175. številka.
Trst, v četrtek 2. avgusta 1900.
Tečaj XXV
Edinost
I .ha;a enfemt na dan. raztm nedelj in fjrazrikov. ob 6. uri zvečer.
Naročnina znnSu :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 _
za četrt leta........ 6 „
ta en mesec........ '2 kroni
Naročnino je plačevati nanrej. Na na-ročbe brez priložene naročnina hp unrava re ozira.__
Po tobakarnali v Trstu se prodajejo posamezne Številke po »i stotink (3 nvc.k: izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.)
Telefon fltv. H7II.
od in cs t
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč!
Oglasi
se računajo po vrmah v petitu. Z h večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oelasi itd. se računajo po pocobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ojrla^e spie-jema uprarništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. E pravništvo, in Bprejrniiiiije inseratoT v ulici Moiin ptccolo št v. II. uadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik F rdfe G o d a i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Hrvatski in slovenski abitiilfatje ? Zagrebu
(Dopis.)
Vse leto so se slovenski in hrvatski aln-turijentje pripravljali za skupno veselico v Zagrebu. Pričakovali so torej, da l>o sestanek impozanten. In niso se varali. Dne 27. t. m. se je odpeljalo nad 40 abiturijentev iz Izubijane. Po poti pa je njih število raslo, ko so se jim pridružali štajerski in koroški abiturijentje. Voz, v katerem so se peljali, je bil odičen s slovenskinr zastavami. Na kolodvorih je ljudstvo burno pozdravljalo Slovence. Ob 4. uri 20 min. so slovenski abiturijentje — bilo jih je čez 60 — došli v Zagreb, kjer so jih pričakovali hrvatski absolvirani gimnazijci in mnogi) občinstva. A jako razočarani s<> bili Slovenci. Medtem, ko so le-ti burno pozdravljali z «živio»- in «na zdar»-klici, mahaje s slovenskimi zastavami, donel jim ni niti eden pozdrav nasproti. Določeno je bilo namreč, da Slovence vsprejemajo z govori in petjem narodnih himen, a bilo je vse t i h o. Kmalu je bilo pojasnjeno vse. Zagrebška (inadjarska) policija je prepovedala vsaki sprejem. No, ker so morali molčati o sprejemu, so si pa tem srčneje stiskali roke.
Nato so odšli korporativno na pogreb Josipa Torbarja, predsednika jugoslovanske akademije. Po vsej j)oti so bili abiturijentje spremljani od s t raža r j e v — eden le-teli je bil celo na konju — in detektivov. V glavnem mestu Hrvatske se bojijo pred brati Slovenci!
Pogreba se je udeležilo kakih 200 abiturijentov. Po pogrebu so se sestali v tipo-grafičkem društvu. Tam šele so se pozdravili medsebojno. Nato so se inostranci razmestili po stanovanjih. Drugi dan, 28. m. m., so se vsi abiturijentje sestali v hrvatskem domu. Shoda se je udeležilo nad 300 abiturijentov, akademikov in dijakov. Razpravljati se je imelo o hrvatsko-slovenski vzajemnosti, o šolstvu in o stališču dijaštva. Prva točka je bila :
Zajednica h r v. - s 1 o v. na r o d a, obrazložena s kulturnog-nacio-n a 1 a o g a s t a 1 i š t a. Prvi je govoril Vladimir Maks, zagrebški abiturijent. O tej točki bi moral govoriti tudi ljubljanski abiturijent Vodusek. Ker pa ni bil tačas prisoten, naprosil je predsednik shoda, Hrvat Tučan, vladnega komisarja, da se razprava o tej
točki preloži. Vladni komisar je bil zadovoljen stem. Prešlo se je k drugi točki, o slov. vseučilišču v Ljubljani. Govoril je ljubljanski abiturijent Egou Starč in dokazal, da je vseučilišče v Ljubljani neobhodno potrebno. Tretja točka je bila o hrvatskem vseučilišču. Med tem je prišel Vodušek, govornik o prvi točki. Predsednik je torej, zanašaje se na privoljenje komisarjevo, naprosil Voduška, naj govori o prvi točki. Tu pa je ustal komisar in rekel, da razprava o prvi točki je že zaključena. Predsednik in abiturijentje so se sklicevali na prejšnjo izjavo komisarjevo in so zahtevali, da se govori. Govornik je začel, a komisar je zaključil shod. Nastal je nemir, krik in vpitje. Vse je bilo razjarjeno. Med vpitjem in psovkami je zapustil komisar I dvorano. Pred hrvatskim domom je čakalo abitnrijente veliko število stražarjev, a niso imeli nobenega opravila, ker so se vsi vedli ; vzorno. Sli so vsi k načelniku mestne policije, oziroma županu. Ta jim je prepovedal konccrt, veselico in je vrhu vsega zaukazal, da morajo Slovenci do d r u g e g a : d n e zapustiti Zagreb!! Ne le di-jaštvo, ampak tudi občinstvo je bilo razburjeno radi takega nasilstva.
Popoludneje bil banket v gostilni «Lobe», katerega so se udeležili tudi nekateri imenitni Hrvatje, kakor pesnik Hranilović, prof. Pa-sarič, urednik »Obzora* in nekateri drugi. Vseh skupaj bilo je čez 200. Tu se je spoznalo, da hrvatsko-slovenska vzajemnost radi prepovedi ni trpela, ampak, da je postal a bolj tesna, b o 1 j močna.
Govor se je vrstil za govorom. Nič ni kalilo veselja, s katerim so se slovenski bratje pogovarjali s hrvatsko braco. Res : pri-jazneje in pri srčneje hrvatski abiturijentje niso mogli vsprejeti in se vesti do Slovencev. Ganljivo je bilo, kakor so skrbeli za poslednje. Vodili so jih po mestu, razkazovali jim njega imenitosti, sploh ustrezali vsaki njih želji. Zvečer se je nadaljeval banket do polnoči.
Drugi dan v nedeljo so si Slovenci ogledali muzej, Strossmaverjevo galerijo slik, gledališče, realko in še nekatere druge imeti i tosti.
Nato so šli nekateri Slovenci in Hrvatje k zagrebškem županu, da ga zaprosijo, da jim dovoli veselico. Ta je tudi res takoj ugodil njihovi želji. Ob 5. uri popoludne se je v streljani nabralo nešievilno ljudstva. Godba 53. peš-polka je svirala slovanske komade, a
slovenski in hrvatski abiturijentje so prepevali slovenske in hrvatske pesmi. Vse se je izvrstno zabavalo. Med veselico je bila tudi šaljiva tombola in šaljiv brzojav.
Pozneje so se začeli gospoda posipati s koriandoli, kar je provzročalo mnogo smehu. Zvečer je bil ples v dvorani, katerega se je udeležilo neštevilno ljudstva. Prvo četvorko je plesalo nad 300 parov. Se-le ob 2. uri zjutraj je bila zabava pri kraju. Ob 7"50 uri je -apustilo kakih 25 slovenskih abiturijentov Zagreb in se odpeljalo domov.
Vzlic vsem nevšečnost'm, ki jih je metal na pot nesrečni madjarski zistem, smo bili vendar vsi zadovoljni. Čutili smo vsi živo j zadoščenje, da smo se enkrat združili s Hrvati in gotovo da ni kdo izmed nas nikdar ne pozabi tistih dni, ki jih je preživel v Zagrebu, potem, ko je dobil — slobodo v gibanju, j Nobeden ne pozabi preprijaznih bratov Hrvatov, ki so tako gostoljubno, tako bratski i vsprejelt in gostili brate Slovence.
TRST, 2. avgusta 1900.
