Tomi Samec1
Pogostost uporabe gumijaste opne med
slovenskimi zobozdravniki
Frequency of Rubber Dam Use Among Slovenian Dentists
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: gumijasta opna, zobozdravnik, specialist zobnih bolezni in endodontije
IZHODIŠČA. Gumijasta opna je enostaven in praktičen pripomoček, ki ga uporabljamo
med delovnimi postopki v dentalni medicini. Delovno polje varuje pred onesnaženjem
s slino, varuje zobozdravnika pred okužbo in nudi večjo varnost bolnika, saj preprečuje
aspiracijo ali zaužitje instrumentov, tekočin za izpiranje koreninskih kanalov ali amal-
gamskih delcev. Najpogosteje jo uporabljamo med postopkom izvedbe koreninskega zdra-
vljenja. V izvedbi ankete nas je zanimalo, kako slovenski zobozdravniki sledijo trendu upo-
rabe gumijaste opne. METODE. V okviru 14. simpozija zobnih bolezni in endodontije na
Bledu 8. in 9. aprila 2011 smo med udeležence srečanja razdelili 580 vprašalnikov. Vprašalnik
je zajemal podatke o spolu, sektorju delovanja, delovnih izkušnjah in izobrazbi zobozdravnika
ter pogostosti uporabe gumijaste opne med izvajanjem posegov koreninskega zdravlje-
nja. Mejo statistične značilnosti predstavlja p-vrednost ≤0,05. Za opisovanje podatkov smo
uporabili metode opisne statistike. Za ugotavljanje statistično značilnega vpliva spola,
delovnega sektorja, delovnih izkušenj, izobrazbe zobozdravnika na pogostost uporabe gumi-
jaste opne smo uporabili test χ2. REZULTATI. Vprašalnik je izpolnilo 153 zobozdravni-
kov, kar predstavlja 26,4 % vprašanih. Največ zobozdravnikov (59,5 %) ni nikoli upora-
bilo gumijaste opne. Izobrazba in spol sta statistično značilno vplivala na pogostost uporabe
gumijaste opne. RAZPRAVA. Slovenski splošni zobozdravniki gumijasto opno uporablja-
jo redko, za razliko od specialistov zobnih bolezni in endodontije, ki uporabljajo gumija-
sto opno vedno.
aBSTRaCT
KEY WORDS: rubber dam, dentist, endodontic specialist
BACKGROUNDS. The dental dam is a very practical and easy to use tool during work pro-
cedures in dental medicine. It protects the working field against saliva contamination, it
protects dentists against infections, and it protects patients against the aspiration or swal-
lowing of dental instruments, irrigants, and amalgam particles. It is most commonly used
during root canal treatments. When conducting the survey, we were interested in how
Slovenian dentists follow the trend of using the rubber dam. METHODS. As part of the
285Med Razgl. 2021; 60 (3): 285–91 • Raziskovalni članek
1 Asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, Medicinska
fakulteta, Univerza v Ljubljani, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana; Center za zobne bolezni, Stomatološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana; tomi.samec@mf.uni-lj.si
mr21_3_Mr10_2.qxd  20.9.2021  8:06  Page 285
286 Tomi Samec Pogostost uporabe gumijaste opne med slovenskimi zobozdravniki
14th Symposium of Dental Diseases and Endodontics in Bled on 8th and 9th April 2011,
580 questionnaires were distributed during the meeting. The questionnaire included data
on gender, working sector, working experience, education of the dentist and the methods
of performing root canal treatment. Statistical significance was set at p ≤ 0.05. Descriptive
statistics methods were used to describe the data. For the evaluation of statistically signi-
ficant influence of gender, working sector, working experience and education on the fre-
quency of rubber dam use among dentists, the χ2 test was used. RESULTS. The questionnaire
was completed by 153 dentists, which is 26.4% of the respondents. Most dentists (59.5%)
have never used a rubber dam. Education and gender statistically significantly influen-
ced the use of the rubber dam. DISCUSSION. Slovenian general dentists rarely use the
rubber dam in contrast to endodontic specialists who use it always.
pred okužbo, nudi večjo varnost bolnika,
saj preprečuje aspiracijo ali zaužitje majh-
nih ostrih zobozdravniških instrumentov,
tekočin za izpiranje koreninskih kanalov
ali amalgamskih delcev (3, 4). Na uporabo
gumijaste opne sicer ne moremo gledati kot
na inovativnost na področju endodontije,
temveč bolj kot na nujnost ob uporabi sod-
obnih endodontskih tehnologij. Ideja upo-
rabe gumijaste opne in njene prednosti so
sicer v literaturi široko sprejete, vendar razi-
skave kažejo, da večina splošnih zobozdrav-
nikov preneha z njeno uporabo, takoj ko po
zaključenem šolanju vstopi v klinično prak-
so (5).
