igranjem državne himne
Sisak, Karlovac, Novo mesto ...
Spomin na srečanja in tekmovanja modelarjev na VIL zletu bratstvo in enotnosti
Kot mnogo ekip. so se pomerile v okviru prire- i I ditev VII. zleta tudi modelarske ekipe. Kljub temu, da Je obljubil svojo udeležbo tudi Aeroklub Ogulin, so tekmovale samo akipe iz Siska, Karlovca ln No- | vega mesta.
V petek, 17. 6. 1960, sem že navsezgodaj Iskal kamion, ki je bil namenjen za prevoz modelarjev v Prečno. Vrvenje tisočglavega mravljišča v bršljln- • skih kasarnah ob zajtrku me Je popolnoma pre- | vzelo ln prav verjetno ne bi našel kamiona, da me j nI skoraj povozil. Povzpel som se nanj ln kar na lepem sem se znašel med samimi tujimi obrazi, ki so strmeli vame in Imel sem vtis, da se me nekako bojijo. Vsakdo je zgrabil svoj model, se nervozno ■ presedal ln me spet pogledal. Bil sem namreč brez I modela.  Končno se Je  naJlo malo  prostora tudi zame.
Kamion Je brnel po prašni cesti proti Prečni, na nas pa so se vslpall celi oblaki prahu, tako da so oni, ki so sedeli zadaj, imeli vse možnosti, da bi jih po url vožnje prav vsakdo lahko Imel za mlinarske vajence in ne za modelarje, še manj pa za svetovne prvake. .. Vendar sem kmalu spoznal, da se v teh fantih skrivata odločnost ln sposobnost; posebno me Je presenetilo njihovo toplo tovarištvo, ki se je med tekmovanji še tolikokrat pokazalo.
Srečno smo dosegli - letališče ln marsikateri modelar ga Je zagledal prvikrat. Ne bi mogel reči, ali so bili začudeni ali razočarani, ko so prvikrat zagledali to naše »letališče- ... Vsi so Imeli precej vprašanj, medtem ko smo pripravljali vse potrebno za tekmovanje, smo skušali ugoditi njihovemu zanimanju, potrebam in — muham.
Končno je »marela- stala sredi letališča in sodnik je najavil, da se je pričel prvi turnir, tekmovanje v kategoriji a2 modelov. Kronometristl (tudi sam sem bil med njimi) smo prvič v praksi preizkusili znanje, kl smo si ga pridobili nekaj dni prej na kratkem tečaju.
Našo tekmovalno ekipo sta sestavljala na žalost samo dva tekmovalca - Šuštar in Zupane. Aeroklub Karlovac je poslal pet tekmovalcev, Aeroklub Sisak pa štiri. Ze na začetku je bilo precej Jasno, da se bo ekipno ln v plasmaju posameznikov najboll odrezal Sisak, saj ga Je zastopal tekmovalec Babic Slobodan, kl je bil leta 1958 svetovni prvak v modelarstvu. Ta skromni, veliki fant je pokazal že v začetku tako resnost ln vnemo, da nas Je vse začudila. SIcer pa mu je ta resnost tudi pomagala, da je osvojil tak zveneč naslov.
Vreme je bilo odlično ln sonce Je pripekalo, da je bilo veselje! -Marela- nas je komaj varovala ln vsi smo se v zadnjih rumusih že pošteno potui. Tekmovalcem pa ni bilo mar prav nič drugega, le da so bUa celo rebra ln gumice njihovih modelov. Marsikateri se Je pošteno upehal, ko Je tekel za svojim modelom, da mu ne bi ušel. Vsakdo si Je vroče želel, da bi njegov model ostal Mm dalj časa v zraku ln da bi zašel v termiko. ki bi ga dvignila ln mu tako pomagala doseči tistih 180 točk. kl jih modelarji imenujejo -maksimum- al! po domače kar - -makselj«. Nekdo Je kljub občudovanju uspelega leta in »makseljna«, kl ši ga Je priboril sotek-movalec, v nenadnem napadu zelene zavisti Izdavil: »V termlki bi letel še klavtr!-
Seveda ni bilo brez prepirov ln Jeze. Večna rivala Dolf in Dušan sta vztrajno drug drugemu dopovedovala ln očitala napake, se kujala in kuhala trmo. čez pet minut pa si v pristnem tovariftvu spet pomagala ln bodrila drug drugega.
Pozdravili so nas vsakdanji gostje »Thunderbolta-(beri tanderbolt ln ne tenderboltt) Prav nizko so nas preleteli in v širokem loku Izginili za obzorjem. Pa tudi raktlvcev nI manjkalo ...
Tako je dopoldan mineval v trepetajoči vročini ln minil je tudi zadnji turnus. Prvo mesto je zasedel, kor nI bilo prav nobeno presenečenje, tekmovalec Bablć (Sisak) z 611 točkami. Sledili so mu Paulin Stevo (Sisak) s 579 točkami, Brnadlč Josip (Karlovac) s 850 točkami ln drugL Peto mesto s 320 točkami j« zasedel naš tekmovalec Dušan Zupane.
Sestradani ln utrujeni smo se vrnili pred kasarne. Tekmovanje ee Je popoldan nadaljevalo v Bršljinu v kategoriji hitrostnih modelov. Udeležba je bua slaba, saj sta praktično tekmovala le dva tekmovalca: Kerep Damlr (Slsak), kl je zasedel prvo mesto s 115,3 km/h ali s 575 točkami, drugo mesto pa Je zasedel Zupane Dušan (Novo mesto) z 81.8 km/h ali s 410 točkami. Tako se Je končal prvi dan tekmovanja.
Za drugo Jutro smo se dogovorili,, da bomo žs navsezgodaj zjutraj v Prečni. Vse Je itszalo na dež ln ko smo odhajali, se Je vlilo. No, pa le ni bilo tako hudo. Ko smo prišli v Prečno, se je vreme spet nekaj skujalo. Ni minilo 15 minut, ko so oblaki Izginil in je zasijalo vroče sonce.
Motorčki so zabmeli in povsod Je dišalo po etru. Sreča je opoteča - to so vedeli tekmovalci že prej. Ubogi Djoko Je pognal svoj model v zrak - »ponj al- 1e odlično, kar se naenkrat v največji višini obrne na noa ln v nekaj sekundah se Je zaril v zemlio. krila pa so se razletela na kosce.
»Saj nI nič hudega,- nam je smeje dopovedoval, »saj Imam še celo vrsto elis in tudi rezervno krilo Imam!- Vsi smo se mu smejali in z zanimanjem opazovali njegov drugi let, ki pa je na žalost končal natanko tako kot prvi, vendar tokrat na hangarju in ne na travi. Motor se mu je zaril daleč.nazaj v trup, česa drugega pa skoraj nibilo pobrati. Tudi tokrat Je našel tolažbo ln Je rekel, »da je ta stara «krntija» letela že štiri leta, da je ni škoda in da Je to edini način, kl pripravi modelarja do tega, da napravi nov model. . .« Klub pričakovanju je s prizadevamem pomagal mlajšim tovarišem ln Je storil vse. samo da bi spravil njihove mline v zrak.
Doživeli smo tudi majhno neprijetnost, ko jo Je tekmovalcu Dujmiču lz Slska pobrisal »model« po tretjem turnusu. Pristal Je nekje daleč v gozdu ln ne verjamem, da ga je našel, kljub temu, da so mu pomagali vsi njegovi tovariši...
Obiskal nas je tudi reporter RTV LJubljane, kl Je posnel de) tekmovanja za televizijski tednik. Marsikdo si Je skrivaj popravil frizuro ...
Tako Je minilo tudd dopoldne drugega, to Je zadnjega dneva tekmovanja. V kategoriji -penjačev* Je prvo mesto spet osvojil Bablć Slobodan (Sisak) ■ 675 točkami: v kategoriji \vakefleld Je prvo mesto osvojil Paulin Stevo s 346 točkami, drugo mesto pa Zupane Dušan (Novo mesto) s 307 točkami. Skupen plisma celotnega tekmovania pa Je takle:
prvo mesto Je dosegel Slsak s 3383 točkami,
drugo mesto Je dosesel Karlovac s 1944 točkami,
ln tretje Novo mesto s 1186 točkami.
Ko smo se vračali v kasarne, nam je bilo kar hudo ob razstanku s sotpkmovalcl. kl so v tem času osvojili naše simpatije ln prijateljstvo. To pa je bil hkrati tudi namen zleta in zdi se ml, da smo tudi ml modelarji, prispevali s svo.iim skromnim tekmovanjem k bratstvu ln enotno-n rr'-'lih src Jugoslavije. '  Tone Furlan
Kratke športne novice
V nedeljo sta se v Novem mestu pomerili teniški eiilpi domačega Elana in Triglava iz Kranja. Močno oslabljena ekipa Elana (Hren je odšel na izlet v Celje!) se je krepko upirala Kranjčanom. V Igri dvojic sta Kranjčana Znldar ln Gtinčar šele t zmago v tretjem nizu uspela odločiti dvoboj v svojo korist z 1:1.