XII. skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« se bo vršila dne 8. in 9. vel. srpana 1900. 1. v Mariboru. Vspored : I. V sredo dne 8. vel. srpana: 1. Ob 4. uri popoludne: Seja upravnega odbora v »Narodnem domu«. Vspored : a) Poročilo o delovanju vodstva Zveze: b) določitev poročila za delegacije; c) predlogi in nasveti. 2. Ob 8. uri zvečer: Seja delegacij v »Narodnem domu«. Vspored: a) Predsednik otvori sejo delegacij: b) poročilo tajnikovo o delovanju Zaveze in Za-vezinih društev: c) poročilo blagajnikovo: č) poročilo računskih pregledovalcev za upravno dobo 1898/99 (§ 15 pos. r.); d) račun »Popotnika« za 1. 1899; e) poročilo glede »Učiteljskega Tovariša« ; f) poročilo glede »Zvončka« : g) poročilo o »Šolskem muzeju« ; h) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. pos. r.); i) določitev letnih doneskov Za-vezinih členov (§ 7. lit. a Zav. pr.) ; j) določitev vsporeda za glavni zbor (§ 24, Zav. pr.); k) določitev časa prihodnji (XIII.) glavni skupščini Zaveze 22. Zav. pr.): 1) predlogi in nasveti; m) volitev vodstva in upravnega odbora Zaveze (§ 11. in 12 Zav. pr.)
Za delegacije so sedaj zglašeni ti-le predlogi Pedagoškega društva v KrSkem : 1. Zaveza naj posreduje, da se na Koroškem ustanovi vsaj eno slovensko učiteljsko dru-
štvo, na pr. za celovško okolico. 2. Zaveza naj priredi prej ko prej glavno skupščino Zaveze v Celovcu. 3. Zaveza naj s pomočjo slovenskih rodoljubov širi svoje liste in drugo slovensko slovstvo brezplačno med sloveskim učiteljstvom na Koroškem.
II. V četrtek, dne 9. vel. srpana: 1. Ob 8. uri zjutraj : Občni zbor društva »Ju-bilejska snmopomoč« v »Narodnem domu«. 2. Seje odsekov, ako jih določijo delegacije v »Narodnem domu«. 3. Ob 10. uri dopo-ludne : glavno zborovanje v »Narodnem domu* po vsporedu, ki ga določijo delegacije. 4. Ob 1. uri popoludne : Banket v veliki dvoreni »Narodnega doma*. 5. Ob 8. uri zvečer: Zabavni večer s plesom v »Narodnem domu«. (Vabilo in vspored se natisne posebe. Vsaka seja se začne točne ob določeni uri).
Za glavno zborovanje sta zglašeni ti-lc razpravi: 1. »Slomšek kot pedagog«. Govori ravnatelj H. S c h r e i n e r. 2. »Kako naj se javlja naša stanovska zavest?« Poročevalec nadučitelj Vekoslav S t r m š e k.	Vodstvo * Zaveze«.
Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Včeraj se je vršila v Radovljici XV. skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Vsprejem gostov se je vršil že na predvečer na Frlinčevem vrtu v Ljubljani. Včeraj v jutro so se skupščinarji — kakih 40 na številu — odpeljali v Radovljico. Na Okroglem, letovišču družbi nega prvomestnika, je bil pozdrav ; gromeli so streli in ljudstvo je v pozdrav mahalo z robci. Tudi Kamno-goričani so srčno pozdravljali izletnike. V Radovljici je bil slovesen vsprejem. Pričakalo je skupščinarje mnogo ljudstva, ognjegasno društvo z godbo, odbora družbinih radovljiških podružnic, 10 zastopnikov koroških Slovencev in mnogoštevilna duhovščina. Pozdrav je govoril dr. Vilfan, predsednik radovlj. moške podružnice, zahvalil pa se je na iskrenem vsprejemu prvomestuik msgr. Zupan. Godba je spremljala skupščinirje, ko so korakali v mesto, ki je bilo okrašeno z zastavami in slavoloki. Pri slavoloku na trgu je sprejel skupščinarje radovljiški župan g. Robi e k z obč. odborniki in č. g. dekanom N o v a k o m. Po odgovoru g. prvomestnika so zazvonili zvonovi ter se je v dekanijski cerkvi vršila sv. maša. Peli so štirje gospodje učitelji in domače pevke.
Okolu 11. ure je predsednik monsgr. Zupan otvoril skupščino. Pozdravil je skupščinarje, ter je, spominjajoč se Slomšekove
P O D L I S T E K 10
Zinka Brazilijanka.
Povest. Spisal I v o T r o š t.
Zvečer so vsi do .niti premočeni zagledali novo faciendo, nekoliko podobno graščinskemu poslopju. A bilo je še daleč, daleč. Rado se je hotel takoj vrniti, pa Gregor ga je silil, da bi šel žnjim k gospodarju.
— Za ves svet. ne! Ce že ni drugače, počakam tukaj, da se vrne voznik. Pa kmalu opravite ! Ko bi česa potreboval, Groga, piši mi na znano faciendo grofa »le la Maria. Tudi liste iz Evrope ti bom pošiljal, če jih bo kaj. Adio !
Tudi to slovo ni bilo težko.
Ker so dospeli še tisti večer na novo bivališče in je voznik po Radovem naročilu povedal, koga je pripeljal, je oskrbnik zadovoljno pokimal s širokokrajnim klobukom in velel priseljence peljati v veliko barako k ognju.
Voznik je, prejemši plačilo, šel prav nerad po noči nazaj na Radovo čakališče.
Okoli ognja v baraki je bilo več različnih ljudi od vseh krajev sveta ; tudi črncev ni manjkalo.
Prav dobro je dela gorkota premočenim potnikom. Mali otročiči so lezli čim dalje bolj k ognju in siednjič pospali oblečeni, mokri in lačni.
Med stanovalci velike barake je bilo tudi nekaj Poljakov in Malorusov. S temi sta se oče in Zinka porazu mela za silo, dokler niso vsi pospali.
Gregor se je domenil z markizom po tolmaču, da bi najraje obdeloval sam za-se košček zemlje ter koncem leta plačeval gospodarju nekoliko najemnine s pogojem, da mu markiz s svojimi voli, osli in mulami pomaga spraviti pridelke.
Markiz kolorudnik, kakor mu je rekel Gregor, — mlad mož, ošiljene brade in ostrega pogleda, je bil ponudbe vesel in izgovarjal je le, da se mora najemna doba raztegniti vsaj na deset let, in koncem te dobe bo moralo biti sedanje zemljišče razširjeno zajedno tretjino.
Gregor, videč raven plodovit svet, se je tega še bolj veselil, nego vse ostale pogodbe.
—	0e bom širil, bom tudi užival, si je mislil, in bodrč samega sebe je dostavljal : za pet in za šest tretjin razdelam posestvice in
—	če ne z bogati m prej — koncem desetih let kupim v last.
Tolmač, neki Malorus, je napisal po-i godbo in prečital ; potem sta podpisala Gregor in markiz.
Okolu stare barake, kjer je gotovo bivalo že več ljudi, so odmerjali zemljišče, in markiz ni z zemljo prav nič štedil. Jedno dolinico, ta in oni hribec več, kaj to ? — j Saj imam dovolj, je govoril tolmaču in le-ta
i veselemu Gregorju, ki ni pomislil, da je navidezna markijeva dobrota njegova očitna zguba. Kako razširi zemljišče za tretjino, ko mu ga je dal toliko, da ga komaj zmore z obdelo- j vanjem ni pomislil.
Svoje borne stvari so preložili v barako , kar na gola tla. Hišne oprave ni bilo nika-j koršne ; le nekaj na kupe zloženih opek je ' (nekdanjim Gregorjevim prednikom oprav- j Ijalo službo stola, mize in najbrž tudi po- j stelje.
No, ljudje so bili veseli, da so zopet sami in pod streho.
Gregor je neprenehoma hvalil dobro srečo, ki ga je obšla s tako širnim posestvom. V Podnanoščini bi bil s tolikim bogastvom gotovo med prvimi, če bi ga ne izvolili celo županom.