Na 14. simpoziju zobnih bolezni in
endodontije na Bledu smo med udeležen-
ci izvedli anketo, s katero smo želeli ugo-
toviti pogostost uporabe gumijaste opne
med aktivnimi zobozdravniki (splošni zobo-
zdravniki in zobozdravniki specialisti) in
presoditi, kako spol, delovni sektor, izobra-
zba ter delovne izkušnje vplivajo na pogo-
stost uporabe gumijaste opne.
METODE
V okviru 14. simpozija zobnih bolezni in
endodontije 8. in 9. aprila 2011 na Bledu,
ki ga je organizirala Sekcija za zobne bole-
zni in endodontijo Slovenskega zdravni-
škega društva (SZD), smo med udeležence
srečanja razdelili 580 vprašalnikov.
IZHODIšČa
V zadnjih treh desetletjih je endodontija doži-
vela velik napredek. V današnjih sodobnej-
ših zobozdravstvenih ambulantah najdemo
tehnološko dovršene baterijske ali elektri-
čne ročne motorje z reduciranimi obrati in
motorje z recipročnim gibanjem, s katerimi
se uporablja nikelj-titanove strojne igelne
sisteme, elektronske določevalce apikalne
odprtine sodobnejših generacij, izpopolnje-
ne digitalne radiografske senzorje, operati-
vni mikroskop in UZ-naprave s širokim
spektrom nabora najrazličnejših konic. Na
voljo so nam številni novi materiali za pol-
nitev koreninsko-kanalskega sistema, ki
nekoliko spreminjajo metode dela. Sodobne
UZ-enote omogočajo drugačne postopke
v nekirurškem ponovnem zdravljenju (npr.
obdelavo neprehodnih koreninskih kana-
lov) in kirurškem zdravljenju, saj omogočajo
bolj konzervativni pristop. Izboljšana pove-
čava in osvetlitev delovnega polja z upora-
bo endodontskega mikroskopa sploh omo-
gočata določene delovne postopke oz. jih
delata natančnejše (1, 2). Kljub vsemu temu
napredku pa splošni zobozdravniki ne prev-
zemajo preproste uporabe gumijaste opne,
ki je eden izmed ključnih dejavnikov izved-
be endodontskega posega.
Gumijasta opna preprečuje dostop sline
in vlage v izdihanem zraku do zoba, na kate-
rem izvajamo posege, varuje zobozdravnika
mr21_3_Mr10_2.qxd  20.9.2021  8:06  Page 286
Vprašalnik je v glavi zajemal podatke
o spolu (m/ž), sektorju delovanja (javni/
zasebnik s koncesijo/zasebnik brez konce-
sije), letih službovanja (0–5/6–10/11–15/>15)
in izobrazbi zobozdravnika (zobozdrav-
nik/specialist/specializant). Vprašalnik je
nato zajemal še vprašanja o različnih nači-
nih endodontskega zdravljenja in uporabi
gumijaste opne.
Za namene proučevanja vpliva spola na
pogostost uporabe gumijaste opne smo
specialiste, ki so bili slabo zastopani in
imajo drugačne metode dela, izvzeli iz
obravnave in proučevali vpliv spola zgolj
pri splošnih zobozdravnikih. Anketirance
smo razvrstili v skupino 1 – Moški in 2 –
Ženske. Pri proučevanju vpliva delovnega
sektorja na pogostost uporabe gumijaste
opne smo zobozdravnike, ki delajo v javnih
zavodih, uvrstili v skupino 1 – Javni zavo-
di. Zobozdravnike, ki so zasebniki s konce-
sijo, in zasebnike brez koncesije smo uvrstili
v skupino 2 – Zasebniki brez ali s koncesijo.
Tudi v tem primeru smo izključili iz obrav-
nave vse specialiste in opazovali vpliv le pri
splošnih zobozdravnikih. Pri proučevanju
vpliva delovnih izkušenj na pogostost upo-
rabe gumijaste opne smo zobozdravnike, ki
so delali od 0 do vključno 15 let, uvrstili
v skupino 1 – Delovne izkušnje ≤ 15 let.