V prvi Igri posameznikov je Mikec premagal Gunčarja z 2:0 (7:5 ln 8:3), neizkušena Elanova rezerva - Plcck pa je podlegel Zni-darju z 0:2 (0:6, 4:6). Po stanju 1:1 v Igrah posameznikov Je odločil dvoboj dvojic.
V prvem nizu sta se Novome sčana Picek ln Mlkec slabo ujemala, zato sta prvi niz izgubila z 8:6, drugega pa sta odločila v svojo korist s 8:3. Odločilni tretji niz sta osvojila Kranjčana Prihodnjo nedeljo se bodo Ela-
navci pomerili doma z mariborskim Branikom, kl Je glavni favorit prvenstva, teden dni kasne je pa Se s Kamnikom. PLENICAH DRUGI V VELENJU Gotovo se ie spominjate uspehov Andreja Plenlčarja iz Novega mesta na motodirkah širom po Sloveniji. Postal je republiški prvak v kategoriji mopedov (do 60 ccm). Letos Je nekoliko manj uspešen, ker imajo tekmovalci boljše stroje. Na prvi dirki v Velenju, kl Je veljala za prvenstvo Slovenije, se Je moral Plenlčar zadovoljiti z drugim mestom z« starim konkurentom Gledščlčem lz Nove Gorice.
KRATKE VESTI IZ PARTIZANA
■ Po uspeSno zaključenem sletu
se   Je   v   partizanskih društvih
-H_LM_2
ZA VAS, DRAGE GOSPODINJE!
HLADILNIKI IN PRALNI STROJI
»H IM O«
HIDR0M0NTAŽA - MARIB0I
Gosposvetska cesta 86 - telefon 40-31
okraja spet pričelo redno delo. Okrajna zveza bo skupaj Odbojkarsko zvezo Slovenije \ zadnjem delu julija (od 25.7.) priredila v Novem mestu tečaj za inštruktorje ln sodnike odbojke. Tečaj bodo vodili strokovnjaki lz Ljubljane, na tečaj pa so povabljeni vsi. k) Imajo veselje do odbojke ln ki se bodo obvezali, da bodo po vrnitvi v društva opravljali trenerske ln sodniške posle. Ker Je odbojka v našem okraju zelo priljubljena, pričakujemo močan odziv ne samo iz vrst Partizana, ampak tudi lz delovnih kolektivov,   aktivov  LMS Itd.
B Tudi komisija za namizni tenis pri Okrajni zvezi Partizan skrbi za trenerski kader, kl Je pogoj za napredek športne panoge. Za republiška tečaja za trenerje namiznega tenisa na Bledu ie prijavila 4 kandidate, kl bodo kasneje vodili podobne tečaje v okraju ter vadili plonlrle ln pionirke v svojih društvih.
■ Novomeški Partizan, kl J« znan Hrom po Sloveniji po pestrosti dela. bo v Juliju ln avgustu priredil več Izletov ln taborjenje. Oba Izleta bosta v planine, taborjenje pa bo na morju v prvi polovici avgusta. Društveno članstvo (največ 60) bo taborilo 14 dni v Rabcu pri Labinu. Ker Je zanimanje med članstvom za tabor-tenj« precejšnje, bo verjetno morala društvena uprava s trenerji ln vodniki določiti najmarljlvejše, katerim bo taborjenje nagrada za uspehe.
Bela krajhia : Olimp 3:4 (3:1)
V nedeljo j« bila v Crnomliu od-Ifrsna povratna nogometna Tekma mod Balo krajino iz Črnomlja in Olimpom is Celja Sodil je Janezi« ia Ltubljane. Vreme Je bilo ugodno, saj j« tokma privabila 600 gledalcev.
Domače moštvo J« v u. minuti prešlo v vodstvo. Col Je donegel Da-nilov-ki. V 31, minuti so gostje ii-onači'li. V drugem delu igre je Vigu-iejvič dosegel dva gola. tako da J« bil rezultat v regularnem času 3:1 'a BK., Ksr pa s tem ni bilo konča« ■►dlofitve in zmagovalca z ozirom na .'•rejinje srečante BK in Olimpa, »o 'ekmo podaljšali za dvakrat po pet. ujet minut. Gostje so v tem času do--gli tri gole in tako zmagali i 3.4.
1. v.
DELOVNI KOLEKTIV
SPLOŠNE BOLNIŠNICE
V MARIBORU
POZDRAVLJA ZA DAN BORCA VSE ZDRAVSTVENE KOLEKTIVE NA  DOLENJSKEM IN
V BELI KRAJINI!
8tev. 26 (536)
DOLENJSKI LIST
Stran I }
Jutri praznuje Mokronog
1. julija bo partizanski Mu kronog sedmič praznoval krajevni praznik v spomin na dan, ko je pred osemnajstimi leti maloštevilna Mokronoška četa užugala v mokronoškem gradu dobro utrjeno in močno italijansko posadko in odpeljala Iz tovarne veliko količino usnja, ki je bilo namenjeno za fašistično vojsko.
Kljub temu, da je Mokronog izgubil tovarno usnja, ki je bila med okupacijo uničena, po osvoboditvi pa po brezbrižnosti nekaterih domačinov ni bila obnovljena, se je zad-ja leta vidno povečala zaposlitev ljudi, predvsem žena, kl so našli delo v obratu Telekomunikacij, obratu Vrbopletar-stva ter krojaškem in čevljarskem podjetju.
Mokronog, ki Je bil med okupacijo hudo porušen je dobil zadnja leta povsem drugo, prijaznejše lice. Razen nekaterih izjem so obnovljene vse hiše, pa tudi te bi lahko bile, ko bi gospodarji to hoteli. Okusno so urejeni trgovski lokali, kl so tudi dobro založeni, kakor tudi večina gostišč, vendar se tujski promet ne more In ne more razviti, ker je premalo prenočišč. Občinski svet za turizem v Trebnjem ln Krajevni odbor v Mokronogu bi morala posvetiti temu več pažnje, bolj bi morala vplivati na lastnike Privatnih sob odnosno ležišč,
da bi jih oddajali turistom, da bi se ti lahko ustavljali ln zadrževali v Mokronogu, ki nudi s svojo slikovito okolico in s prijaznimi griči, porastliml z gozdovi in vinsko trto, dovolj
avtobusne zveze z Novim mestom, proti Celju in Ljubljani ter obratno zelo ugodne. V Mokronogu pa bi se dalo še marsikaj ustvariti, ko bi bilo le malo več samoiniciativnosti,
V* tej hiši Sandija Majcna sp leta 1941 potekale prve organizacijske in vojaške priprave za upor v Mirenski dolini in za akcije v izseljenlškem pasu. V njem so imeli podporo aktivisti in borci za časa narodnoosvobodilnega boja 1941—1942, begunci pa zavetje in gostoljubje.
(Napis na plošči, kl jo bodo Jutri odkrili v Mokronogu na hiši št. 101)
paše za lepote željne oči. Prebivalstvo bi s tujskim prometom imelo lepe dohodke. Razen vlakovnih zvez so posebno
pa tudi več pripravljenosti in poguma za delo.
Ker pade praznik na delovni dan, bo letos proslava v
manjšem obsegu; spored je naslednji:
1. Julija ob 4. ari budnica, ob 8. uri slavnostna seja Krajevnega odbora Mokronog, ob 9. uri slavnostna akademija, ob 11. uri odkritje spominske plošče na hiši št. 101. v Mokronogu, nato pa polaganje vencev na partizanskih grobovih. Ob 13. url bodo športna tekmovanja, od 14.30 ure dalje pa zaporedne kino predstave. Za ljudsko veselje bo za okrepčila in razvedrilo preskrbljeno.
K proslavi vabimo vse prebivalstvo mokronoške doline, kakor tudi tovariše in tovari-šice od drugod, ki so svojčas delovali in partizanili tod okrog!