Tako in toliko zaželjeno veselje bi bil ■ Gregor najraje žalil s pijačo, ko bi bile le
vedel, kje se dobiva, pa je bilo treba : potrpeti.
Zato je pa tam nestrpneje čakal, da ; začne grebsti in krampljati po zemlji.
Dolgi čas neprestanega deževja je vpo-rabljal v to, da je popravljal to in ono okolu j barake. Okolu prašičje staje je bila potrebna ograja, kokoši in race niso imele dovolj varnega prenočišča. A manjkalo mu je vsega : orodja i ti živali in denarja. Samo da se je nebo nekoliko razvedrilo, je lazil po od-i merjenem zemljišču, se oziral na pol ure oddaljeno graščino in mislil, kako dober je mar-I kiz; zvečer je pa pravil doma otrokom, da i so našli novo domovino, da-si ta misel ni j hotela prav iz lepa v mlade glavice, ker je
i bila nova domovina tako malo podobna stari, i 1
[častitljivi oče tuja vi v daljni Evrop". In Zinka j ga je morala često prav resno opominjati, da ; Amerika ni bila še nikdar njih domovina in ne bo, najsi so mislili izprva, da si opomorejo na novem svetu. Čitala mu je glasno ! oba lista učitelja Nadoslava in se poleg tega še bala, da bi očetova dozdevna sreča prognala sladko nado o skorajšnji vrnitvi v domovino.	(Pride še.)
stoletnice, poživljal k vdeležitvi na slavnosti v Ponikvi.
Po predsednikovem govoru, je dobil besedo društveni tajnik g. A. Ž 1 o g a r. Njegovo poročilo je bilo zelo zanimivo in obsežno ter si pridržujemo, da v prihodnje priobčimo vse važne točke. Iz poročila blagajnika, g. prof. Petelina, pa posnemamo sledeče številke iz računa za 14. družbeno leto. Dohodki so znašali 4(5.987 gld. 85 ljs nvč., troski pa 57.207 gld. 21 Vs nv5-
Ako k dohodkom prištejemo še 9000 gl. posojila, znašal je primanjkljaj vedno še 1219 gld. 36 ne. Mej dohodki so prispevki podružnic v znesku 6626 gld. 94 1fi nč., po-krovitel jnina je znesla 1564 gld. 25 nč., slovenske posojilnice in hranilnice so darovale 1035 gld., zbirke časnikov 2776 gold., razni darovi 1070 gld. itd.
Ker je Vrečkova zapušči.ia znašala nad 27.000 gld., je bilo letos 11.800 gold. več dohodkov. Dolga se je plačalo 31.000 gld.
Toplo je pozdravil skupščinarje dr. V i d r i č iz Zagreba. O tužnih razmerah podravskih Slovencev je govoril g. S o m rek iz Marenberga, a g. Treiber je risal ža-| lostni položaj korotanskih Slovencev.
Stari odbor je bil z vzklikom vnovič izvoljen. Prihodnja skupščina bo v Mariboru. Mej skupščinarji so se nabirali darovi za družbo. Potem je bil obed, na katerem so se vrstile krasne, navdušene napitnice. Ob 2. uri so se podali skupščinarji v Poljče pri Begunjah.
Politični pregled.
TRST, 2. avgusta 1900.
K položaju. Bivši načelnik mladočeš-kega kluba povdarja v svojem glasilu z ozi-rom na prizadevanja za vspostav ljenje desnice, da se v to najbolj trudi — nemška katoliška stranka, iikratu pa bi hotela vzbujati domnevanje, kakor da ti poskusi prihajajo od mladočeške strauke. Dr. Englu se pa očividno nič ne mudi — in to je značilno, ker je on eden naj zmernejši h —, v tem pogledu, kajti pravi, da so Cehi, vstopivši v desnico, večkrat morali okusiti resničnost reka : programi so za to tu, da se — ne izvajajo. Svetuje torej Cehom, naj si, ako bo zopet sklican državni zbor, ohranijo slobodno roko in slobodo postopanja za sklepanje alijanc. Njemu bi bilo najljubše, ako bi bil državni zbor raz-puščen in razpisane nove volitve.
Danes nam je zopet zabeležiti pojav, ki priča o diskrepanci v političnih nazorih mej tirolskimi in primorskimi Italijani. Tretinski poslanec tir. Conci je namreč rekel na ne-shodu v fajo, da se trentinski poslanci v drž. zboru pridružijo onim skupinam, ki se: pri poznavajo k programu narodne, j e d n a k o p r a v n os t i, torej k skupinam1 nekdanje desnice, torej tudi Hrvatom in Slo-vencem. Ako jemljemo v poštev, da je kaka skupnost med nami in primorskimi Italijani izključena, ker so oni načelno nasprotni iz-vedenju načela jednakopravnosti, moramo priti do sklepa, da diference mej primorsk. in trentinski m i I tal. niso taktiške, ampak načelne nravi. Če torej besede dra. Concija niso le — besede, če jim je res kaj do načela, na katero trentinski Italijani opirajo svoje zahteve in svoj program, menili bi, da se njihova pota morajo ločiti od poti Italijanov v Primorju. Vsako laviranje bi pomenjalo le — nemoralo.
Hej Slovani — čuvari vi carstva!
Pod tem zaglavjein prinaša puljska »Naša Slogac diven članek, v katerem odgovarja j — sklicevaje se na tozadevna izvajanja lista »Siidenc — na neki članek, obelodanjen v nemškoliberalnem listu »Neue Freie Pressec, v katerem je avktor slavil trozvezo in du- 1 valizeni, is čemer je hotel seveda proslaviti Nemce, Madjare in Italijane kakor stebre moči monarhije.
»Naša Sloga« piše: Mnogim naših či-tateljev je znana tista tužno-miloglasna pesem, v kateri so opevane zasluge Hrvatov za monarhijo ali cesarstvo, v kateri je tudi stih, naveden gori, in ki se vedno završava s tem, da pravi, kako Slovani ukljub tolikim žrtvam, kijih doprinašajo za prestol in monarhijo, ukljub potokom krvi, prelite za prosveto, srečo in slobodo drugih — ostajajo sluge n a r o d o m.
»SCulen« odgovarja nemško-liberalnemu listu, da to je vse lepo in prav, da moramo vsi gledati za slogo in moč monarhije. Ali tega da ne dosežemo potom politike duva-lizma, ki daje moč in vlast le dvema narodoma, dočim so vsi ostali narodi monarhije obso-
jeni — da-si sestavljajo večino državljanov —, da služijo in robujejo onima dvema narodoma. Pod današnjim zistemom, ki so ga ustvarili nemški liberalci in ki provzroča neprestane spopade, večne borbe in splošno nezadovoljstvo med narodi, ne more biti niti govora ni o miru, ni o slogi med državljani. Vse zlo in vse nesreče, ki so doletele in do-ietajo Avstrijo, prihajajo ravno iz nesrečnega decemberskega zistema, ustvarjenega od prednikov današnje nemško-liberalne stranke in hranjenega od iste tudi dan danes.
Ako se nemško-liberalni list — govorč o homatijah v Kitaj u — ponaša z možtvom naše vojne mornarice, moral bi priti do povsem drugačnih zaključkov, moral bi priznati, da to možtvo je iz Dalmacije, iz hrvatskega Primorja in Istre. To je tisto možtvo, ki se je toli junaški odlikovalo na ekspediciji na severni tečaj in pred Visom. Hrvatje, ki so z rekami krvi opetovano rešili prestol iz naj-hujih nevarnosti, nosijo slavno zastavo mo-^ narhije na v s t* štiri strani sveta, a narodi monarhije morejo z zaupanjem gledati na avstrijsko sodelovanje v Kitaju ravno zato, ker so tam potomci junakov o ti Helgolanda in Visa!