Zobozdravnike, ki so delali več kot 15 let,
pa smo uvrstili v skupino 2 – Delovne
izkušnje > 15 let. Tudi v tem primeru smo
izključili iz obravnave vse specialiste in opa-
zovali vpliv le pri splošnih zobozdravnikih.
Za namene vpliva izobrazbe zobozdravni-
ka na pogostost uporabe gumijaste opne
smo uvrstili splošne zobozdravnike v sku-
pino 1 – Splošni zobozdravniki. Specialiste
zobnih bolezni in endodontije smo uvrsti-
li v skupino 2 – Specialisti zobnih bolezni
in endodontije. Specialiste ostalih strok
smo izključili iz obravnave.
Za obdelavo podatkov smo uporabili
računalniški program SPSS Windows 22,0®.
Mejo statistične značilnosti predstavlja p-
vrednost ≤0,05. Za opisovanje podatkov smo
uporabili metode opisne statistike. Za ana-
lizo razlik med skupinami (spol, delovni sek-
tor, delovne izkušnje, izobrazba zobozdrav-
nika) smo uporabili test χ2.
REZULTaTI
Med 580 udeleženci 14. simpozija zobnih
bolezni in endodontije, ki so jim bili raz-
deljeni vprašalniki, jih je 153 izpolnilo in
vrnilo vprašalnik. Delež zobozdravnikov, ki
so odgovorili na anketo, znaša 26,4 %. Vsi
vprašalniki, ki smo jih prejeli, so bili popol-
ni in upoštevani v raziskavi. 
V raziskavi je sodelovalo 117 (76,5 %)
žensk in 36 (23,5 %) moških. V javnih zavo-
dih je delalo 71 (46,4%) zobozdravnikov, kot
zasebniki s koncesijo ali brez je delalo 82
(53,6 %) zobozdravnikov. Glede na delovne
izkušnje je 89 (58,2 %) zobozdravnikov
v svoji praksi delalo manj kot 15 let in 64
(41,8 %) zobozdravnikov dlje od 15 let.
Glede na izobrazbo je bilo 142 (92,8 %)
splošnih zobozdravnikov in 11 (7,2 %) spe-
cialistov ali specializantov različnih podro-
čij. V raziskavi je sodelovalo 8 (5,2 %) spe-
cialistov zobnih bolezni in endodontije, 2
(1,3 %) specialista otroškega in preventiv-
nega zobozdravstva in 1 (0,7 %) specialist
stomatološke protetike.
Med vsemi udeleženci največ aktivnih
zobozdravnikov (59,5 %) nikoli ni uporabi-
lo gumijaste opne, 34,0 % zobozdravnikov
je gumijasto opno uporabilo včasih in 6,5%
zobozdravnikov vedno. Relativne osušitve
(vatnih rolic) ni uporabilo 4,0 % zobozdrav-
nikov, 10,5 % zobozdravnikov jo je upora-
bilo včasih in 85,4 % jo je uporabilo vedno.
Razlike v primeru uporabe gumijaste
opne med splošnimi zobozdravniki so bile
statistično značilne glede na spol in glede
na izobrazbo. Moški so v primerjavi z žen-
skami pogosteje uporabljali gumijasto opno
(tabela 1).
Specialisti zobnih bolezni in endodontije so
v primerjavi s splošnimi zobozdravniki
pogosteje uporabljali gumijasto opno (tabe-
la 2).
287Med Razgl. 2021; 60 (3):
mr21_3_Mr10_2.qxd  20.9.2021  8:06  Page 287
Delovni sektor ni statistično značilno
vplival na pogostost uporabe gumijaste
opne. Med splošnimi zobozdravniki (n=142)
v javnem sektorju jih 1,6 % gumijasto opno
uporablja vedno, 33,3 % včasih in 65,1 %
nikoli. Med zasebniki s koncesijo ali brez
nihče ne uporablja gumijaste opne vedno,
39,2 % jo uporabi včasih in 60,8 % nikoli.
Vpliv delovnih izkušenj na pogostost
uporabe gumijaste opne ni bil statistično
značilen. Med splošnimi zobozdravniki
(n = 142), ki imajo do 15 let delovnih izku-
šenj, jih 1,2 % uporablja gumijasto opno
vedno, 43,9 % včasih in 54,9 % nikoli. Med
zobozdravniki, ki imajo več kot 15 let delov-
nih izkušenj, nihče ne uporablja gumijaste
opne vedno, 26,7 % jo uporabi včasih in
73,3 % nikoli.