AdleŠiČi! folklorni festival v malem
V nedeljo, 26. junija so v Adlešičih nadvse slovesno proslavili 100-letnico ustanovitve šole. Prireditev se je začela pravzaprav ie v soboto zvečer z nastopom folklorne skupine pionirjev iz Kanižarice in s predvajanjem domačega filma »Ne čakaj na maj«. Mladina je na okoliških hribih zakurila kresove. V nedeljo so se na prostoti stoletnice šole zbrali številni gostje, saj so bili vab-
ljeni vsi učitelji, kt so kdaj v manjkljivosti, res pa je tudi,
Adlešičih poučevali. Med go- da so ljudje, ki so prireditev
sti smo opazili tudi člana Iz- organizirali,    morali zaradi
vršnega sveta in ljudskega po- omejenih sredstev in možnosti
slanca Nika Siliha ter podpred- vložiti vanjo mnogo osebnegu
sednico OLO ing. Vilmo Pirko- truda. Festival je bil po njiho-
vič. Šolska upraviteljica Anica vi zaslugi slavje neugnane vo-
Kure je v  govoru  prikazala Ije in naravne ustvarjalnosti
Vesele počitnice!
zgodovinski razvoj šole s posebnim ozirom na dogodke med NOV. Nato so govorili: predsednik ObLO Janez Zunič, član IS Slovenije Niko Šilih ter predsednik slovenskega društva iz Karlovca Adolf Gruden. Vse goste so pionirji iz Adlešičev obdarovali s cvet-
preprostih ljudi, ki si žele zdravega razvedrila in hkrati čuvajo pred pozabo lepe ljudske šege. Mislimo, da smo zato upravičeno začudeni nad ugotovitvijo, ki je bila izrečena pred mesecem in pol, češ da ni možnosti za izvedbo okrajnega festivala folklornih ple-
Takole smo zaželeli vsej naš; mladini, ko smo še pred *^etom zaključili posvetovanje na razširjeni seji Okrajne *veze društev prijateljev mladine in okrajnega akcijskega Odbora za tekmovanje mladih zadružnikov v Novem mestu. In resnično je bil v celoti ves Program posvečen pripravam za letošnje čim pestrejše počitnice mladine. Med drugimi je bilo sklenjeno, da bodo za to Poskrbela prvenstveno društva prijateljev mladine v okraju, razen njih pa tudi druga društva, ki nimajo v svojem sestavu mladino. Zato je nujno, da se sestanejo v teh dneh vsi zastopniki teh društev po občinah in v posameznih krajih ter vskladijo svoje načrte počitniškega dela z mladino. Šolska vodstva bodo dala na voljo društvom PM prostore ln tud* rekvizite. Razen tega bodo tam stalna shajališča za zbiranje otrok med počitnicami.
MLADINA!
Povežite vaš prijeten oddih v letnih počitnicah s koristnim delom! Vključujte se v vrste nabiralcev gozdnih sadežev, borovnic in lisičk, ker si boste s tem lahko mnogo zasluzili za vaše šolske potrebščine!
Zr dan vstaje čestitamo vsemu prebivalstvu novomeškega okraja!
»SLOVENIJA SADJE«
Export-Import Ljubljana — Titova 19-8
Nad 1200 otrok bo letos spet letovalo doma in v raznih krajih Jugoslavije, nekaj pa jih bo šlo v Avstrijo. Večjo skupino bomo poslali v Makarsko v »Tabor Sutjeska«, pa tudi v Dolenjskih Toplicah bodo naši pionirji v julij« gostovali v zveznem »Taboru Sutjeska.
Seveda bo treba ob pomoči SZDL najti novih prijemov ter v DPM tudi ljudi, ki bodo zlasti na podeželju ter v industrijskih krajih zajeli otroke v otroško rajanje in zabavo.
Konferenca je nadalje razpravljala tudi o poglobljenem delu DPM ter o utrditvi občinskih zvez DPM, posebno pa še o razširitvi mreže DPM. Lep uspeh je pri tem dosegla občinska ZDPM Videm - Krško, kjer so ustanovili taka društva v vseh večjih središčih in tudi v manjših krajih, kjer so že prej delali starešinski sveti pri pionirskih odredih. V jesenski sezoni bo treba resno začeti s tem delom.
Končno smo razpravljali še o velikem tekmovanju mladih zadružnikov, ki bo teklo tudi v počitnicah Posamezne pionirske zadruge, kmetijski krožki in vrtnarski krožki že pripravljajo sezname dežurnih, ki bodo tudi v počitnicah obdelovali njive, grede na vrtovih in pod. Seveda jim bodo tu priskočili na pomoč tovariši Iz KZ ln tovarišice iz vrst za-družnic. Tako bomo v jeseni tekmovanje v redu zaključili, kar bo nov dokaz volje in prizadevanja mladega rodu na Dolenjskem!
■ Te dni bo po asfaltirani cesti skozi Senovo stekel promet. Senovo se kot rudaTaki revir nadvse slovesno pripravlja na proslavo 3. Julija—dneva rudarjev. Tudi nova cesta z urejenimi pločniki, kanalizacijo in vodovodom,
jem, nato pa pričeli izvajati sov. Preprosti Adlešičani so program akademije z uspelimi preteklo nedeljo to trditev po-recitacijskimi in pevskimi toč- stavili na laž. Njihov festival kami. Pionirji iz Karlovca so pa bi bil lahko oblikovno lep-jim podarili šopek in zaželeli ši, če bi jim iz Novega mesta še več stikov in medsebojnih nudili malo več organizacijske obiskov, gostitelji pa so se jim in tehnične pomoči in jih ne bi oddolžili pri njihovi nadvse prepustili same sebi. M. J. uspeli harmonikarski točki.
Sledil je ogled razstave v šoli, kjer je bilo med drugim prikazano tudi delo šolskega upravitelja Boža Račiča, ki je odkril pomen adlešičke folklore in ponesel njeno slavo v svet. Za vse adlešičke pionirje in tudi za njegove nekdanje učence je bilo srečanje z Bo-žem Račičem pravo doživetje.
Popoldne se je pred gledalci vrstil pravcati festival folklornih plesov. Najprej so slovesno sprejeli adlešičke pionirje v folklorni sosvet, njihovi kani-žarski tovariši pa so jim čestitali in izmenjali šopke rož. Po uvodnih pozdravih so na lesenem odru zaplesale narodna kola folklorne skupine iz Starega trga, Metlike, Marindola, Semiča, Kanižarice in Adlešičev. Zbir raznovrstnih melodij, plesov, šeg, navad in noš je bil nadvse bogat. Iz prireditve, ki je močno presegla takoadle-šički kot občinski okvir, bi ob koncu radi izluščili koristen zaključek:
Res je, da je bilo na festivalu plesov nekaj tehničnih po-
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
Četrtek 80. Junija - Emilija Petek,, i. julija — Bogo Sobota 2. Julija - Marija Nedelja 3. julija - Nada Ponedeljek 4. Julija - Dan borc^ Torek 5. julija - Ciril in Metod Sreda 6. julija — Dušica
Črnomelj: l. ln 3. vn. sovjetski barvni film »Leta veselja-', 5. in 6. VT. italijanski film »Nedeljske romance«.
Dol. Toplice: 2. ln 3. vn. ruski
barvni film »Žerjavi lete«. 6. ln 7. VII. ameriški film »2enltovanJska poleđina-«. Kostanjevica: 3. VII. francosko-Jugoslovanskl barvni film »Gu-biah-«. 6. VII ameriški film »Mojih 6. kaznjencev«.
Novo mesto »Krka«: od 1. do 4. VTI. ameriški barvni film »Določeni nasmeh«. Od 5. do 7. VII. romunski film »Oprostite, napačna zveza«.
Semič: 3. VII. ameriški barvni
film »Ples na vodi«. .
Senovo: 2. in 3. VII. nemški film ••Pred sončnim zatonom-«. 6. ln 7. VII. angleški film »Interpol«.
Sevnica: 2. in 3. VII. ameriški film »Vohunski !ov«.
Trebnje: 2. in 3. VII. ameriški barvni film »Poni expres«. Predstava v nedeljo ob 14.. 16. In 18.30 uri.
2užemberk:   3.   vn. Italijanski
film »Plašč«.
modeli. Lado Zeleznik, Gor. Kadu-ije 13, p. Bučka.
DVOSTANOVANJSKA H1SA, nenacio-iialLzirana v Višnji gori ugodno naprodaj. Poizredbe: dr. Vladimir Suklje. Ljubljana, Tavčarjeva 2.
1'RODAM KOZOLEC na'dve okni s šupo, svinjski hlev in brzoparilnlk
Ivan Murn, Novo mesto — Kandija. VPREZNO  KOSILNICO  t odličnem stanju proda Ivao Globevnik, Skoc-
DVOSOBNO STANOVANJE t centra Izole zamenjam za enako t Notem mestu ali okolici. Franci AS, Izola,
Mužčcva 2.
ar
PRODAM enodružinsko hišo z garažo in vrlom. Loka 63, Črnomelj
PRODAM ali ODDAM v najem gal-vanizersko delavnico v Ljubljani. Sprejmem službo monterja ali moj-stra r državnem sektorju. Naslov v upravi lista (822-60).
PRODAM HOREX REGINA 350 cem v zelo dobrem stanju. Sebonik, fga-niekuha, Ljubljana, Smartinska 24.
PRODAM STROJ za izdelovanje cementne opeke s 300 pločevinastimi
NOVO MESTO
V času in 20. do 27. Junija Je bilo rojenih 15 dečkov in 16 deklic. Porok nI bilo.
Umrli so: Silva Božič, otrok lz Hoč, stara 1 leto. Marija Sušter-šič, užitkarica lz Smolenje vasi, stara 80 let. Marija Hren, kmeto-valka lz Smolenje vasi, stara 67 let.