Da je monarhija velevlast in da more sploh sodelovati na akciji, zasnovani v obrambo civilizacije proti barbarstvu, to je zasluga Hrvatov. Oni jedini so pomorski narod v monarhiji in oni spolnjujejo svoje dolžnosti kakor pomorščaki, da bolje ne morejo. Na to je moral misliti nemško-liberal ni list in o tem izpraševati svojo vest. Ali kako se temu narodu plačujejo njega zasluge za monarhijo ? Rečeni list, ki se najpridneje upira vsem hrvatskim narodnim težnjam, utegne najbolje vedeti to. Spominjaje se naše mornarice bi moral vzdigniti svoj glas, da bo slednjič zadovoljeno zahtevam tega naroda. To ne bi : bilo koristno le za Hrvatsko, marveč bi bilo v interesu vse monarhije, in če se monarhija ponaša s tem morjem in ako je radi tega morja velevlast, pa bi se mogla še bolj ponašati in bi bila močneja in ngledneja, ako bi oživotvorila hrvatsko državno pravo. Zje-j dinjena in slobodna Hrvatska bi vršila na jugo-iztoku monarhije važno ulogo v pomorskih stvareh in imela bi besedo kakor se spodobi. Ako bi se to morje vrnilo Hrvatski in s tem Hrvatska svoji naravni na-; logi, potem bi se velevlastni položaj monarhije razvijal sam od sebe, a v skupni akciji z ostalimi vlastmi bila bi istej drugačna uloga, nego je sedanja.
Umorstvo kralja italijanskega. Ves civilizovani svet je danes harmonično združen v zgražanju vsled umora kralja italijanskega. Manifestacije sožalja so splošne in iskrene vzlasti zato, ker je bilo v pokojniku združeno dvojno: bil je skrben in milosten vladar in ob enem človek naj blažje nravi. To mu priznavajo tudi oni, ki imajo obilo vzrokov, tla so nasprotniki politike sedanje Italije. Sosebno nekaj bi hoteli mi danes povdariti, kar je osobito dičilo pokojnika. Bil je strogo konstitucijonelen monarh, Ki ni nikdar prekoračal mej preragativ vladarja v konstitucijonalnih državah. Nikdar ni nasilno posezal v parlamentarne in strankarske borbe, nikdar ni skušal se svojo besedo vplivati na razvoj stvari tej ali oni stranki v prilog, marveč je puščal, da so elementi ustavnega in parlamentarnega življenja delovali slobodno in neovirani od strani krone. V tem pogledu je bil pokojni Humbert res pravi vzgled, ki se je najugodneje razlikoval n. pr. od nemškega cesarja Viljelma, ki vsak' čas skuša se svojimi ostrimi govori uplivati na parlamentarne stranke in uveljavljati svojo voljo. Prijatelji pristno konsti-tucijonelnega zistema so res dolžni, tla ohranijo pokoj. Humbertu najhvaležneji spomin.
Kakor človek je bil pokojnik usmiljen in — demokrat. Kjer je bila kaka katastrofa, hitel je on prvi na lice mesta, da je tolažil nesrečnike in pomagal, kakor in kolikor je mogel. A bil je tudi srčen, tla se ni bal nobene nevarnosti za svoje življenje. Poleg tega pa je bil tudi fatalist. On je bil uverjen, da človeka doleti to, kar mu je usojeno, in da temu ne uide. Uverjen je bil, da človek umre tedaj, kadar mu je usojeno, pa naj t»o doma ali kje drugje. Zato je vsikdar smehljaje odklanjal vsako svarilo ali opozorjanje na kako nevarnost. Tako je bilo tudi minolo nedeljo. Kraljico Margarito so ves dan obhajale neke temne slutnje in jo je muičiia neka bojazen, kateri pa si ni vedela razlagati vzrokov. V tej skrbi je po obedu prosila svojega soproga, naj ne hodi nikamor in naj ostane v palači. Ali on, kakor je bil, je odgovoril, da mora
. iti na slavnost telovadcev, ker jc obljubil. Sel je in ni se vrnil več živ. Slutnje kraljice so se kruto uresničile.
O morilcu Breseiju posnemamo iz listov nastopne podatke: Bresci je bil poznan anarhist in je bil kakor tak že iz Palerma poslan na otok Pantelaria. V z 1 i c t e m u p a j e dobil v Milanu potni list in se je mogel pomešati meti udeležnike slavnosti v Monzi ! Ze pred 6 leti je bil torej v Palermu interniran kakor anarhist. V njega rojstnem mestu Prato mu niso hotel: dati orožnega lista, ker je »na sumu«, da pripada zvezi anarhistov. Tudi v Bologni se je zdel »sumljiv«, ali nikdo mu ni delal nobenih ovir. Tu imamo torej grozno zamudo policije: v Palermu in v Bologni je bil Bresci znan kakor anarhist, a policija drugod ni nič vedela o tem. Tako je mogel potovati v Ameriko in se vrniti iz Amerike!! Iz vsega izvira torej, da bi bile lahko oblasti preprečile u morstvo, ako bi bile na višini svoje naloge.
Današnje brzojavke trde. da je bil timor dobro premišljen, naročen, da je torej morilec res člen zarote. To domnevanje je skoro ! gotovo pravo. Neka okolnost je, ki potrjuje ; to skoro z absolutno getovostjo. Javili smo že, da so na mestu, kjer se je izvršil zločin našli še en revolver. N"a tem revolverju je zarisan dan smrti umorjenega predsednika francozke republike C a r n o t a , a na revolverju, ki je umoril Humberta je zarisan dan smrti a v s t r j s k e cesarice. Iz tega sledi, da sta ti orožji prišli od skrivne zarote in da je bil Bresci nje člen. Pa saj je tudi Luccheni rekel, da bil raje ubil kralja Humberta, da pa stori kdo drugi, česar ni mogel on. Ta izrek zopet priča, tla so umorstva vladarjev zadnjih let v zvezi med seboj in da jih izvršuje ista roka, oziroma tajna zveza.
Včeraj sta dospela v Monzo novi kralj Viktor Emanuel in kraljica Elena.
Dogodki V Kitaju. Vendar enkrat. Po dolgem obotavljanju in odlašanju zdi se, da so se mednarodne čete vendar enkrat začele pomikati od Tienčina proti Pekingu. V to so jih menda najbolj vspodbudile vesti, po katerih je sklepati s precešnjo gotovostjo, da so poslaniki v Pekingu, izvzemši nemškega i res še živi ali da so v neprestani nevarnosti. Njih velja sedaj najprej rešiti. Na drugi strani pa se zopet usiljuje bojazen, tla baš l bližanje mednarodnih čet še bolj razvname Kitajce in da spravi poslanike v največo ne-i varnost, da torej bližanje mednarodnih čet i povspeŠi katastrofo, katero hočejo preprečiti, j Ni izključeno torej tla Čete prinesijo poslanikom smrt mesto odrešenja.
V	Mandžuriji, v severnem delu Kitaja, j se neprestano vrše spopadi meti ruskimi če-! tami in Kitajci, večinoma z ugodnim vspehom ! za Ruse.
Tržaške vesti.
V	Barkovljall je umrla sinoči posest-nica Marija M a r t e 1 a n c, udova po pokojnem narodnem boritelju Andreju Marte -lancu. Pokojnica je doživela svoje 74. leto. Pogreb bo jutri ob fi. uri popoludne. Počivaj v miru !
So/a I jo in terorizem. Da povemo zo-I pet in zopet: mi nimamo nič proti temu, da tudi meščanstvo tržaško izrazi svoje sožalje povodom nesrečne smrti italijanskega kralja. Mi bi umeli tudi to, da avstrijski Italijani intenzivneje sočutstvujejo, nego mi drugi. Sorodstvo krvi je element, ki zahteva svoje. Česar pa ne moremo odobravati in kar obsojamo najostreje, to je terorizem, sila.