RaZPRava
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije
je bilo v Sloveniji julija leta 2011 1.353 aktiv-
nih zobozdravnikov. V javnih zavodih jih je
delalo 564, zasebnikov s koncesijo je bilo
635, zasebnikov brez koncesije 154. Splošnih
zobozdravnikov je bilo 1.141, specialistov
176, specializantov 28 in pripravnikov ali
mladih raziskovalcev je bilo 8 (6). Na našo
anketo je odgovorilo 153 aktivnih zobo-
zdravnikov, kar predstavlja 11,3 % vseh
aktivnih zobozdravnikov v tistem obdobju. 
Raziskave kažejo, da ima uporaba gumi-
jaste opne med splošnimi zobozdravniki
velik razpon, in sicer od nizkega (11 %) do
zelo visokega (90 %) (7). Leta 2011 59,5 %
slovenskih zobozdravnikov ni uporabilo
gumijaste opne nikoli, kar je primerljivo
z rezultati iz drugih evropskih držav pred
letom 2005 (5, 8–10). Najbolj opazno so
uspeli povečati uporabo gumijaste opne na
Švedskem, kjer dve tretjini splošnih zobo-
zdravnikov uporablja gumijasto opno vedno,
kar 90% zobozdravnikov pa uporablja gumi-
jasto opno vedno ali pogosto (11). Takšnemu
trendu povečevanja uporabe delno sledi tudi
Združeno kraljestvo, kjer kar tretjina sploš-
288 Tomi Samec Pogostost uporabe gumijaste opne med slovenskimi zobozdravniki
Tabela 1. Število in delež splošnih zobozdravnikov ter uporaba gumijaste opne glede na spol.
Uporaba gumijaste opne Moški n (%) Ženski n (%) Skupaj n (%)
Vedno 1 (3,2) 0 (0) 1 (0,7)
Včasih 18 (58,1) 34 (30,6) 52 (36,6)
Nikoli 12 (38,7) 77 (69,4) 89 (62,7)
Skupaj 31 (100) 111 (100) 142 (100)
Tabela 2. Uporaba gumijaste opne med splošnimi zobozdravniki in specialisti zobnih bolezni in endodontije.
Specialisti ostalih strok so izključeni iz obravnave. 
Uporaba gumijaste opne Splošni Specialisti zobnih Skupaj
zobozdravniki bolezni in endodontije n (%)
n (%) n (%)
vedno 1 (0,7) 8 (100) 9 (6,0)
včasih 52 (36,6) 0 (0) 52 (34,7)
nikoli 89 (62,7) 0 (0) 89 (59,3)
skupaj 142 (100) 8 (100) 150 (100)
Test χ2 (p = 0,002).
Test χ2 (p < 0,001).
mr21_3_Mr10_2.qxd  20.9.2021  8:06  Page 288
nih zobozdravnikov gumijasto opno upo-
rablja vedno, tretjina pa v nekaterih pri-
merih (12). 
Veseli nas, da rezultati kažejo, da tret-
jina slovenskih zobozdravnikov uporablja
gumijasto opno včasih, vendar je delež
zobozdravnikov, ki vedno uporabijo gumi-
jasto opno, še vedno prenizek. Raziskave
sicer ne kažejo, da bi bila zaradi uporabe
gumijaste opne povečana uspešnost kore-
ninskega zdravljenja, vendar uporaba gumi-
jaste opne nudi številne prednosti: prepre-
čuje okužbo endodontskega prostora s slino,
ščiti pacienta pred iztekanjem irigacijskih
tekočin v usta, pred vdihom ali pogoltnje-
njem tujkov, prav tako ščiti zdravstveno
osebje pred okužbo s pacientovimi mikro-
organizmi ter pred neželenimi sodnimi
postopki (13). Kljub temu večina zobo-
zdravnikov preneha z uporabo, takoj ko
vstopi v klinično prakso, čeprav so želje
pacientov ravno nasprotne, saj raziskave
kažejo, da si pacienti želijo dosledne upo-
rabe gumijaste opne (5, 14, 15).