KRON I KAO N tSRfeČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Anton Plut, sin posestnika je padel s češnje in si poškodoval levo ramo. Marija Hrašo-vec, žena posestnika s Pekla, je padla z voza ln si poškodovala levo roko. Viktor Gole, kleparski pomočnik lz Kamenice. Je padel s strehe in si poškodoval roko. Branko Eržen, vnuk posestnika iz Cužnje vasi. Je padel na beton in si poškodoval glavo. Jožeta Zupančiča, delavca iz Podhoste, Je podrl konj ln mu poškodoval levo roko. Antona Kramerja, šoferja iz Stare cerkve, 1e povozil avto čez levo stopalo. Jože Hrastar, posvojenec posestnika iz Šmarjeških Toplic, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Marija Junkar, žena kmetovalca lz Drče, Je v kuhinji padla ln si poškodovala levo koleno. Ivan Bele, Mizarski pomočnik lz Gotne vasi, Je pil raz-, redčilo za mrzli klej.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Nada , Gerjevič lz Sentlenarta - dečka, Marija Zaje iz GlobelJ - deklico, Antonija Zaje iz Vel Obreza - deklico,
klico,
dečka, Anica Baškovč lz 2ejnega
- dečka, Marija Mirt iz Brestanice
- deklico, Rozalija Zaje iz Krškega — dečka, Milena Komučar lz KrJke vasi - deklico, Marija Denžič lz Podgorja - deklico, Anica Bizjak iz Leskovca - dečka* Vidosava Negič iz Čateža — deklico, Jožefa Planine z Libne — dečka, Štefka Zupevc lz Čateža ■ deklico, Olga RadeJ iz Vidma •» deklico, Marija Bogovlč lz Križ • dečka, Anica Zupančič lz SoteJ-skega - dečka.
Marija Gardijan iz Karlovca - de- novega - dečka
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Tramte iz Dol. Maharovca - deklico, Anica Cimermančič lz Koroške vasi -dečka, Tončka Urbančlč lz Gor Podboršta - deklico. Antonija Rangus iz Orehovice - dečka, Marija Berkopec s Pristave - dečka* Ivana Simončič s Podrebri — ded-ka, Anica Vide lz Šentjerneja «-deklico, Anica Novoselič lz Šentjerneja - deklico, Ana Mlklič ls Regerče vasi - dečka, Boža Der-ganc iz CeJče vasi - deklico, An« SrukelJ z Loke - dečka, Marija Barle iz Gor. Selc - deklico, Marija Piletič lz Dol. Stare vasi — deklico, Zofija Perko s Hlnj — deklico, Josipina Mirtlč z Dvora
- dečka, Marija Gazvoda s Konca
- dečka, Stanka Kodrič iz Ostroga — deklico, Alojzija Per iz Brezovice - dečka, Milka Wels z Loke - deklico, Ivanka Kolbezen lz T riti u č - deklico, Fanl Jeni« ls Rakovnika - dečka, Amalija Ka-stellc z vrha pri Ljubnem - đačka, Martina Pušlč iz Bušlnje vasi
- deklico, Justi Lenart iz Dol. Kro-
Našli smo na senovški polici
tx> lep prispevek za praznične dni. Vsem godrnjačem ln vsem tistim, ki so se jezili zaradi prahu ali blata bo končno zadoščeno. ■ O načrtih za gradnjo kopalnega bazena na Senovem .smo že večkrat poročali.. Res Je, že dolgo
Spomladanski del lige kegljaških klubov zaključen
Vse tekme po urniku, ki je obsegal 11 kol, to je 85 tekem, so sodelujoči klubi odigrali »n e tem zaključili vpotnladcnaki deW*Hwi»»vanj* v borbenih iprnh To je' bil doseda} naj-mnoli&nejši nastop kegljačev Norega mesta ter moramo dati vsem enajstim ekipam priznanje t& disciplinirano nastopanje in zanimanje za potek tek-moranja t»« do zadnjega kola.
Zasedba me«t v lestvici s pomladen <keffa dela je naslednja:
Dama
Merkur
IM-V
Partizan Kovinar ■ Novoteks
40
'to
10 10 10 10
2989:3188 2?86:3123 3118:3162 3053:3196 3050:3260 2753:3267
Pionir I Vseh devet Železničar Luiknja Pionir 2
10 10 o
10 8 0
10 8 0
10 7 0
10 a 0
3798:2971 3603:3135 3477:3138 3148:3174 3063:3218
Prvo mesto v spomladanskem delu je brez poraza zasedla prva ekipa kluba Pionir, ki ima v vseh nastopili visoko povprečje skoraj 380 kegljev v eni i#ri. Ker sta oba druga tekmeca za prvo mesto KK Vseh devet in KK Zele?ničar izgubila po dve tekmi, ima ekipa Pjonir I še nnjveč upanja, da osvoji tudi v jesenjkem delu tekmovanja prvo mesto.     K. V.
Sevnica na pragu počitnic
ga obljubljajo, navzlic temu pa se bodo Senovčani vsaj prihodnje leto za, pasje dni. že lahko hladili v nJem. Da bi bili kar naj. boJJ varčni, so si načrte za gradnjo Izposodili drugod. Bazen bo pot oltrnipijski: dolg 25 ln širok 12 m in pol. Gradili ga bodo pri športnem Igrišču na DovSkem. Letos Je bih) vse pripravljeno, namerava-ll so že pričeti, oa so ugotovili, da Je pod gradbiščem talna voda. Načrte bo zato treba malo izpremenitl.
■ .Spet 16 novih družinskih ata-• u ovan j, V sel ji va bodo letos v Jeseni, lto -ho- n*dn*k ttogrodaM -en 12 stanovanjski ln dva dvostano-vanjska bloka: Po vojni Je rudnik Senovo zgradil (pravkar orne. njene stavbe so v žete) Bi družinskih ln 56 samskih stanovanj. To je lep uspeh, kl hkrati dokazuje vzgledno skrb za rudarje.
■ V restavraciji Senovo pripravljajo na lepo urejenem vrtu cementno plesišče. Rudarji — kar je vnetih za ples — se bodo lahko na njem 3. julija zavrteli ln ga preizkusili.
■ Samostojen telovadni nastop so
priredili na letnem telovaddšču na Senovem. To je bila hkrati zaključna     proslava letošnjega
uneva mladosti. Skoraj} 250 telovadcev, med njim cicibani, pto-Mirji in pionirke, mladinca ln mladinke ter članice, Je nastopilo s prostimi vajami. Vsi so se takrat ze pripravljali na zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu in so Senovčanom pokazali, kako temeljito se na zlet pripravljajo. Po telovadnem nastopu Je bila ie nogometna tekma med A ln B moštvom©'. A moštvo sestavljajo rudarji ln uslužbenci rudnika, B moštvo pa drugI Senovčani. Lepo športno prireditev, ki je dokaz, da so priprave na zlet športno alvijenje tudi na Senovem močno razgibale, si Je ogledalo preko 250 Jjudj. Ko so se vračali domov, so enodušno ugotavljali: kaj takega si še želimol ■ Zleta bratstva ln enotnosti v Novem mestu se je udeležflo 600 Senovčanov, med njimn je bilo 600 nastopajočih. Vozila - avtobuse in kamione za prevoz — so dali Rudnik Senovo, Termoelektrarna Brestanica in Kezensko po bol j še. valni dom. Na številno udeležbo, kl pomeni svojevrsten rekord, so Senovčani lahko ponosni. Udeležba na raznih okrajnih ln občinskih športnih ter kulturnih prireditvah naj bo tudi v bodoče tak« množična.
K.
ovomesm
■ Nocoj bo premiera -Plinske luči«, kl Jo bodo uprizorili Igralci domačega PD »Dušan Jereb«. Ju-«H zvečer bodo Igro ponovili. Ka-*or smo izvedeli, «o igralci vlo-JU* veliko truda v to zahtevno {Jflo, zat0 iahko upravičeno pričakujemo uspeh.
■i 150 prenočišč so ponudili No-vorneščnnl /letnemu odboru za |°Me in udeležence. Ker Je bilo JovolJ prostora v gostiščih ln v ■Oilhelskem internatu, zletnl od-?°-r vseh ponujenih prenočišč nI Potreboval. Novomeščanl so dokazali svojo gostoljubnost ln so lah-■0 nanjo ponosni.
■ Več kosov stopnlščne ograje rj*njka v novem zdravstvenem do-mu- Ker na stopniščih ln tudi v
Planinci!
Planinsko društvo Novo mesto priredi v nedeljo 3, julija in ponedeljek 4. julija 1960
izlet
°a Gorjance: preko Pen-dirjevke na Prežek, kjer bo zbor Gorjanske-8a bataljona.
Odhod z rednim avtobusom v nedeljo 3. ju-J'Ja 1960 ob 6.20 url Izpred hotela Metropol *> Vahte. Od tu peš do Gospodične in na Trdinov vrh. Prenočevanje v planinskem domu Vinka fajerSiCn. Naslednji dan odhod na zbor Gorjan-|**ga bataljona. Povra-PO želji.
Vabljeni!
Planinsko druitvo NOVO MESTO
nekaterih hodnikih ne gorijo luči, se ljudje v temi spotikajo ln padajo, ko prihajajo v prostore družbenih organizacij zvečer ali ponoči. Mar J t res tako težko urediti te stvari, kl govore o malomarnosti hišnega sveta ln nad katerimi s« ljudje upravičeno Jezijo 7
■ Maturanti lz leta 1910 bodo jutri obiskali Novo mesto ln proslavili 50-letnlco mature. Ogledali si bodo vec prosvetnih ustanov,
predvsem Dolenjski muzej ln Studijsko knjižnico.