Čujemo namreč, da se od izvestne strani naravnost grozi \sem onim, ki ne razobesijo žalnih znakov in ne zaprejo svojih lokalov na dan pogreba. Kakor k ljubezni, tako ni možno nikogar siliti k s o ž a l j u. Sožalje mora biti spontanno, mora prihajati samo in iz srca. Izsiljeno sožalje, ni sožalje. Sila le zmanjkuje vrednost talcih manifestacij. Če pa taka sila pritiska na drugorodce, na one, ki se iz ljubezni in spoštovanja do svojega rodu, to je z ozirov na istodobno narodno in politično položenje, ne morejo in ne smejo udeležiti manifestacije — potem je to naravnost nemoralno.
Mi protestujemo svečano proti takemu terorizmu in zahtevamo od oblasti, naj stori svojo dolžnost v varstvo onih podanikov, ki kraj vsega svojega sočutstva nočejo služiti za demonstracije, naperjene naravnost proti njim samim.
Le pri nas mogoee ! Iz uradniških krogov nam pišejo: Brzojavka, ki sojo ali
so jo hoteli naši tržaški poslanci odposlati kraljevi hiši italijanski, je bila torej zaplenjena. Zaplenjena pa je bila menda zato, ker so gospodje poslanci o nje sestavljanju baje čisto — pozabili, da oni žive za sedaj še v Avstriji, da te pokrajine pripadajo še k monarhiji Habsburgov in da je nam in tudi njim -— gg. tržaškim poslancem — vladar
—	na Dunaju .! Ali niso fletne razmere to, ki omogočujejo — take poslance?! Ali ni fletno to, da taki poslanci uživajo precejšnjo mero zaupanja v vladnih krogih ? ! Ali nad vse fletno je — tla je bil na brzojavki podpisan tudi gospod Angeli!! Ta gospod je državni poslanec, izvoljen po ogromni večini od naših spoštovanih tovarišem, državnih uradnikov, od ljudij, ki jedo kruh avstrijske države in so prisegli zvestobo tej državi !
»Avanti« je menil celo včeraj, tla je gg. Combonu, Angeliju, Hortisu in Mauro-nerju bilo le do tega, da bi se ponašali pred svetom z nekim mučeništvom, radi svoje ljubezni tlo Italije in nje kralja, da so v ta namen brzojavko navlašč sestavili tako, tla je morala biti zaplenjena. Ako je to domnevanje »Avantija« pravo, tem grša je stvar in tem bolj kričeč je fakt, ako si avstrijski državniki volijo take zastopnike, ki hočejo po vsej sili biti mučeniki idejalov, nezdružljivih z integriteto države, v katere službi so uradniki namreč!!
Vse to je fletno, jako fletno — ne res!! Ali najgorostasneje, vnebovpijoče je, tla taki poslanci, ki v takih brzojavkah odkrivajo svoja srca, uživajo tudi na Dunaju več posluha in vere, nego pa zastopniki lojalnega roda Jugoslovanov, čegar zvestoba je bila posvečena v neštevilnih bojih in po smrti neštevilnih borilcev, ki so na bojnem polju storili junaško smrt za varnost in obstanek te monarhije ! !
Človeku zastaja razum, ko misli in razmišlja te razmere in pa ono brzojavko, katero je podpisal tudi gosp. Angeli. Kje drugje na svetu so take abnormalne razmere'.' ! Tu je vse postavljeno na glavo; vse se vrši ravno v nasprotni smčri, nego bi zahtevali : logika, razum in najnaravneji in najopravi-čeneji državni egoizem!! Kakov Angeli, zastopnik državnih uradnikov v osrednjem par-mentu — kaj tacega je res mogoče jedino le v našem avstrijskem Primorju!!
Iz Sv. Ivana nam pišejo dne 2. avgusta : Minoli torek ob 4. uri pop., se je vršil tukaj pogreb pokojnega mladeniča F rana Kastelea, sina poznanega vrlega rodoljuba in odbornika pevskega društva »Zvezda« gosp. Josipa Kastelea. Pokojnika je spremilo k zadnjemu počitku mnogo ljudstva. Pač lepo navado ima naš narod, da svoje blage ranjke mnogoštevilno spremlja k zadnjemu počitku! Pogreb je bil impozanten. Pred mrtvaškim odrom ste nosili dve dekleti-pevki, oblečeni v lepo narodno nošo, venec s krasnim trobojnim trakom, katerega je podarilo pevsko društvo »Zvezda«. To društvo se je tudi udeležilo pogreba in je pokojniku skazalo zadnjo čast, zapevši svoj otožno-doneči »Blagor mil...«
Po dovršenih obredih v cerkvi smo žalostni gledali za vozom, ki nam je odpeljal tako mlatio bitje, veselje starišev in nado našo; saj to si lahko mislimo, da sin tako vrlega rodoljuba, kakoršen je gosp. Kastelic, bi gotovo delal po jasnem izgledu svojega očeta.
Nesrečno je padel včeraj 15-letni kovaški učenec Rudolf Mol i nar, ko je delal v ladijšču S. Marco. Peškodoval se je nevarno. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Aretirali so včeraj 34-letnega Alberta Zanello iz Trsta, ker je ukradel dragocenosti za kakih 300 K.
Tatovi so ulomili prošlo noč v briv-nico Viktorja Maruttija v ulici Arcata tL*r odnesli 400 kron gotovine.
Tatiea v ljudski kopelji pri svetilniku. Ze večkrat je komu v ljudski kopelji zmanjkalo česa, včeraj pa je policijski nadzornik Schubert zasačil tatico v osebi 24-letne šivilje Nikolete Bonieh iz Pulja ter jo aretiral.
Dražbe premičnin. V petek, dne .'i. avgusta ob 10. uri preti pol ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na V rdeli )40, prešsči, ulica Fortino t J, pohištvo in šivalni stroj, ulica Chiozza 40, pohištvo, ulica Tigor 7, pohištvo, Šalita Gretta 13, pohištvo, na obali Pescatori 3, pohištvo.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 27ob 2. uri popoludne 28.7 C°. — Tlakomer oh 7. uri zjutraj 76l'H
—	Danes plima ob 0.54 predp. in ob l.l i pop.; oseka ob 6.48 predpoludne in ob 6. lO popoludne.
Iz sv. Ivana. Kakor že povedano na tem mestu, priredi v nedeljo pevsko društvo »Zvezda« pri sv. Ivanu svojo prvo veliko vrtno veselico na vrtu »Narodnega doma«. Veselice se udeleži pevsko društvo »Slovan« s Padrič korporativno in z društveno zastavo. Mešani zbor tega društva bo pel skladbo »Vesela tovaršija«.
Ako se pomisli, da jc pevsko društvo »Zvezda« eno najpridnejših in najmlajših pevskih društev — in zato vredno vsestranske podpore — smemo pač upati, da pribiti v nedeljo v naš »Narodni dom«, kar- leze in gre in pripomore naši vrli »Zvezdi«, da si čim prej kupi svoj društveni znak: slovensko trobojni co, v nabavo katere se veselica vrši! Torej v nedeljo vsi k sv. Ivanu !
Obširni in zanimivi program je razvrščen tako-le: 1. I). Jenko: »Naprej«, godba. 2. P. H. Satfcner: »Za dom med bojni grom«, poje moški zbor. 3. I. Stritar: »Mojemu narodu«, deklarnuje gospica J. P. 4. A. Foer-ster: »Ah ni li zemljica krasna«, poje mešan zbor. 5- 15rož : »Slava Slovencem«, godba. 6. M. H. : »Kaj boš roko dajal«, ženski dvo-spev s spremljevanjem glasovirja. 7. Karti: »Oj planine«, poje mešan zbor. 8. Majcen : »Zaročitev«, fantazija, godba. i'. A. Nedved : »Veseli pastir«, poje mešan zbor. 10. A. Vo-grič: »Za vasjo«, poje ženski zbor s sprera-Ijevanjem glasovirja. 11. Zaje: »Na slabem morju«, godba. 12. H. Volarič: »Slovan na dan«, poje mešan zbor. 13. Majcen : »Venček narodnih pesmi«, godba. 14. »Domači prepir«, vesela igra v enem dejanji. 1;\ Ples.