Rezultati so pričakovano pokazali, da
specialisti zobnih bolezni in endodontije
pogosteje uporabljajo gumijasto opno, kar
se sklada z ugotovitvami drugih raziskav
(13, 16). Specialisti zobnih bolezni so med
šolanjem osvojili rutinsko namestitev opne,
zato slednje opravijo vedno in brez napo-
ra. Zobozdravniki sicer izvajajo koreninska
zdravljenja, vendar poleg tega opravijo še
cel spekter drugih posegov. Posegi kore-
ninskega zdravljenja so zato za splošne
zobozdravnike manj rutinski. Prav tako je
število posegov nižje v primerjavi s spe-
cialisti.
Rezultati kažejo, da so moški pogoste-
je uporabljali gumijasto opno, česar do
sedaj ni pokazala nobena raziskava. Vzrokov
za nastanek razlik med spoloma pri uporabi
gumijaste opne ne poznamo, lahko bi šlo za
naključje. 
Rezultati kažejo, da je pogostost uporabe
gumijaste opne med zasebnimi in zobo-
zdravniki v javnem sektorju podobna. Slednje
ni skladno z rezultati Madaratija in sode-
lavcev, ki so pokazali, da je bila uporaba
gumijaste opne med zasebnimi zobozdrav-
niki 60,8 %, med javnimi zobozdravniki pa
38,3 % (16). Naš vprašalnik sicer ni vsebo-
val razlogov za uporabo oz. neuporabo
gumijaste opne, zato lahko o razlogih samo
ugibamo. Dejstvo je, da je namestitev gumi-
jaste opne v javnem sektorju stimulirana
z dodelitvijo 1,58 točke za uporabo. Ocenimo
lahko, da finančna investicija v nabavo
namestitvenih klešč in sponk, ki so za več-
kratno uporabo, ter gumijaste opne, ki je
namenjena le enkratni uporabi, ni visoka.
Po naši oceni finančni vidik zato zagotovo
ni razlog za neuporabo gumijaste opne. Da
bi vešča namestitev gumijaste opne vpli-
vala na podaljšanje časa, namenjenega
delovnim postopkom, ne drži, saj uporaba
izkustveno kvečjemu olajša postopek in
skrajša delovni čas. V raziskavi Hilla in
sodelavcev so splošni zobozdravniki kot
razloge za neuporabo gumijaste opne naved-
li naslednja dejstva: neveščost (40%), nepo-
trebnost (28 %), drugo (12 %) in zavračanje
s strani pacienta (11 %), čas (9 %), kar je
skladno s predhodno navedenim, da čas in
strošek nista pomembna razloga za neu-
porabo (17).
Rezultati sicer nakazujejo na nekoliko
pogostejšo uporabo pri skupini s krajšimi
delovnimi izkušnjami, vendar rezultati niso
statistično značilni. Predvidevamo lahko, da
je upad uporabe gumijaste opne po koncu
izobraževanja tolikšen, da se razlike med
skupina s 15-letnimi izkušnjami oz. brez
15-letnih izkušenj ne kažejo več.
Na Katedri za zobne bolezni in endo-
dontijo in simpozijih za zobne bolezni in
endodontijo, organiziranih s strani Sekcije
za zobne bolezni in endodontijo SZD, vse-
skozi poudarjamo pomembnost uporabe
gumijaste opne v zobozdravstvenih postop-
kih, vendar do pomembnejšega preskoka
v uporabi še ni prišlo. Rezultati, ki jih pred-
stavljamo, so stari že 10 let, nove podatke
pa pričakujemo kmalu, saj je bila letos
289Med Razgl. 2021; 60 (3):
mr21_3_Mr10_2.qxd  20.9.2021  8:06  Page 289
izvedena podobna anketa na 19. simpoziju
zobnih bolezni in endodontije. Zaradi poja-
va pandemije koronavirusne bolezni 2019
(angl. coronavirus disease 2019, COVID-19)
se nam je zdelo še toliko pomembneje
poudariti pomen uporabe gumijaste opne,
saj uporaba statistično značilno zmanjšu-
je tvorbo s slino ali krvjo kontaminirane-
ga aerosola, še posebej v primerih, ko se
uporabljajo hitro vrteči inštrumenti ali UZ-
naprave (18, 19). Ugotovljeno je bilo, da upo-
raba gumijaste opne značilno zmanjša tvor-
bo aerosolnih delcev v operativnem polju
za več kot 70 % (20). Prav zato upamo, da
bo uporaba gumijaste opne v prihodnosti
v porastu.
Menimo, da splošni zobozdravniki med
dodiplomskim študijem dobijo dovolj zna-
nja in izkušenj za uporabo gumijaste opne
med delovnimi postopki v zobozdravstvu.
Do vseh zobozdravnikov pride ta informa-
cija skozi številna predavanja in strokovna
srečanja v slovenskem prostoru. Mogoče
potrebujemo več učnih praktičnih delavnic,
ki bi splošnim zobozdravnikom približala
uporabo in izboljšala veščine nameščanja.
Slovenski splošni zobozdravniki redko
uporabljajo gumijasto opno pri svojem kli-
ničnem delu. Glede na primerljivo stanje
v drugih evropskih državah bi morali ta
delež povečati. K sreči specialisti zobnih
bolezni in endodontije postopkov ne opra-
vljajo brez uporabe gumijaste opne, kar je
sicer v času epidemije COVID-19 splošno
priporočilo, saj uporaba opne zmanjšuje
pojav aerosola v delovnem področju.
290 Tomi Samec Pogostost uporabe gumijaste opne med slovenskimi zobozdravniki
mr21_3_Mr10_2.qxd  20.9.2021  8:06  Page 290
LITERaTURa
1. Torabinejad M. Endodontics: Principles and practice. 4th ed. St. Louis: Mosby Elsevier; 2009.
2. Hargreaves K, Cohen S. Pathways of the pulp. 10th ed. St. Louis: Mosby Elsevier; 2011.
3. Oyster DK. Rubber dam use. J Am Dent Assoc. 2016; 147 (5): 316.
4. Buttke TM. More on rubber dam use. J Am Dent Assoc. 2016; 147 (5): 316–7.
5. Bjorndal L, Reit C. The adoption of new endodontic technology amongst Danish general dental practitioners.
Int Endod J. 2005; 38 (1): 52–8.
6. ZZS. Članstvo zdravniške zbornice slovenije. ISIS. 2011; 20 (7): 9.
7. Ahmed HM, Cohen S, Lévy G, et al. Rubber dam application in endodontic practice: An update on critical
educational and ethical dilemmas. Aust Dent J. 2014; 59 (4): 457–63.
8. Whitworth JM, Seccombe GV, Shoker K, et al. Use of rubber dam and irrigant selection in UK general dental
practice. Int Endod J. 2000; 33 (5): 435–41.
9. Slaus G, Bottenberg P. A survey of endodontic practice amongst Flemish dentists. Int Endod J. 2002; 35 (9):
759–67.
10. Wilson NH, Christensen GJ, Cheung SW, et al. Contemporary dental practice in the UK: Aspects of direct
restorations, endodontics and bleaching. Br Dent J. 2004; 197 (12): 753–6.
11. Koch M, Eriksson HG, Axelsson S, et al. Effect of educational intervention on adoption of new endodontic
technology by general dental practitioners: A questionnaire survey. Int Endod J. 2009; 42 (4): 313–21.
12. Palmer NO, Ahmed M, Grieveson B. An investigation of current endodontic practice and training needs in
primary care in the north west of England. Br Dent J. 2009; 206 (11): E22–585.
13. Ahmad IA. Rubber dam usage for endodontic treatment: A review. Int Endod J. 2009; 42 (11): 963–72.
14. Mala S, Lynch CD, Burke FM, et al. Attitudes of final year dental students to the use of rubber dam. International
Endodontic Journal. 2009; 42 (7): 632–8.
15. Stewardson DA, McHugh ES. Patients’ attitudes to rubber dam. International Endodontic Journal. 2002; 35
(10): 812–9.
16. Madarati AA. Why dentists don’t use rubber dam during endodontics and how to promote its usage? BMC
Oral Health. 2016; 16: 24.
17. Hill EE, Rubel BS. Do dental educators need to improve their approach to teaching rubber dam use? J Dent
Educ. 2008; 72 (10): 1177–81.
18. Meng L, Hua F, Bian Z. Coronavirus disease 2019 (COVID-19): Emerging and future challenges for dental and
oral medicine. J Dent Res. 2020; 99 (5): 481–7.
19. Peng X, Xu X, Li Y, et al. Transmission routes of 2019-ncov and controls in dental practice. Int J Oral Sci. 2020;
12 (1): 9.
20. Samaranayake LP, Reid J, Evans D. The efficacy of rubber dam isolation in reducing atmospheric bacterial
contamination. ASDC J Dent Child. 1989; 56 (6): 442–4.
Prispelo: 9. 3. 2021
291Med Razgl. 2021; 60 (3):
mr21_3_Mr10_2.qxd  20.9.2021  8:06  Page 291