■ Bi  st radi  prebellll stanova
nje7 Pleskarje Je težko dobiti, če ste se pa odločili, da ga boste sami, se boste znašli pred težkim problemom, kje v Novem mestu kupiti apno ln pesek. Ne preostane vam nič drugega kakor oditi v Bršljln na direkcijo SGP pionir ln tam dobiti nakazilo, nato pa na
Si Zaključne prireditve Sol in šolarjev so se te dni kar vrstile. V osnovni šoli so učenci organizirali okusno razstavo svojih del, nič manj pohvalno pa ni prizadevanje 115 vajencev Vajenske šole mešanih strok. TI so v drugem ln tretjem letniku izdelovali praktične predmete, da bi pokazali svoje znanje. Obiskovalci razstave so so pohvalno izražali predvsem o izdelkih kovinarjev In mizarjev, ki so razstavili nekaj prav mojstrskih del.
■ Nič manj presenetljiva ni bila prireditev dclbančkov lz otroških vrtcev Sevnica - Šmarje. Ti so v
Mokronog: smo za konkurenco!
Naš kraj Ima dve mesariji: Mesarijo Mokronog ln podjetje Me-so-izdelkl Mokronog. Slednje tudi predeluje meso v salame ln klobase. Ker je poslovodja Mesarije zbolel, bi nekdo rad to priložnost izkoristil in Mesarijo enostavno ukinil in priključil podjetju Me-bo-izdelkom. Upamo, da oblast ne bo nasedla in ukrepala brez pristanka Krajevnega odbora, Sveta potrošnikov ln množičnih organizacij. Zakaj imamo vse te organe 7 Smo proti ukinitvi Mesarije Mokronog, kl Jo upravlja tov. Tone Zlajpah ln odklanjamo monopol podjetje Meso-Izdelki, ker bi to bilo na Škodo potrošnikov - naših delovnih ljudi, ker niso vsi zadovoljni s postrežbo ln kvaliteto mesa v njegovi mesnici ln zaradi česar število strank pri Mesariji narašča.  Povsod  poudarjamo, da
nedeljo popoldan Izvajali dveurnl spored v domu TVD Partizana. Vsi prisotni so Jih za uspele točke nagrajevali z burnim ploskanjem, malčki pa so se v večini slučajev dobro odrezali. Tisti starši, kl so Jih morali zadnje dni krotiti za nastope, so si verjetno oddahnUi, ko Je nastopna mrzlica prenehala. Vsekakor gre prizadevnim vzgojiteljicam za dosežene uspehe z najmlajšimi vse priznanjel
■ Na drugI sklic Je bil v petek zvečer v Sevnici zbor volivcev. Na nJem so se pogovorili občani Sevnice ln 9marja o nadaljnjih delih za asfaltiranje ceste. Delo bodo nadaljevali; zdaj že kopljejo pri pošti kanale za napeljavo telefonskega kabla, kl bo tudi v Sevnici enkrat prinesel možnost za avtomatsko telefonsko centralo.
■ Prebivalci naselja za Kopitarno upravičeno negodujejo nad počasno napeljavo vodovoda v njihovo naselje. 2e lansko Jesen so sami Izvršili večino l/kopov za polaganje cevi, pa jih je zima zasula. Pred dnevi bo se sicer pojavili delavci ln pričeli vrtati luknje pri mostu, sedaj pa Je že spet cel teden mir. Ob taki suši čakajo z vedri na vsako kapljo vode. kl Izvira v hribu. Ta voda pa niti ni raziskana, kar pomeni pravzaprav veliko nevarnost za zdravje 100 ljudi.
Bi Taborniška enota, kl Je prevzela v upravljanje požarni bazen Kopitarne, ki zaenkrat zasilno služi tudi za kopanje, je sklenila uvesti minimalno vstopnino za kopanje. Ves zbrani denar bi porabili za nabavo klora ln bi vodo redno klorirali. Vodo tudi zdaj vsak dan Izmenjajo. Postavili so tudi stranišče, razpravljajo pa Se o prhah ln pitni vodi. Urediti nameravajo tudi nekaj objektov za otroke (gugalnlco, peskovnik itd.)
-ok
ZADRUŽNO KMETIJSKO PODJETJE
»MATIJA GUBEC«
LESK0VEC pri KRŠKEM
razpisuje
tri štipendije
sa Šolanje na Kmetijski Soli (sadjarski) Sevnica
Pismene prošnje z življenjepisom je treba poslati posestvu   najkasneje do 15. julija 1960.
Pridnim mladim zadružnikom iz Soteske pri Straži se moramo opravičiti: Sele zdaj je prlSla na vrsto njihova fotografija. »Le deset nas je, pa smo sestavili kar obsežen program za tekmovanje mladih zadružnikov. Opravili smo že 620 delovnih ur izven pouka, Tovarišicl nam vneto pomagata in nam z zgledom vzbujata ljubezen do dela. Pošiljamo vam sliko z dela na igrišča in lepo pozdravljamo mlade zadružnike v okraju!« — Tako so nam pisali že pred 2 mesecema in čeprav imajo zdaj že počitnice, jih vendarle predstavljamo našim bralcem, hkrati pa jim želimo prijeten oddih do jeseni!
ljudje upravičeno vprašujejo, zakaj bi Jo tu odpravili. Z nami se bo po tem pojasnilu morda strinjal tudi tovariš, kl je na seji našega zastopnika odvračal od »sentimentalnosti ln za kar je takoj na mestu prejel pravilen ln primeren odgovor. Sp.
Za 4. juli]
najbližje gradbišče! Včasih soobo-4 je treba konkurence in zato se Je prodajale trgovine z železnino. Le zakaj smo opustili to lepo navado?
■ Na novomeških šotah so bili letos takile uspehi: Administrativna šola: 84 učencev, l/delalo 73,8 odst.: Ekonomska srednja šola: 89 učencev, Izdelalo 87,1 odst., Gimnazija: 171 učencev, Izdelnlo 86.ea odst.: U«tel1lšče: 218 učencev. Izdelalo 84,86 odst; Osnovna šola I: 888 učencev, Izdelalo 06,88 odst.; Osnovna šola II: 670 učencev, Izdelalo 84.78 odst.
Na živilskem trgu •• vedno nI red*. Prodaj« na šopke, Utre ln merice se več nli manj nadnllu-Jejo. Tudi v ponedeljek 27. Junija Je bilo tako in smo zabeležili take cene: čebula 60 din Šopek, pe-",.M.-d,n *OD'*- Jnlc« 1«) din. zelje 80-40 din glava, solata 10 din glava. Jagode 200 din liter, borovnice 100 din liter,  češnje bo din
d,n "°r»«*- Peter-šllj 10 din šopek. Vrtnar Je Imel na prodnj mnogo sndtk In rož prodajali pa so tudi ribe 1n lončene Izdelke.
čestitajo vsem organizacijam ln borcem ter pozdravljajo svoje domače, fantje lz Karlovca: Alfonz Jaki, Tonček Jeroviek, Do 1/1 Mandel, Tonček Gregorčič.
■ Glbanle prebivalstva; rodile so: Anica Stih iz Fttratrrjeve ulice 18 - deklico, Marjeta Potrč Jz Cankarjeve 16 - deklico ln Majda Furlan lz Ljubljanske 8 - deklico. Porok nI bjlo.
Umrl le Ignac Zbsčnlk, upokojene« ta Pirfttzanstte 8< star mlm.
Za DAN BORCA In dan vstaje slovenskega ljudstva čestita vsem borcem In se priporoča s kvalitetnimi pijačami ter toplimi in mrzlimi Jedili kolektiv
»LOKOMOTIVE«
MARIBOR, Gorkoga t§
Za krajevni praznik MOKRONOGA
čestitajo:
KRAJEVNI ODBOR # OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS # KRAJEVNI ODBOR SZDL # KRAJEVNI ODBOR ZB # KRAJEVNI ODBOR ZVVI # KRAJEVNI ODBOR ZR0P # KRAJEVNI ODBOR RK # VAŠKI AKTIV LMS # KULTURNO DRUŠTVO »EMIL ADAMIČ« # TVD »PARTIZAN« # DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE # GASILSKO DRUŠTVO
čestitkam se pridružujejo tudi delovni kolektiv?:
INTEROBRT LJUBLJANA - PLETARSKA INDU- ČEVLJARSKO PODJETJE MOKRONOG
STRIJA MOKRONOG PEKARIJA MOKRONOG
TELEKOMUNIKACIJE — OBRAT MOKRONOG ELEKTRO VIDEM-KRSKO — RAJON MOKRONOG TRG. PODJETJE »TRZAN« S POSLOVALNICAMI KMETIJSKA ZADRUGA MOKRONOG MESOIZDELKI MOKRONOG TRGOVSKO PODJETJE MOKRONOG
TRGOVSKO PODJETJE »RUNO« TRZlC — POSLOVALNICA MOKRONOG
»PLANIKA« PRODAJALNA MOKRONOG
KROJASTVO »ELEGANT« LJUBLJANA — OBRAT MOKRONOG
GOZDNO GOSPODARSTVO Hlll<:ZlCE — OBRAT MOKRONOG
Stran 8
DOLENJSKI LIST
Btev. 2« (638)
V NEDELJO JE BILO V NOVEM MESTU VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE OB DESETLETNICI DOLENJSKEGA USTA
TELEVIZOR: v Orehovec Pn Kostanjevici
-DOBRA*  UČENKA dih literatovi »Čudni $o ti va>
Našim naročnikom in bralcem se moramo najprej opravičiti zaradi zamude, ki jo je doživelo nagradno žrebanje, razpisano za desetletnico izhajanja Dolenjskega lista 17. februarja 1960. Od januarja do maja je potekala velika akcija zbiranja novih naročnikov za naš okrajni tednik. Približno 2000 novih naročnikov se je javilo od decembra 1959 do maja 1960. Medtem ko smo lani maja tiskali vsak teden 13.550 izvodov Dolenjskega Usta, se je redna nakla.a konec maja 1960 povzpela že na 15.670 izvodov in še počasi narašča. Vse nove naročnike pa je bilo treba upoštevati pri velikem nagradnem žrebanju. Potem ko so pismonoše pobrali naročnino za I. polletje 1960, je bilo treb? vknjižiti skoraj 14.000 vplačil. Vse to je zavleklo žrebanje vse do nedelje, 26. junija 1960.