V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila v dvorani »Narodnega doma«.
Vesti iz ostale Primorske.
X Morski pes — odgriznil n o g o. Iz Voloskega pišejo »Naši Slogi«, da je te dni neki delavec iz kamenoloma šel v morje kopat se. Ker ga ni bilo dolgo nazaj, šli so njegovi tovariši iskat ga. In našli so ga — mrtvega in brez noge. Gotovo mu jo je odgriznil morski pes, ki se je one dni klataril okolo luke. Mrtvega delavca so prenesli na pokopališče na Voloskem, kjer je bil pokopan. Pozor torej vsi oni, ki se hodite kopat v moije !
X I 7- Opatije. Poslednji izkaz gostov izkazuje od 1. septembra 189V* 1.7512 strank s 13.216 osebami; od 18. do 26. julija je na novo došlo 395 oseb. Poslednje imenovanega dne je bilo vseh gotov v zdravilišču 1282.
X Nekoliko p o p r a v k a. Pod tem naslovom nam pišejo iz Dekani: V cenjeni »Edinosti« od dne 13. julija t. 1. št. 158. je gospod dopisnik pretirano hvalil g. župana, češ, da se isti ni mešal med volilee. Seveda, ker mu tega ni bilo treba, ker je že popred ves volilni aparat za se navil. Volilci njegove stranke so jedli in pili po — navadi.
Neki občinski svetovalec je javno naznanil, da se bo jedlo in pilo — brezplačno I Na če^ave stroške, ie treba praviti. Saj je dotični ravnokar omenjeni občinski svetovalec javno povedal to.
Kar se tiče g. občinskega tajnika in njegovih zaveznikov, se bojimo, da odslej ne bo imel na vrvici samo nadžupana, ampak tudi vaške načelnike. Kakor je obe. tajnik se svojimi zavezniki diktiral kandidate za novi obč. odbor, istotako bode diktiral vaške župane ! Srečni smo, srečni, da imamo takega občin, tajnika in zraven še nekega čevljarja v gospodski obleki ! Ta moža vodita vso županijo. Zal, da so jima seli na limanice tudi nekateri duhovniki. No, da vidimo, kaj nam prinese prihodnjost! Ali tudi naš občinski tajnik naj si zapomni, da pride čas, ko bo tudi njegova mera polna.
Obča n.
X V Krku so ustanovili »Osrednji kreditni zaveti za okraj lošinjski«, uknjižena zadruga z neomejenim poroštvom. Pravila zadruge so že vpisana v zadružni register okrožnega sodišča v Rovinju. Bilo srečno!
X Sijajna v e s e 1 i c a v Tolminu. Tolnrnsko olepševalno in pogozdovalno društvo priredi dne 5. avgusta 1900 na dvorišču g. Cazafure v Tolminu sijajno veselico se sledečim vsporedom :
1. streljanje k tarči na dobitke, prične ob 3. uri pop. 2. Sreč kanje na šaljive dobitke, prične ob 5. uri pop. 3. Šaljive igre, pričnejo ob 6. uri pop. 4. Koncert, prične ob 8. uri zvečer. Med posamičnimi točkami bo svirala c. kr. rudniška godba iz Idrije. 5. Ples in svobodna zabava.
Prostori čarobno rasvetljeni ! Bazar, re-stavrint in pivarna v veseličnih prostorih.
Ako bo solata frišna, pridejo tudi polži iz Trsta.
Vstopnina: na veselico 60 vin., za otroke 30 vin., k plesu 1 krono, sedeži v prvih vrstah 1 krono, v naslednjih 40 vinarjev. Posebna vabila se ne bodo i/dajala. Program na blagajni.
P. T. gospodom tujcem priskrbi odbor večerjo in prenočišče, ako se prijavijo pravočasno. Na obilno udeležbo vabi
o d b o r.
Vesti iz Kranjske.
:: Vabilo na koncert, katerega priredi »Postojinski salonski orkester« v vrtnem salonu hotela »Pri kroni« v Postojni, v nedeljo, dne 5. avgusta 1900 na korist godbe-nega društva v Postojni, -— Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina: za osebo 1 krona, za rodbino 2 kroni. Na obilno udeležbo se uljudno vabi.
* Za civilno godbo v Ljubljani je dovolil obč. svet ljubljanski v predvče-rajšni seji 8000 K letnega prispevka. God-b ni odsek je po inicijativi požrtvovalnega glasbenega veščaka, g. Pahorja, dovršil že vsa pripravljalna dela. Oglasilo se je za godbo 79 izvežbanih godcev.
Polovica oglašencev je še pri vojaških godbah ter zahteva 50 do 70 K rednega mesečnega dohodka in honorar. Odsek je izbral izmej oglašenih godcev 20 mož. Za večino teh godcev je dobil službe, za 8 bo pa treba preskrbeti plačo iz blagajne, ker bodo ob jednem učitelji za godbeni naraščaj ozir. za godbeno šolo. Vsi stroški za godbo bi znašali 12.000 kron. Ker je doslej 180 meščanov podpisalo 2000 K letnega prispevka in se upa od meščanov dobiti še 1000 K, zaslužek godbe pa bi znašal 1000 K, bi godba potrebovala še 8000 K, katere je predvčeraj obč. svet tudi dovolil pod pogoji, da ima obč. svet 2 zastopnika v godbenem odboru in da pridejo, ako se godba razdruži, glasbila v last občine. Godba je močna blizu 30 mož, ter nastopi že do 1. oktobra letos. Uniforme tla za sedaj ognjegasno društvo iz svoje za-loge, pozneje dobi godba svojo lastno uniformo. Tudi god bena šola se odpre že letos. Odsek ima poleg druzih že najeto vrlo glasbeno moč : poleg tega je bodoči godbin kapelnik g03p. Benišek izboren glasbenik.
Po vsem navedenem je razvideti, da dobi slovenska stolica godbo, s katero se bo lahko ponašala.
Razne vesti.
Zopet anarhistični atentat? Princ in princezinja Apalinov, ki sta se nastanila v »central- hotelu« v Berolinu, sta nekemu novinarju priobčila sledeči misterijozui dogodek: I Na potu iz Kijeva je sedel nasproti princu in princezinji nek visok ruski dostojanstvenik, poleg njega pa neki mlad, zelo eleganten mož, ki je v Rigi s starejšim gospodom začel pogovor. Ko je nastopila noč, je stopil k oknu, ter se o tem zadel ob svojega soseda, tako, da je slednji lahno za vpil. Mlajši se je na to opravičeval, češ, v njegovem jopiču je rao-i rala tičati kaka igla. Na prihodnji postaji je ' mladi gentlernan izstopil, starejši gospod pa j legel k počitku princu nasproti. Na postaji i Novka je vstopil neki drugi gospod, ter pro-| sil ruskega dostojanstvenika, naj vstane; tu pa so opazili, da je stari gospod mrtev. Takoj so poklicali zdravnika, ki je zasledil na roki malo vbodno rano, krog katere je bila koža začrnela. Takoj se je princ spomnil epizode z iglo in zdravnik iti vsi navzoči so izrekli prepričanje, da je stari gospod, kakor politična oseba, postal žrtev anarhističnega atentata.