Sreči ne bi smeli očitati muhavosti — segla je v vse predele okraja in se nI ozirala
pri tem ne na levo, ne na desno. Sto nagrad je razdelila letos takole:
Izid žrebanja:
V nedeljo pa se je vendarle odločilo. Ob 8.30 se je zbrala v upravi našega lista naslednja komisija: prof. Bogo Javor-nlk, ravnatelj gimnazije iz Brežic; Martina Vidmar, uslužbenka Zadružne hranilnice iz Novega mesta: Leopold Moreta, poslovodja trgovine tovarne NOVOTEKS iz Novega mesta ln Mirko Maric, šofer »Gorjancev*1 iz Jurke vasi 44, p. Straža. Le-tega smo povabili še posebej zato, ker je lani dobil najvišjo nagrada — televizijski sprejemnik, darilo našega lista. Njegova navzočnost naj bi izzivala botro Srečo, da bi se ji kolo dobro in pravično vrtelo. Številke Izžrebancev je vlekel 8-letni Slavko Obrč iz Novega mesta. V žrebanju so sodelovali vsi tisti naši naročniki, ki so imeli do dneva žrebanja poravnano polletno naročnino. Komisiji so pomagali uslužbenci uprave našega tednika.
Malo pred 9. uro se je začelo. Prva številka — 55B3 — je odnesla darilo sevniške konfekcije LISCA (tri lepe, modeme kravate) v Mozelj pri
Kočevju; Anica Dupin, naša dolgoletna naročnica, jih bo prav gotovo vesela. S sevni-škim premogom se bosta grela naša naročnika Anton Habe iz Dol. Skopic pri Krški vasi in Vinko Simončič Iz Kumpo-lja pri Boštjanu. Številke so se hitro vrstile. Le trikrat se
1. 3 kravate (Lisca Sevnica); Dupin Anica, Mozelj 4, 2. 3 rravate (Lisca Sevnica); Cetinski Milka, Tomšičeva 7 Kočevje, 3. 1000 kg premoga (rudnik Senovo): Habe Anton, Dol. Skopice 1 p. Krška vas, 4. 1000 kg premoga (rudnik Senovo): Simončič Vinko, Kumpolje 1 p. Boštanj, 5. 1000 kom. zidne opeke (opekama Zalog): Tratar Franc, H rast o-vlca 21 p. Mokronog, 6. 200 kom zidne opeke (Opekarna Prelesje):  Janežič Janez, Vi-
Obvestilo vsem izžrebanim naročnikom!
Te dni smo razposlali vsem izžrebanim naročnikom obvestila o dobitkih, nakazni« e za dvig dobitkov oz. nekaterim tudi že dobitke. Ravnajte se po navodilih, ki ste jih prejeli v pismu! Izžrebancem, ki so dobili knjižna v'arila, smo poslali knjige po pošti brez posebnih obvestil. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
je zataknilo: trije naročniki iz Podbočja, Sevnice in Brestanice niso imeli poravnane naročnine, zato so ob lepe dobitke.
Komisiji je šlo med delom večkrat na smeh: 7-dnevni penzion v Dol. Toplicah bo užival Ignac Rogelj i« Pod-turna pri Toplicah — »lahko bo vsak dan doma...« so dejali člani komisije. Nasploh pa
Miniaturni žiroskop na sliki — tehta 200 tramov — je najbolj ob-čutljivi živec v vodstvenih napravah vesoljskih raket, je silno občutljiv in njefiovi vrteči se deli v membrani h helijem so pritrjeni na osi. ki je 50-krat tanjša od najtanjšega človeškega lasu. Žiroskop je občutljiv za premike do petmilijonskega dela palca (angleška dolžinska mera *» 1,54 centimetra).
Profesorica
i
astrofiziko in podpredsednica Astronomskega sveta sovjetske Akademije znanosti v Moskvi. Je Georgijka in ima 31 let. Na sliki jo vidimo s hčerko Natašo. Znana pa je predvsem zato, ker je eden izmed naj resnejših kandidatov za prvega potnika v vesolje.
Za letošnjo Miss Evrope je bila Izvoljena Italijanka Anna Ranalli lz San Benedetta v Torontu. Njena izvolitev je biln nekaj posebnega, saj je niso izvolili poznavalci lepot kje v F.vropi, mnrvcc arabski šejki Bližnjega vzhoda v Beirntu. Pravijo, da so volitve taka lepo potekale — brez protestov in podobnih incidentov, ki ponavadi »previjajo tnkšne prireditve — d« bodo tudi prihodnje leto volili evropsko kraljico lepote  v  tem  orientalskem mestu.
Po dolgih letih službe na ulicah ZUricha v Švici Je tramvajski voz na sliki doslu-žll v tem mestu, nadaljeval pa bo na neki poStni liniji na Rnrskem masivu Glarona, kamor so ga morali potegniti t žično železnico (na sliki).
-^-
ška 25a, Ljubljana, 7. 10-dnev-
ni penzion (Zdravilišče Šmarješke Toplice): Sintič Pepca, Ošterc 4 p. Kostanjevica, 8. 10 kg papirnatih vrečk (Konfekcija papirja Videm-Krško); Glavič Jakob, Jama 9 p. Dvor, 9. 10 kg papirnatih vrečk (Konfekcija papirj«. Videm-Krško); Spec Jože, Zavrh 2 p. Žužemberk, 10. 10 kg papirnatih vrečk (Konfekcija papirja Videm-Krško) :Piletič Karel, Dol. Stara vas 31 p. Šentjernej.
11. 10 kg papirnatih vrečk (Konfekcija papirja Videm-Krško): Debenc Jože, Hlnje 18 p. Šentjanž, 12. 10 kg papirnatih vrečk (Konfekcija papirja Videm-Krško): Murgelj Jože, Koroška vaa 15 p. Stopiče, 13. moška srajca (Potrošnik Črnomelj): Mlakar Anica« Samski dom 206 Ljubljana-Vižmar-Je, 14. 2 para expres napenjačev (Kopitarna Sevnica); Brine Anton, Kosalnice 12 p. Metlika, 15. 2 para expres napenjačev (Kopitarna Sevnica): Hodnik Jože, Slovenska vas 22 p. Stara cerkev, 16. 2 para ex-pres napenjačev (Kopitarna Sevnica):  Svetlin Helena, Straža 41,
17. 2 para expres napenjačev (Kopitarna Sevnica): Rajteric Micka, Vltna vas 6 p. Stara vas ob Sotll,
18. 2 para expres napenjačev (Kopitarna Sevnica): Roje Alojz, Kle-čet 40 p. Žužemberk, 19. Šunka (Mesarija Novo mesto): Kuhar Anica, Kettejev drevored 31, Novo mesto, 20. letna salama I. (Mesarija Novo mesto): Kočevar Kristina, Bojanja vas 18 p. Metlika.