Loterijske številke, izžrebane dne 1. t. m. :
Lvov	18 42 30 14 6
Praga	39 27 66 33 34
Kaj j«4 »AbluTia« ? Abluvia je krista-lizovana, kemično pomešana soda z antiseptičnimi, razkužljivimi in smolastimi snovmi, ki se v vodi takoj razstopi in napravlja pene. Abluvia je zdravilno in ekonomično pralno sredstvo; zdravilno zato, ker razkužuje prane reči ter odvrača bolezni, ekonomično pa zato, ker pranje z Abluvio ne potrebuje mila (žajfe). Da operemo neko gotovo množino perila, potrebujemo sedaj 3 kg navadne sode po 12 st. = 36 st. 1 l/a r. navadnega mila „ 64 „ = 96 „
Skupaj kron 1.32
C'e se pa to opere z »Abluvio«, treba le: 3 kg »Abluvie« po 20 stot. == 60 stot.,
iz česar je razvidno, da se o porabi »Ablu-j vie« ne le prihrani na denarju, ampak tudi 1 na času. (Glej oglas.)
i
Brzojavna poročila.
Istrski deželni zbor.
KOPER 2. (Priv.) Deželni glavar dr. Campitelli je otvorit današnjo sejo ob 9. uri 1 in pol. Navzočih 17 poslancev italijanske večine. Med vlogami je bila brzojavna zahvala ; italijanskega generalnega konzula v Trstu za izraz sožalja. Dr. Scampicchio je interpeliral i ! zaradi zaplembe »Piccola«, ko je priobčil j brzojavki tržaških državnih poslancev in | »Progressa«, s katerima so izrazili italijanski vladi sožalje o umoru kralja. Dr. Depangher je utemeljeval resolucijo, ki poživlja vlado, j naj ista zakonodavnim potoni skrbi za varstvo | ribičev. Dr. Canciaui je utemeljeval svoj f predlog, tla se o sklepanju prihodnje trgo-' vinske pogodbe z Italijo ne obnovi vinska j klavzula ter da se najmanj vzpostavi stanje pred klavzulo. Rešili so več prošenj za podpore. Načrt zakona o spremembi statuta istrskega zemljiško-kreditnega zavoda so v prvem I čitanju odkazali polit«čno-gospodarskemu odseku. — Galerije prazne. Prihodnjo sejo na-| znani predsednik poslancem na dom.
K umoru kralja Humberta.
RIM 1. (K. B.) Kralj Viktor Emanuel in kraljica Helena sta se ob 6. uri in pol pripeljala v Rim. Kraljeva dvojica prispe I danes proti 7. uri zvečer v Monzo.
RIM 1. (K. B.) Kraljica-udova bo nekaj časa bivala pri svoji materi vojvodinji Ge-| noveški. Pogreb kraljev bo menda v soboto.
RIMI. (K. B.) Parlament je sklican ! za ponedeljek dne 6. t. m., da sprejme priobčila in predloge vlade in predsedništev [ obeh zbornic.
RIM 1. (K. B.) Minister-predsednikSa-: racco je prispel danes v jutro semkaj ter je 1 predsedoval ministerskemu svčtu. Isti odpotuje nemudoma zopet v Monzo.
RIM 1. (K. B.) Dnevnik »Perseveranza« ! v Milanu je začel nabirati prispevke za spomenik kralju Humbertu.
RIM 1. (K. B.) Kakor pravijo, je iz j včerajšnje izpovedbe Brescijeve sklepati, da je bil u.nor naročen. Včeraj so v Rio Ma-| rina na otoku Elba aretirali nekega Salva-! tara Quintavalija, ki se je z Brescijem vrnil i iz Amerike. Pri njem so našli več pisem in slike petih anarhistov z nadpisom »zločin« ter dopisnico, s katero so Quintavalija vabili za dan 8. julija na neki shod v Florencijo, kamor je res tudi šel. — V Ivreji so včeraj aretirali nekega Antona Lamiera ; ki je z | Brescijem in neko žensko prišel iz Amerike. ' Ni znano, kaj je delal v Ivreji. Vsled teh aretiranj mislijo, da imamo opraviti z zaroto.
DUNAJ 1. (Priv.) Tukaj so razven 32-I letnega italijanskega delavca Alojzija Vogrie | v torek popoludne aretirali tudi trgovca z | vinom Antona S a viola iz Luga na Italijanskem, ker sta hvalila zločin Brescijev. j Oba so izročil deželnemu sodišču.
MONZA 2. (K. B.) Dočim je narod včeraj zvečer prirejal kraljevi dvojici o prihodu prisrčne ovacije, sta dva tujca klicala ! »slava« anarhiji. Oba so aretirali. Zbesnela množica ju je hotela linčati.
RIM 2. (K. B.) Policija nadalje zasleduje nekega majhnega, mladega, rumenola-sega moža, katerega so videli v Brescijevem spremstvu. Zatrjuje se, da sta oba razpolagala z veliko denarjem. Nihče ne dvomi več na obstanku zarote. Policija ohranjuje rezultat zasledovanj tajen. Gotovo se je Bresci preti izvršitvijo zločina sporazumel z nekaterimi italijanskimi tovariši in zdi se, da o j pripravljanju na svoj čin ni bil sam. Madridski dopisnik lista »Giorno« piše, da tamošnji italijanski poslanik misli, da je anarhistična stranka radi tega sklenila usmrtiti kralja Humberta, ker se je Italija svojedobno lotila inicijative za antianarhistično konferenco. List je menenja, da bi zasledovanja morala preti vsem iti za tem, da se dokaže, kdo je Bre-scija pripravil do izvršitve za vratnega umora. Zdi se, da je bil to oni Ivreji aretirani Lamier, ki je istotako razpolagal z veliko • denarjem.
Domnevani atentat na kralja Aleksandra.
BELIGRAD 2. (K. B.) V tujini razširjena vest o dotnnevauem atentatu na kralja Aleksandra se od uradne srbske strani označuje kakor zlobna tendeneijozna iznajdba. Snirt vojvode Saksonsko - Koburškega in Gothaskega.
COBURG 2. (K. B.) Včeraj ob 3. uri popoludne so ob veliki udeležbi truplo voj-
vode Alfreda Saksonsko-Koburškega in Go-thaškega svečano prepeljali iz grada Rosenau v Moritzevo cerkev.
Ustaja na Kitajskem.
BEROLIN 1. (K. B.) »Nordd. Allg. Zeitung« je izvedela iz gotovega vira, tla je cesar načeloma odobril sprejemanje uporabnih podčastnikov in vojakov-dopustnikov, ki se javijo prostovoljno za službo na Kitajskem. Dotičniki vdobijo zada v (aro) in večo plačo.
RIM 1. (K. B.) Agenzia »Štefani« javlja dne 30. julija iz Takua čez Cifu : Poveljnik ladije »Elbe« javlja, tla pismo an-gležkega poslanika v Pekingu od dne 25. julija potrjuje poročilo japonskega vojnega I atašeja. Kitajska vlada tla je dne 20. julija i zopet zahtevala, da poslaniki zapuste Peking, ! kar so pa poslaniki odklonili.
PETROGRAD 1. (K. 15.) Admiral Alek-i ..... ,
sejev brzojavlja, da so v arzenalih v Tient-sinu zaplenili mnogo vojnega grad*va, ki pa ! še ni vse popisano. Dobili so mej drugim 1300 topov, a v palači Li-Hung-Canga so našli različnih dragocenosti.
SHANGHAI 31. in. m. (K. B.) Ren ter !javlja: Glasom zasebnih vesti iz Niutšvanga od dne 27. t, m. so Rusi dne 26. julija napadli Kitajce izven naselbin. Bitka je trajala eno uro in pol. Rusi so zasedli kitajske utrdbe, a so se zopet umaknili. Štirje Rusi so bili ranjeni. Kitajci st) zgubili o mrtvecev in 10 ranjencev.
Vojna r južni Afriki.