21. tirolska salama (Mesarija Novo mesto): Drenšek Frančiška, Gor. Kot 7 p. Dvor prt Žužemberku, 22. thtnica (Preskrba Senovo); Kerln Vida, Podbočje «7, 23. kavni mlinček (Preskrba Senovo): Kalin Slavko, Ulica talcev 29 Kostanjevica, 24. 1 kg čokoladnih Izdelkov (Imperial Videm-Krško): Klenovšek Anton, Studenec pri Sevnici, 25. l kg čokoladnih Izdelkov (Imperial Videm-Krško): Co-larič Franc, Cankarjeva 36 Novo mesto, 26. 2. kg. čokoladnih Izdelkov (imperial videm-Krško): Vrabec Milka, Mokronog 92, 27. 2 kg čokoladnih Izdelkov (Imperial Videm-Kriko): Pezdirc Angela, Vinica 19, 28. baročna mizica (Mizarska zadruga Sevnica): Tratar Martina, Mokronog 75, 29. moška srajca (Ljudska potrošnja Brežice) Koršič Milan, Pristava 5 p. Trebnje, 30. 2 m drv (Gozdno gospodarstvo Brežice): Pešec Martin, Stojanski vrh 1 p. Cerklje. 31. ženski predpasnik (Šiviljsko podjetje Metlika): Sablč Nada, UU-ca Toneta Cufarja 24, Jesenice na Gor., 32. 7-dnevni penzion (Zdravilišče Dol. Toplice) Rogelj Ignac, Podturen .62, p. Toplice, 33. 1 tona premoga (rudnik KrmelJ) Končar Andrej, Sobenja vas 7 p. Krika vas, 34. 1 tona premoga (rudnik KrmelJ) Grli Janez, Dobindol Ste-vUka 15, poŠta Urfina sela, - 35. 1 spajkalo (ELA Novo mesto): Cvelbar Martin, Dol. Prekopa 45 p. Kostanjevica, 36. 1 par moških nizkih čevljev (Čevljarstvo Semič): Zupančič Anlra, Sotelsko 3 p. Videm-Krško, 37. 1000 kom zidne opeke (Opekarna Prečna): Novak Janez, Dolenja vas 10 p. Otočec, 38. 3 m kamgarna za moško obleko (Sloga Sevnica): Božič Franc, Zapuže 4 p. Šentjernej, 39. pol-kavč (Tapetnik Novo mesto): Bo-bič Alojz, Velika vas 28 p. Lesko-
vec, 40. stoječ obešalnik (Oprema-les Novo mesto); Bukovec Alojz, gostilna Semič.
41. 3 m blaga za moško obleko (NOVOTEKS Novo mesto); Grimšič Rajko Trdinova št. 6 Novo mesto, 42. 3 steklenice raznih pijač (DANA Mirna): Klemenčič Urša Ošterc 12, p. Kostanjevica, 43. 3 steklenice raznih pijač (DANA Mirna); Sedlar ^ranc, Hrastulje 9 p. Skocjan, 44. 3. steklenice raznih pijač (DANA Mirna): Zura Ivan, Sevno 7 p. Otočec, 45. 3 steklenice raznih pijač (DANA Mirna); Adlešič Francka, Adlešiči 4, 46. 3 steklenice raznih pijač (DANA Mirna): Peklar Marjana, Smi-hel 18 pri Novem mestu, 47. 2 stola (MIZARSTVO Brod): Stangelj Marta, Stopiče 16, 48. 20 litrov vina (KZ Bizeljsko); Bole Stanko, Potok 20 p. Šentjanž, 49. 25 kom sadik (Kmetijsko gospodarstvo Sevnica); Jerman Ana, Cegelnica 6 Novo mesto, 50. 25 litrov vina (VINO-SADJE Brežice): Seme-nič Štefan, Koritno 18 p. Jesenice na Dol., 51. ženska volnena jopica (Pletiljstvo Dobo-va): PIsek Terezija, Orehovec št. 52 p. Kostanjevica, 52. 10 sadLk hrušk (Zadr. kmet. podjetje Leskovec): Grmovšek Antonija, Vitna vasi p. Stara vas ob Sotli, 53. 50 kom sadik 'jagod (Zadr. kmet. podjetje Leskovec): Anžiček Franc, Grič 7 p. Videm-Krško, 54. poliotelj (Tapetništvo in deko-raterstvo Novo mesto): Nagelj Jože, Sela-Ratež 3 p. Brusnice, 55. sobna mizica (Splošno mizarstvo Dvor); Krištof Anton, Mirna na Dol., 56. garnitura ženskega perila (BETI Metlika); Medle Marija, Praproče št. 4 p. Bela cerkev, 57. garnitura ženskega perila (BETI Metlika); Tratar Justi, Titova št. 23 Ljubljana, 58. 1 tona premoga (rudnik Kanižarica): Rifelj Jože, Prečna 43, 59. 1 tona premoga (rudnik Kanižarica); Struna Stanko, Otočec št. 46, 60. 1 tona premoga (rudnik Kanižarica): Pičel j Dominik, Curile 5 p. Metlika.
61. 8 m drv (Lesno predelovalno podjetje Metlika): Colarič MIlan, Orehovec 37 p. Kostanjevica, 82. nalivno pero (Tovarna šivalnih strojev Mirna): Mlhelič Rudolf, Kovača vas 4 p. Stari trg ob Kolpi, 63. nalivno pero (Tovarna šivalnih strojev Mirna): Slak Marija, Rep-če 1 p. Trebnje, 64. hlače »Jupiter-(Krojaštvo Trebnje): Kovačič Ivan, Gregovo 16 p. Stara vas ob Sotll. 65 univerzalni pekač (Zeleznina Novo mesto): Slmonlč Ančka, Mestni trg 7-III Ljubljana, 66. moška srajca (Industrija perila Novo mesto); Prah Jože, Jelenek 5 p. Raka, 67. ženska volnena Jopa (Trgovsko podjetje Brežice): Go-renc Gabrijela, Studenec 6 prt Sevnici, 68. 2 kuhinjska stola (Hrast Sentlovrenc): Martinčič Martin, Bušeča vas 41 p. Cerklje, 69. 50 litrov vina (KmetHska poslovno proizvajalna zveza Brežice): Simončič Ivan, Leskovec, 70. 7-dnevnl brezplačni penzion (Zdravilišče Cate-ske Toplice); Romih Stane, Telče 19 p. Tržišče.
71. 5 kg raznih mesnih Izdelkov (Mesoizdelki Mokronog): Vrbovec Ivanka, Kolodvorska 45, Sevnica, 72. izdelava boljše mo*ke obleke (Krojač, Novo mesto): Cemas Stanko, ZUje 41 p. Vinica 73. 5 kg či-stUnega praška DIK (Kremen Novo mesto): Bohte Ivan, Stopiče 13, 74. pletena štruca (Pekarlja Novo mesto): Stupar Franc, Orehovec 10 p. Kostanjevica, 75. mizica z dvema foteljema (Mizarska delavnica Brestanica): Klemenčič Terezija, Golobinjek 22 p. Mirna peč, 78. 16 m» bukovega parketa (Novoles Novo mesto); Urbančič Helena, Dol. Toplice 71, 77. moška srajca (Izbira. N. mesto); Jordan Franc, Vel. Bučna vaa 20, p. N. mesto, 78. l par moških nizkih čevljev (Industrija obutve Novo mesto); Gašperšlč Amalija, Cvlbelj p. Trebnje, 79. 5 kg čistilnega praška DIK (Kremen, Novo mesto); Jere-le Fanl, Korelče 3 p. Kostanjevica,
80. 8 kg čistilnega praška DIK (Kremen, Novo mesto): Lah Ivan, Pod obzidjem 19, Brežice.
81. 5 kg čistilnega praška DIK (Kremen, Novo mesto); Homan Slavko, Telekomunikacije Šentjernej, 82. 5 kg čistilnega praška DDC (Kremen. Novo mesto); MaJerič Ivan, Srednik 29 p. Šentjanž, 83. 5 kg čistilnega praška DIK (Kremen, Novo mesto): Cučnlk Ivan, Rožno 13 p. Brestanica, S4. 5 kg čistilnega praška DDX (Kremen Novo mesto): Prime Martin, Do-bruška vas 6 p. Skocjan, 85. 5 ke čistilnega praška DIK (Kremen. Novo mesto); Guštin Jože. 2elebej 8t. 5 p. Metlika, B6. 5 kg čistilnega praška DIK (Kremen, Novo mesto): Grgbvlč Anton, Dol. Maha-rovec 14 p. Šentjernej, 87. 5 kg čistilnega praska DIK (Kremen Novo mesto): Ložar Stane, Raka 11,
88. stropna električna svetilka (Elektrotehnično podletje N. mesto); Pileti« Pepca, Gor. Gradišče 11, p. Šentjernej.
89. do 99. nagrada - knjige (darilo
Dolenjskega lista):
Potočar Terezija, Sevno 3 p. Otočec; Fink Marija, Kot 59 p. Semič; Kek Jožica, Kal 3 pošta Dobmič; Borštnar Jože, Ljubljana, Titova št. 25-B; Počrvina Alojz, Jurka vaa št. 24 p. Straža; Oklešen Stane, Irca vas - nova blša p. Smihel; Petre Slavko, Dol. Straža 2; Vo-grinc Ivan, Podvlnje 24 p. Kapele; Taborski Adolf, Maribor - Tomšičeva 9j Gorenc Martina, Površje št. 17 p. Raka; Turk Alojz, Sp. Vodale 9 p. Tržišče.
100. televizijski aparat (darilo Dolenjskega Usta): Jenškovec Jože, Orehovee 5 p. Kostanjevica.
Lepo darilo naši stepi mladini
Lani, 29. novembra, so v Torontu v Kanadi predvajali jugoslovanski film »Zavičaj«, v katerem je tudi nekaj pri-zorov iz življenja slepih otrok, ki se vzgajajo v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Ti prizori so posebno ganili slovenskega rojaka inž. Vinka Copa in njegovo soprogo g. Olgo in sklenila sta jim poslati darilo. V ta namen je g. Vinko Cop Izročil jugoslovanskemu poslaništvu 100 kanadskih dolarjev. To plemenito darilo dokazuje, kako tesno so naši izseljenci povezani z dogajanji v rojstni domovini.
Polonca se je učila šofirati. Ko jo je učitelj šofiranja zvečer pred hišo zapustil, je rekel oče: »Veš, Polonca, ne verjamem, da bi te tale sivolasi tovariš lahko naučil Šofirati«
»Saj ni star, očka! Ko sva šla zjutraj na vožnjo, je imel še čisto črne lase.«
PRED VOLITVAMI »Tovariši, delavski svet je rešil vprašanje nagrad, premij in specializacij!«
»Kaj je pa z vprašanjem izgube, primanjkljajev in nepravilnosti pri delu?-
»Ja, nekaj zadev smo pa morali pustiti tudi za novi delavski svet!«
BEVKOVA Naš znani pisatelj France Bevk je tožil v družbi mla-
CEMU SE SMEJEJO PO SVETU
ši romani. Prebrati moram najmanj 30 strani, da se ona in on prvič poljubita, v mojih knjigah pa že na četrti strani najdete nezakonskega otroka.«
- Gospodje porotniki! Menda ne boste dovolili, da. bo šlo v zapor to krasno bitje, marveč jo boste raje oprostili ln jI dovolili, da ae vrne v svoje lepo stanovanje na Kopališki cesti 7 — prvo nadstropje levo - kjer živi popolnoma osamljena in zapuščena...
»Priznati  moraS, da je sesalec bolj udoben!«
ZLETNA
Med množico, ki si je v nedeljo popoldne poiskala hladno zavetje pred gozdičkom za glavno zletno tribuno, je bU tudi železničar Francelj Za tribuno ga je ustavil miličnik:
»Tovariš, tu ni za kolesa, tu je parkirni prostor samo za avtomobile!«
Francelj pa nazaj: »Ja, kje pa naj zdaj tako hitro dobim avto? . . .«
MED ZALJUBLJENCI »Ti si mi vse, kar imam!« »A tako! Torej si mi lagal, da imaš fičota ...«
IZŠLA JE 4. IN 5. KNJIGA VECEROVE ZBIRKI' »ZA ZAPRTIMI VRATI«
ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA v dveh delih
Knjigo, opremljeno s številnimi dokumentarnimi fotografijami, dobite v vseh knjigarnah, podružnicah časopisov, kioskih ter pri kolporterjih
# NAROČITE  PA  JO  LAHKO  TUD)   N L POSREDNO V UPRAVI
VEČERA — MARIBOR, Gosposka 23
Konec varšavskega geta'
»Množično — cele družine — so skakali Judje, kj jih je zajel požar, z oken, ali pa so se skušali s povezanimi posteljnimi rjuhami spustiti na 'la. Poskrbljeno je bilo, da so bili ti Judje takoj postreljeni. Zal ni mogoče preprečiti, da se ne bi zadrževal del banditov in Judov v kanalih pod getom, in ga skoraj ni mogoče zajeti. Prižiganje zameglitvenih sveč in zastrux ljevanje vode z kreozotom tudi ni prineslo zaželenega uspeha. Zveza z vojsko je brezhibna.*
Na več»r tega dne je sporočil Stroop po daljnopisu še tole:
►»Javiti moram še, da uporniki od včeraj tudi zunaj geta obstreljujejo dele naših nastopajočih oddelkov. Udarnim oddelkom, ki so ta-k->j vdrli tja, Je uspelo v enem samem primiru zajeti 35 poljskih banditov — komunistov —, ki so jih takoj likvidirali. Pri današnjih nujnih ustrelitvah se je ponovno dogajalo, da so se banditi zgrudili z vzklikom: ,2ivi Poljska, živi Moskva!'«
Dne 23. aprila: »Ves bivši geto je bil do današnje čistk razdeljen v štiriindvajset okrajev. ,Uspeh te akcije: 600 Judov in banditov smo izbrskali in zajeli, kakih 200 Judov ln banditov ustrelili, 48 bunkerjev, delno kar najbolj pretkaro zgrajenih, pa razstrelili. Nekatere bandite, ki so streljali z balkonov, smo s streh strmoglavili. Vsega skupaj je bilo do f'*-nes zajetih ?a taborišče ozir. že odpeljanih: 19.450 Judov. Naslednji vlak odpelje jutri, 24. aprila 1943.«
Dne 24. aprili; je priznal Stroop svojemu višjemu poveljstvu a Krakovu: »Venomer smo lahko opazovali, da so se Judje ln banditi kljub najhujši požarni stiski rajši umaknili na-
zaj v „genj, kakor da bi prišli nam v pesti-Dne 25. aprila: »Sinoči je nad bivšim getom žarelo nebo zaradi požara, noco] pa vidiš tod velkansko ognj^iu morje.«
Dne 28. aprila: »Kakor pripovedujejo ujeti Judje, je v bunkerjih zblaznelo mnogo prebivalcev zaiadi vročine in dima in raz.si.re-Ijevanj Pri današnji akciji je več stanovanjskih blokov do tal pogorelo To je edina in poslednja metoda, da prisilimo to svojat in pod-člcveŠtvo na površje. Spet smo zaplenili orožje, zažifcdlne steklenice, eksplozive in večje zneske denarja ln deviz.-
27. aprila *v akcijo smo poslali posebno bojno skupino, da bo prečistila neki večji stanovanjski b'ok. Judje so streljali do zadnjega in nato poskakali celo iz četrtega nadstropja na cesto. S pse kami na Nemčijo in na furerja na ustnah in s preklinjanjem nemških vojakov so skakali iz gorečih oken in balkonov«
1. maja: »Izhode iz kanalov sistematično dalje razstr "Ijujemo ali pa zasipamo Nekje so pionirji položili močnejši strnjen naboj in že so morali k sosednj odprtim opravit neko drugo delo. Fedtem je planil neki Jud iz kanala, odptranil vžigalnik s strnjenega naboja in je naboj odi.esel.«
3. maja; »Judje in banditi so streljali tu in taim oberoč s pištolami. Ker se je pokazalo danes v več primerih, da so Judovke skrivale pištole v svojih jopicah, so od danes pozvani vsi Judje in banditi, da se brez Izjeme slečejo za preiskavo. Nekatere ogleduške patrole, ki sme jih poslali v geto, so sporočile, da korakajo oboroženj banditi \ odredih skozi nekdanji četo.*
i
*QP*V
22.
»Čuden človek,« Je rekel Dojan. Fantje so zlezli v šotor na
posvet.
»Najbrž pretiravamo,« Je odvrnil Jure. »Gotovo je strokovnjak. Morda se napačno vedemo?«
»Meni ne bos solil pameti.« Je rekel Mišo. »Prvi sem ga srečal n dobro vom, kako me jC pogledal. Najraje bi nas utopil v lici vode. Znanstvenik bi nar povabil, naj mu pomagamo. Se pomnite, kako smo na Jelovici zbirali za beograjskega profesorja trave in rože za herbarij?«
»Saj, Mišo ima prav,« je potrdil Bojan. »Zdi se mi sumljiv. Pazitj moramo na šotor in odslej »tražiti tudi podnevi.«
23.
Sklenili so, da se bosta »opala samo dva, tretji bo ostal v šotoru in se dela' kot da šiva ali pripravljr hrano.
Skozi odprtino v šotoru je opazoval Nemca, ki se je utaborll m drugi strani Jase. Namesto oprodji, je platno razprostrl kar na grmovje. Potem J« za pol ure mlšel k morju, a ne v zaliv, nekam na druyo stran. Mišo nI strpel. moral Je k skali. Poleg tujčevega nahrbtnika je ležal zemljevid. Iz šole Je vedel, da je to vojaška specialka. Pol« k nje pa je opazil na tleh tri križce. Kaj to pomeni? Kaj išče tukaj? To gotovo nI naravoslovec, ki bi zbiral morske živali. Nekaj drugega mora biti na tem.
24.
Ko se Je Nemec spet prika/al. Je Mlsr naglo smukni*rf^ šotor, nato .• pograbil konservno šk>tIo in sc delal kot da JT1^ po vodo. Prestoči' Je ogrado ln se počasi odpravil med skalovjem v glofcel m na nasprotni breg. Tam Je sinoči 3ojanr našel zasll#> vodnjak, kl ga videli s eeste le ob prlho« • Toda naletel Je na šc bolj zanimive sledi. Tu ho bili 0,t8S ro\ov Iz v->ine gnezna za strojnice, -cair.n 'i ursolrrnnl. ' če Je bil N^mec vojak in se Je prav na lem kraju boril • pjj lizani. Ali Je prišel aradl svojih s ominov, ali je eelo p,'v0> (u kakšno stvar. k| ji, zdaj išče? Mi*cl ki mu le *lnVa v g ^ ga Je prep Ičala, da Je nekaj Izsled'l Uojan-i in Juretu povem ničesar, je sklenil. Sam hmeljem svoj načri