LONDON 1. (K. B.) Beuter javlja včeraj iz Standertona: Boerci, ki so nedavno poskusili, tla bi angležke patrulje napadli v zasedi, so bili včeraj prisiljeni, da so se umaknili iz svojega stališča v Joubertkoopu. To se je zgodilo potem, ko so jih Angleži ob-! streljali. General Hildvard, ki operira pri j Volksru&tu, je prisilil Boerce pod Kristijanom
Botho, tla so se umaknili od železnice, i -
Trgovina in promet.
Uvod v nauk o trgovini.
I. občni del.
Tretji oddelek, e. Prokuristi in trgovinski pooblaščene!.
(Dalje.)
Trgovinski pooblaščenec ne sme o podpisovanju dodajati tvrdki pristavka, ki bi označeval prokuro, ampak piše: »Za«, »po naročilu«, »pooblaščen po« . . . Tukaj sledi tvrdka lastnika in ime in priimek pooblaščenca. Dostavka »per« ne moremo priporočati, ker lahko vzbuja krivo menenje, da imam" opraviti s prokuristom.
Tukaj navedene določbe veljajo tudi glede pooblaščencev, ki jih rabi lastnik kakor trgovinske potovalne za opravljanje trgovinskih poslov izven bivališča dotične tvrdke. Isti so na vati no pooblaščeni, zlasti, da j sprejemajo kupnino za blago, glede katerega so sklenili kupno-prodajne pogodbe, ter tla dovoljujejo odjemalcem roke v plačevanje kupnine.
Kdor je nastavljen v kaki prodajalnici ali v odprtem skladišču (magaeinu), je v obče tudi pooblaščen, da tamkaj prodaja blago ter sprejema denar in denarno vrednost, v kolikor so taka opravila tam navadna.
Kdor pa prinaša blago ali nepotrjen račun (brez pobotnice o plačilu), tega še ni smatrati pooblaščenim, tla sme sprejeti plačilo.
Proti k a š 1 j u, S
grloMu. liripavosti, upadanju glasu, kataru iti!. 3
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje [j
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih. učiteljih itd.	m!
Dobivajo se v škutljicah v Preudiiiijevt lekarni Hjfl
v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah PJS kakor tudi po celi Evropi.	9
1	P?- OBUVALA! l
a PEPI KRAŠSVEC [)
5J pri cerKvi s?. Petra (Piazza Rosario pod ljudsio šolo) ^
J	priporoča svojo	k
% bogato zalogo raznovrstnega obu-	P
fl vala za gospode, gospe in otroke	p
M	Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu.	^
2	Odpošiljatev je poštnine prosta.	r
■	Prevzema vsako delo na debelo in drobno	EJ M ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in	^ J točnostjo po konkurenčnih cenah.
■	Za mnogobrojne naročbe se priporoča	y
j	Josip Stanti5 p
£	čevlj. mojster	^
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna), bogato meblirani. z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico. vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom.
Polesr teira še 10.487 m2 velik, vzorno
...
vrejen vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste kaj pripravni za obrt posebno pa za letovišenike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno dona šal i velik letni dobiček.
Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu.
mOOOOGOOOOGOOOO*
Tm-oMna resistmoa Mnn
z neomejenim jamstvom.
Y GORICI, semeiiiški« ul. 1., I. nad str.
--
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4Vs°/o 1,1 vloge na Conto- corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sann.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno od plačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvč. za i besedo ; za večkratno insercijo pa se cena pi Smerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava ."10 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodčili in buteljkah.
PorhoilP lalfnh ulica Acqaedotto 8 roi KldUU JdlVUlJ Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Dnl'nnrii'!/ ETnori iina gostilno v ulici Ireneo
roiocniK r ran 5t 2 toCi igtr9ko dal_
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
R A lin t* Pft^Ol* ulica Riborgo £t. 25. Velika ■ »dlili I vLOJ zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
lili j I jT** T^™^7 rr*T?r. v
Kavarne.
v
Arifnn Cnrlf pripori svoji kavarni millUlI WUJ II »Commercio« in »Tedesco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera veccliia št. 13 prodajaluica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Pran Hitty
Nikaka skrivnost ni več, ■ Muha Josip
da si napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem /.istemu s pomočjoekstraktov, ki stnnejo za po 5 litrov likerjev : Tro-ginovec. Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec. Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se e<-ne mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST
Oglje in drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu idica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sod nije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
C. ir. priviligiraiii kroji
Proti malokrvnosti
Žcleznato vino
lekarnarja C. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika N j. Svetosti papeža,
|fl^ Ima v sebi ® ® ® 90 krat več železa
kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera
često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsied tega največje jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
vsakemu Koj razumljivi SP krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 2I. n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaičev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene svede.
I I^AnOA svečar v Gorici ulica Sv. Antona §t - izdeluje sveče iz pristnega čebelueg-a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občiustvu.
(Sch u li ob er-thei!) tvorni-
Tovarna nadplatov
ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za Čevlarje, sedlarje, knjigoveze, itd. ter glavno zaloge voščila (biksal družbe Jsv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna.
Restavracija
Ivana ŠišKoviea, Hrpelie-Kozina
se odda v najem radi družinskih razmer in preobilega posla s prodajalnico jestvin. Gostilna je v najlepši, legi ob glavni cesti v Kozini, obsega mnogo lepili in elegantnih sob za gostijo in letoviscarje ter je po letu in po zimi vedno dobro obiskovana. Poseben hlev za konje in vozove.
Ponudbe sprejema lastnik Ivail Šiškovif- Hrpelje-Ko/Jna.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica Valdirivo štev. I. nadst.
Sprejema na domu vsaki dan od 8 do zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventueluo od 4—5 popoludne.
Čestitam in se radujem z Vami m
na tako dobrem izdelku
piše odličen trgovec, gospod I. Prelog i z Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Znideršič in Valeneie v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. jannvarja t. 1. vsakemu na ogled.
Pekarne in sladčiearnc.
HQlJL " I Piazzetta S. Giaconio Št. 3 [Corso) . OIIUI8! tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih li-keijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavla na Koroškem. Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje pređstojništvo konvikta. Kok za vsprejenmo
skušnjo : 1 7. september.
Omuibns k vsakemu vlaku.
>0
a
O
o h O
>0
•N
H
tU
o
M
o
M m U
o

fCdte! Sušak m™
Obed po 1 krono. — Večerja po 6O vin.
Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil.
Izborna bela vina i/, slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu.
Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin.
Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. 4<>, 60 in 1 K.
Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crlienak. Pristna Vodica i/. IJakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po
04 vin. liter.
RAVNATELJSTVO.
Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave
Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawa-Teniiis.
©mnibiis k vsakemu vlaku.
jI
Dr. Rosa BaSsam Praško domače zdravilo

iz lekarne B. Fraper-ja v Praii
je že vet* kakor 30 let obče znano domače z-lravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavi janje krepi in chrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nyč. po pošti 20 nvč. već.
je staro, najprej v Prajri rabljeno domare zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvć. več.

S
varilo I Vsi deli embalaže nosijo /raven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zalosra
Lekarna B. Fraper-ja c. in h dvornetra zalagatelja „pri črnem orlir
Praga, Malastran, ojrel Spornerjeve ujiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske,. v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani. E. Leiteubursr. 1	P. Prendini. S. Serravallo. A. Suttina, C. Zanetit, A. Praxniarer.
Pozor uerice!
Perite
perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd.
"ABLDVI1
0u i lasta razkuži j i Vil soda)
ki je ekonomična, zdravilna ter prihrani na času in delu.
Rabi se jo povsod namesto sode in mila.
Rabi j iva tudi z morsko vodo.
Navodilo, kako jo je rabiti in prodaja na debelo se nahaja v
ulici S. Caterina štv. 5.
Na drobno se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin.