Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in upravništvo
»Zarje«
v Ljubljani, Breg štev. 12.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
ZARJA
Seciffilistiesu© glasilo.
Posamna številka stane P25 D.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom 5 Din mesečno Za Nemčijo 6 Din; za drugo inozemstvo in Ameriko 7 Din.
Reklamacije so poštnine proste.
===== Oglasi po dogovoru. =
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto, 27. oktobra 8923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Volitve v Avstriji.
Sijajni volilni uspehi Socialno demokratične stranke.
Volilni boj, ki se je vršil v Avstriji v nedeljo dne 21. t. m., je dokazal, da se nahajata v Avstriji le dve glavni politični smeri, in sicer krščanskosocialna z vsemi svojimi meščanskimi priveski, veleposestniki in bankirji pod vodstvom kanclerja prelata Seipla in pa socialistična pod vodstvom vzorno disciplinirane socialno-demokratične stranke. Morda še pri nobenih volitvah ni to nasprotje prišlo tako jasno do izraza kakor pri volitvah v Avstriji, kjer volijo obenem v državni zbor in deželne zbore.
Avstrijski Narodni svet (parlament) šteje sedaj 165 (prej 182) poslancev. Od teh so dobili krščanski socialci 82 poslancev, socialni demokrati 67, velenemci in kmetiški zve-zarji 16, med katerimi imajo tudi koroški Slovenci dva mandata.
Novi volilni red v Avstriji je znižal število poslancev od 183 na 165. V novem narodnem svetu je torej 18 članov manj. Meščanske stranke so imele v prejšnji zbornici 114 poslancev, sedaj jih bodo imele le 98, socialni demokrati pa 67. Potemtakem izgube meščanske stranke v razmerju najmanj 16 poslancev, socialni demokrati pa samo dva, kar pomeni izpre-membo razmerja politične moči v prid socialni demokraciji.
V	prejšnji zbornici je znašala meščanska večina 45 mandatov, v novi zbornici bo znašala le še okolo 30 mandatov. Iz tega sledi, da je socialna demokracija pridobila od meščanskih strank šest do sedem mandatov, ker so se nje glasovi pomnožili na okroglo 1,200.000.
Enako je z dunajskim občinskim svetom, ki je bil zmanjšan na 120 mandatov, dočim je štel prej 165 mandatov. Doslej so imeli socialisti v občinskem svetu 100 mandatov. Ako bi
bili volilci tako volili kot zadnjič, bi imeli ob sedanjem skrčenem številu 70 mandatov po sorazmerju, dobili so jih pa 79. Dočim je socialistom manjkalo prej v občinskem svetu do dvotretjinske večine deset glasov, jim manjkata sedaj po tej volitvi le še en ali dva glasova. Socialna demokracija je torej tudi pri dunajskih občinskih volitvah sorazmerno napredovala za pet mandatov.
Značilen je ta volilni boj, v katerem so stranke in strančice, radikalni, nacionalni in drugi kričači kar izginili in potonili v meščanski stranki. Sei-plovi in na drugi strani pa je proleta-rijat pridobil skoraj 300.000 glasov.
Kdor je zasledoval volilni boj v Avstriji, je lahko opazil, s kakšno neokusnostjo so vodili meščanski nasprotniki soc.-demokratične stranke ta boj. Smešili, obrekovali so socialistični pokret, toda rezultat volitev je pokazal, da se avstrijski socialni demokrati prav dobro zavedajo smernic svoje strankine politike. V Avstriji je pokret zdrav. Ako pregledamo volilni boj, kandidate in agitačno delo stranke, zlasti še delo socialno-de-mokratičnega občinskega sveta na Dunaju, ki je ugledu in resnobi stranke dalo jako močen poudarek, nas zlasti prijetno iznenadi, ker vidimo v vrstah socialno-demokratične stranke poleg novih agitatoričnih moči tudi vse znance izpred vojne dobe. To nam dokazuje, da se je avstrijska socialna demokracija razvijala, izpopolnjevala in večala, dočim so po drugih deželah kakor tudi pri nas vršile uničevalno delo podle osebnosti, to je, namesto načel se je ugnezdil osebni antagonizem najrazličnejših elementov, ki polagajo večjo važnost na vse drugo kakor na načela in program stranke.
Volilni uspeh socialnih demokratov v Avstriji dokazuje, da tega razjedajočega črva delavske solidarnosti organizacije tam niso pustile do zmage, zato so pa ob zadnjih volitvah tudi nastopile sijajno in sijajno uspele.
Volitve v Avstriji so plod skoro petdesetletnega dela socialno demokratične stranke. V dobi desetletij je socialna demokracija organizirala, učila svoje pristaše discipline, popularizirala načela, program in zahteve stranke, tako da danes pozna skoro vsak Avstrijec, kaj zahteva socialno demokratična stranka, še | bolj pa pripadnik stranke. V vednem političnem boju je stranka bistrila pojme ter vcepila proletarijatu sa-
mozavest in značajnost v načelih. To ogromno kulturno delo in dvig intelekta avstrijskega proletarijata je zgodovinsko dejstvo, ki ga ima poleg Avstrije deloma zaznamdvati le še Nemčija; to je tudi tista gonilna sila, ki vodi ta proletarijat v vseh bojih za emancipacijo in pridobitev politične moči.
Proletarijat vsega sveta zre s ponosom na nastop in uspeh avstrijske socialne demokracije, ki je v zgodovini socialističnega gibanja zadnjih desetletij vedno imela najodličnejšo vlogo v delavskem po-kretu.
Sledimo tudi mi na ‘poti dela avstrijski socialni demokraciji!
Nemčija v razsulu?
Nekdaj tako ponosna Nemčija se zvija danes v smrtnih bolečinah po krivdi nekdanje imperialistično-mili-taristične politike svojih državnih kr-milarjev. Vso težo posledic poraza v svetovni vojni nosi danes nemški narod, ki je bil vzgojen kot gospodar nad drugimi narodi in državami. Politika, ki so jo vodili od leta 1870. dalje nemški cesarji in njih kanclerji, je upropastila državo ter pahnila v neznosno bedo ves nemški narod, ki je kljub visoki kulturi, kljub precej razvitemu socialnemu čutu vendarle preveč veroval v frazo nemškega imperializma, da je nemški narod v nevarnosti.
Imperialistični oholosti je moral slediti poraz in vsa ta beda, ki jo danes prenaša nemški narod, ta zločin je hujši od svetovne vojne.
Francija zahteva reparacijske obveze, zasedla je Porurje, pogaja se glede reparacij s kapitalisti, ne pa z vlado, z njo marveč kratkomalo odklanja vsakršna pogajanja, ki bi utegnila dovesti do sporazuma.
Ako pregledamo politične razmere v Evroni, nam te pokažejo takoj pravo sliko. Te dni je bil v Parizu Masaryk, ki se je klanjal Franciji kakor svojemu bogu. Cehoslovaška je članica male antante in tudi Poljska je na strani Francije. Vojna zveza male antante je dete Francije, Poljsko in Čehoslovaško Francija sama oborožuje. Tako je napravila Francija okolo cele Nemčije oborožen pas, ki bi v slučaju potrebe stal vedno v obrambo interesov Francije. Iz vseh teh političnih odnošajev je jasno razvidno, da ima Francija namen, uničiti Nemčijo gospodarsko in kulturno, ter jo podvreči popolnoma svojemu gospodarskemu in političnemu vplivu, pa če v tem boju pogine tudi polovica nemškega naroda.
Pesnica je, da so vezane male države z mirovnimi pogodbami. Toda nad nasilstvi, ki se danes dogajajo nad nemškim narodom, bi se morale vsaj zgražati.
Iz vsega postopanja Francije je posnemati, da je politika Francije trd-
LISTEK.
Tovarniški obrat: kako je postal mrtvi zaklad živi bog.
K romarjevi dediči so sedeli na skrinjah, polnih zlata in modrovali: Zlato v skrinjah je mrtvo. Nemo je, mrzlo in nepremično, kot Mamono-va poldoba v templju, ne živi in se ne plodi. Hočemo živega boga.
Poskušali so marsikaj: menili so, da je zlato moškega, srebro pa ženskega spola. Zmešali so zlatnike an srebrnike, pa so čakali, da bo rodila kovina žive mladiče. Zastonj.
Čakali so, da so se parili zajci in srne, segreli so shrambe, mamonovi duhovni pa so prišli in molili tajin-stvene molitve nad zakladom. Vse zastonj — mladičev ni bilo.
Zlato, denar ne živita, ne raseta, se ne plodita, ne rodita mladičev; vrednost sama iz sebe ne skoti nobene nadvrednote.
Tedaj so se prikradla dediči v tempelj mamonov, raizbili njegovo ,podol>o in kričali velikemu duhovnu: Hočemo živega boga!
Nato so šli domov, naložili zlato in ga peljali na trg in ga izpreme-nili v stroje: Ubogi iznajditelji so Jih iznašli in sedaj so jih kupili kramarji.
v velikih dvoranah so postavili te stroje; kolovrate, tkalne priprave, železna kladiva in drugo. Pokli-
cali so velikega duhovnika, ki jih je blagoslovil in molil skrivnostne molitve nad temi vrednotami v obliki strojev, toda stroji so mirovali.
Obupani so bili dediči: Vrednota je vrednota in oistane vrednota, bodisi v tej ali oni obliki. Ta vrednota ne ustvarja, ne rodi živih mladičev, ne ustvarja nadvrednot.
Tedaj je rekel iznajditelj, ki je bil slučajno prisoten: Pristopite k strojem, gospodarji, in delajte; stroji so mrtvi, sami morate ustvarjati vrednote, sami morate delati, kajti le delo ustvarja nove vrednote.
»Mi — naj delamo?« so kričali gospodarji :in napodili učenjaka.
Tisti čas je zlato polagoma nastopilo zmagovito pot tudi na deželi. Naravne delovne produkte je treba zavžiti in porabiti, sicer se pokvarijo. Sedaj pa so se navadili, iz-preminjati delavne produkte v zlato in ga hraniti. Tedaj nista imela delo in produkt nobene meje več, gospodarji so iztiskali iz svojih tlačanov delo, kolikor se je dalo. Ti so zapustili hišo in polje in zbežali v mesto.
Tam iso jih najeli lastniki strojev:
Vi ste prosti ljudje. Vi lahko gladu poginete, kjer in kadar hočete, morete pa tudi za 2 marki na dan streči našim strojem.
Ko so stopili živi, delovni ljudje .K strojem, tedaj so stroji stekli. Predivo fn volna je postala sukanec, sukanec tkanina, belili in barvali so
tkanino, izdelovali platno in sukno. In, ko so po ikončanem delovniku napravili gospodarji račun, so ugotovili: 1000 mark več vrednot kot v začetku; 1000 mark nadvrednot.
Eden teh gospodarjev se je celo zarekel, kaj vse zmorejo človeške roke! 1000 mark v enem dnevu!«
Tedaj je stopil delavec pred ne-previdneža: Gospod, dajte nam 1000 mark, ki so jih ustvarile človeške roke, naše roke.
Gospodarji .so se prestrašili in izjavili: 1000 mark je dohodek strojev, razumete! To so dejali, dasi so se nedavno sami prepričali, da so zlato in stroji sicer vrednote, da pa nikdar in nikoli ne Ustvarjajo vrednot. »Stroji so, tako so nadaljevali, vrednote posebne vrste, oni so namreč kapital. Pojmu kapitala pa je lastno, da ustvarja profite.«
»Gospod,« je rekel delavec, »kaj je to, pojem? Sila, ki ustvarja nadvrednote, te torej ni v naših rokah, naših mišicah, marveč v tem pojmu?«
»To je ravno, kar je v tem pojmu čudovitega, tajinstvenega, božanskega in večnega. Zagonetno je njega početje — toda dovelj, sedaj pa zopet na delo!«
Tovarniški delavci so povesili glave in niso. vedeli ne 'kako ne kam. Tovarniški gospodar je bil tembolj vesel. Svečano in nepopisno, razpoloženje se je lotilo tovarnarja, ki je stopil v kontur, kjer so vodili njegovo glavno knjigo. Tam se je spo-
minjal mladi fabrikant svojih prednikov in se jim na tihem zahvaljeval, da so zbrali zlato in nakopičili zaklade, ki jih je on napravil za kapital. Spoštljivo' je vzel v roke testament starega kramarja, ki je bil zvit kot lisica. Ta je zapisal:
»Pravijo, delo bogati! Prav — če pa delaš sam, se utrudiš, zboliš in obubožaš. Pustite druge delati, pa boste zdravi, boste dolgo živeli in obogateli."
»V šestIT) urah pridela človek toliko, kolikor zase potrebuje — kar pridelajo vaši delavci v šestih urah, dajte njim za mezdo, da ne poginejo gladu. Toda naložite jim, da bodo delali 12 do 15 ur, to je šest do devet ur več dela, ki pripade vam, — pa o tem nikar ne govorite!«
»Vreče zlata, ki vam jih zapuščam, so sad prekomernega dela mojih ljudi, so torej delovni produkti nadvrednote: so njihov znoj, ki je zmrznil in ki bo večno ostal zmrzel v shrambi za vas ...«
Dedič se je prekanjeno nasmehnil: „Dobri starec ni sanjal, da bomo mi še premetenejši kot on. Zlato je bilo nad vrednota, toda mrzla in mrtva — kot led. Oživeli lemo nad-vrednoto, sedaj je gorka kot koklja, ki vali nove nadvrednote: Zaklad je postal kapital, to se pravi zlata »kokoš«, ki nosi zlata jajca.« Zadovoljen je vrgel testament v blagajni-čni kot in se ponosen vrnil v strojnico, kotlarno...
Renner: Mehrarbeit und Mehrwert.
no začrtan program, po katerem hoče zatreti v Nemčiji vsakršno politično odpornost. Da se je Franciji ta namen precej posrečil, dokazuje sam politični razvoj v Nemčiji. Država namreč obstoja iz zveznih državic. V sedanjih zapletenih razmerah v posameznih državicah mineva državna misel ter se zbujajo separatistična stremljenja. V Porurju je nastala separatistično gibanje za samostojno republiko, na Bavarskem se je vlada proglasila za samostojno, na Saksonskem, kjer so prevzeli vlado socialisti in komunisti, pa državna vlada z vojaško silo zahteva vpostavitev normalnih razmer. Poleg teh znakov razpada se pojavljajo zaradi bede po celi Nemčiji nemiri, ni pa nobene kompaktne sile več, ki bi se odločila, da reši usodo naroda.
Socialni demokrati so morda napravili takrat napako, ko so prvič vstopili v Stresemannovo vlado, namesto da bi bili skušali sestaviti homogeno vlado in diktirali kapitalistom odpis imetja in poplačilo reparacij, če se že morajo plačati. Ako bi bile meščanske stranke na to pristale prav, ako ne, pa naj bi sploh ne šli v vlado, dasi so najmočnejša stranka v Nemčiji. Sedaj je pa razkrajalni proces že predaleč. Kapitalisti tvorijo državo v državi, ki se ne ozira na ukrepe državne vlade, marveč delajo in sklepajo pogodbe celo proti njej.
Politična razcepljenost Nemčije, separatistično stremljenje v posameznih zveznih državicah in pa oko-lo in okolo oborožene zaveznice Francije so najbrže tudi one slabosti in sile, ki ovirajo v Nemčiji vsakršno
večjo sanacijsko ali pa tudi revolucionarno idejo. Nemški narod vse to uvideva, to čuti, zato je otopel, propada in umira danes pod knuto domačih in francoskih kapitalistov.
Imperialistična Francija želi revolucije v Nemčije, želi anarhije, zato da bi se ji ponudil povod, da pošlje poleg svojih kapitalističnih krvnikov še zaveznike v Nemčijo, da tam do-vrše naloge, ki jih narekuje kapitalistična bestija.
Vse to nemški proletarijat dobro ve, zato je previden.
Naravno je, da sedanja vlada, v kateri sedita tudi dva socialna demokrata, vzdržuje „red“ z diktaturo. Socialni demokrati postajajo pa pod to diktaturo nestrpni, ker opažajo, da se ojačuje nacionalizem in reakcija. Za-raditega zahteva berlinska organizacija in še nekatere odločno, da se ukinejo izjemne odredbe. Ako bi vlada te zahteve ne izpolnila, zahtevajo socialisti, da izstopita iz vlade oba njena člana. Proletarijat potem odklanja vsakršno odgovornost za nadaljnje dogodke, ki so nepreračunljivi posebno za nas, ki opazujemo razvoj od daleč in na podlagi netočnih poročil.
Nejasna je bodočnost Nemčije, toda razsodnosti nemškega naroda, v katerem je socialistična stranka najmočnejša in najkompaktnejša politič. stranka, smemo zaupati ter se zanesti, da poseže, če ne bodo sovražne sile prevelike, z vso resnostjo in odločnostjo v stvar o pravem času. Ako ji to ne bo mogoče, potem smemo pričakovati v Nemčiji samo še reakcijo in propad.
Občinsko gospodarstvo na lastne noge!
Po vseh izkušnjah v boju z nasprotniki sedanjega občinskega sveta, ki se na vse pretege trudijo, kako bi škodovali ugledu občinskega gospodarstva in občinskega sveta, mora vsak pošten ljubljanski občan uvideti, da je predpogoj za gospodarski razmaih ljubljanske občine potrebna čim popolnejša emancipacija od vplivov, ki sedaj delajo občini silne ovii'e, kjer le morejo. Ako občina hoče nekaj ustvariti, mora dobiti tudi ob današnjem pomanjkanju denarja in ob sedanji veliki bedi vendarle sredstva, da izvršuje svoje socialne in komunalnopolitične na-loige. Čut ljubljanskega prebivalstva je že precej orientiran v tej smeri, ^er čuti, da so demokrati tisti element v Ljubljani, ki bi radi onemogočili vsakoršno delo v občini v zmislu komunalnopolitičnih smernic sedanjega občinskega sveta.
V tem oziru nam lahko služi kot zgled dunajska občina, ki jo vodijo socialni demokrati že nekaj let in ki se v socialnopolitičnem oziru naravnost odlikuje. Ako pregledamo nje stanovanjske akcije, preskrbo prebivalstva z zadostnim kurivom, preskrbo z živili, preskrbo nezaposlenih z javnimi občinskimi deli, z javnimi kuhinjami itd. Vse izdatke krije občina ® proračuni in dohodki občine, ki se z investicijami večajo in omogočajo ladravo lastno občinsko gospodarstvo. Kako temeljito Dunajčani prav in dobro razumejo to gospodarsko politiko socialno demokratične večine v občinskem svetu, dokazuje .najbolj to, da so pri volit-vaih v nedeljo dobili socialni demokrati 79 mandatov v občinskem svetu, združene meščanske stranke pod vodstvo .krščanskih socialcev pa samo 40 mandatov. Tak volilni uspeh je dokaz, da se dunajsko prebivalstvo v polni meri zaveda, kakšne ugodnosti nosi prebivalstvu sedanja dunajska komunalna politika.
Ljubljana ni velemesto. Socialne razmere niso tako priostrene kakor
v velikem trgovskem in industrijskem mestu, vendar se pa v bistvu mnogo ne razlikujejo od onih ter se sukcesivno zenačujejo z njimi. Iz tega razloga ima končno tucli manjša občina v komunalni politiki iste naloge kakor velika.
Manjša občina, kakor je Ljubljana, v kateri se je toliko zamudilo v prejšnjih letih, tudi nima zadostne-davčne moči, da bi investirala iz svojih rednih proračunov milijonske glavnice. Zaraditega bo morala občina poseči prej ali slej, če hoče nadaljevati svojo zdravo komunalno politiko, po davčnih sredstvih, ki bodo sluzila kot ustanovna glavnica za osnovanje potrebnih socialnih ustanov kakor so velika javna ku-liinja, javna čitalnica, azili, ogreval-niee itd. Ako se ozremo le na ustanovitev javne kuhinje, preskrbovali-šča najnujnejših življenskih potrebščin, kuriva in živil, .ki se porabljajo v veliki .meri, bi bil to velik gospodarski uspeh za konsumente, pa tudi za trgovce in konsumne zadruge, ki prodajajo te potrebščine. Občina pa bi pri tem lahko mnogo koristila siromašnemu prebivalstvu, obenem pa urejevala trg in skrbela za to, da cene preveč ne narastejo in da je potrebno blago vedno v zalogah.
Ako se občina hoče emancipirati od sedanjih kapitalističnih kurator-jev, ki ovirajo komunalno politiko sedanjega občinskega sveta, ima le ta izhod. Ljubljansko občinstvo uvideva to potrebo in ako bo občina kdaj v tem zmislu sklepala, najde v javnositi gotovo najboljše umevanje, zlasti pa, če določi take doklade v ustanovne namene, ki bodo v. javni prid ter omogočile, da občinski svet nadaljuje svojo komunalno politiko. Vsak ljubljanski prebivalec se namreč že dobro zaveda, kako potrebno bi bilo, da se občina otrese sovražne bankoikracije.
tako važen proračun bodočega dela kapitalističnega razreda.
Zveza industrijcev lahko postavi aia prvo mesto svojih uspehov: uspeli lx)j proti delavskemu razredu. Delavski razred živi danes v večji revščini, večji bedi, kat je živel lani. Delavske mezde z draginjo niso držale koraka, brezposelnost je danes vftčja in hujša, kot lani in — k tem »uspehom« slovenske industrije se pridruži še uspeh jugoslovanske buržoazije, dosežen s tem, da se je ustanovilo načelo: ministrstvo za socialno politiko se naj ukine, in socialna zaščitna zakonodaja delavskega razreda se omeji le na »najnujnejše.«
V tej smeri ima torej zaznamovati Zveza industrijcev popolea uspeh. Vsaj je doseglo po ničemer omejevano izkoriščanje delovnih sil nezaslišane meje.
To pa je tudi prliično edini uspeh, ki ga ima zaznamovati v svoji bilanci slovenska industrija.
Kajti, če pogledamo danes razmere, v katerih živi naša industrija, in če bo te razmere občni zbor Zveze industrijcev pravilno presodil, bo morail priznati, da tudi v zadnjem letu naša industrija ni našla orientacije. Txidi v zadnjem letu je industrija živela, životarila brez načrta, in — kapitalističnemu razredu ni uspelo, da bi uredil razmere v državi, ki jo on upravlja in vodi tako, da bi bil, četudi le prilično, varovan vsaj interes industrije.
Imamo v Sloveniji industrije, ki so vezane na uvoz suirovin iitd. Toda, še danes je nerešeno — s stališča kapitalista govorjeno — vprašanje carinsko — in za gorami je še vprašanje prave trgovinske politike. Dalje se tudi v finančni politiki kljub sodelovanju industrije v državi ni posrečilo, da bi bila finančna politika služila vsaj deloma interesom industrije.
Pa kako tudi! Glavna skrb industrije je, da ofenzivno nastopi proti delovnim .silam, proti onim, ki iso edini rešili našo industrijo pogina, pogina vsled gospodarske nesposobnosti indnstrijcev.
Iz dnevnega reda občnega zbora zveze industrijcev lahko sklepamo,
da bo tudi v bodočem letu za indu-strijce najvažnejše vprašanje, kako pobijati 'socialno-politične pridobitve delavskega razreda. Vsaj tvori socialna zakonodaja, socialno zavarovanje skoraj najvažnejši del njihovega delovnega programa.
Po kapitalističnem razredu zastopano stališče, da so socialno-po-'litična bremena za našo »razvijajočo«, »mlado«, po naše pa nesamostojno industrijo, prehuda in prevelika, je povsem zmotno. Zmotno je zato, ker trdi, da je sedanji položaj industrije nujen in da se tudi bistveno vsled splošnih gospodarskih razmer ne more izpremeni-ti. Dočim trdi delavski razred da so po njem ustvarjene vrednote, z znojem in trudom ustvarjena bogastva tako velika, da pomenijo vse dajatve, ki jih daje industrija iz naslova socialne politike, prava bagatela in ne stoje z ustvarjenim v nikakem razmerju. Da še več! Delavski razred se dobro zaveda, da sme in mora zahtevati še veliko več in da bo kljub temu kapitalistični razred žel lepe profite na račun delavskega razreda.
Toda naša industrija ne najde globljih vzrokov, zakaj 'se industrija ne razvija tako, kot bi to bilo mogoče. Naša industrija išče vzrok v delovni sili, ne pa v sebi, ne v svoji izpopolnitvi, ne v gospodarski politiki države. Pa kako tudi! Vsaj bi morala potem priznati, da državna uprava, ki jo vodi kapitalistični razred, ne odgovarja zahtevam industrije, kot delu kapitalističnega gospodarstva. Ker pa je naše celotno gospodarsko življenje nezdravo,nesolidno in to po krivdi kapitalističnega razreda, zato naj trpi delavec, ki prodaja zdravo in »solidno delovno silo za nezdravo po kapitalističnih nesolidnih špekulantih uravnavano valuto.
To delavski razred dobro uvideva. Zato naj se industrija zaveda, da bo njen boj proti delavskem m razredu v tem zmislu končal s porazom. Zaveda pa se naj tudi, da je zadnji čas, da .poišče prave vzroke isvojega položaja. Zato na dnevni red:	finančno,	trgovinsko politiko.
Socialno politiko pa prepustite delavskemu razredu.
K občnem zboru zveze industrijcev.
Ker so seveda interesi Zveze industrijcev in interesi delavstva nezdružljivi, diamentralno nasprotni, ker živimo življenje v znamenju boja med delom in kapitalom, zato je tudi za delavski razred zanimiv in važen obračun uspehov in prav
V nedeljo se bo vršil redni občni zbor Zveze industrijcev, predstavnice kapitalističnega razreda v Sloveniji. Na (tem občnem zboru bodo napravili letni obračun o uspehih in neulspehih slovenske industrije, obenem pa proračun o smernicah za prihodnje poslovno leto.
Obrtniki, nabavite plinove motorje.
V našem mestu ima mnogo obrtnikov in tovarn težkoče pri rednem obratovanju, ker mestna elektrarna ne more neomejeno dajati električnega toka za motorje. Motorji na olje in bencin so v obratovanju tako dragi, da se manjšemu obrtniku ne morejo priporočati. Popolnoma pa se .pozablja, da je v Ljubljani na razpolago vsaka množina plina, ki goni plinove motorje mnogo ceneje nego električni tok elektromotorje. Posebno še opozarjamo, da raba plina ni omejena kot uporaba električnega toka, tako da je nemoteno obratovanje ob vsakem času možno.
Konkurenca elektromotorjev je prisilila izdelovalce plinovih motorjev k velikemu izpopolnjevanju konstrukcije plinskih motorjev. Namesto starih motorjev, ki so porabili na konjsko silo in uro cel kubični meter plina, imamo enako trpežne motorje, kateri porabijo na uro in konjsko silo le 0.5 do 0.6 m3, torej Rkoro polovico irnanj nego prej.
Kot velika prednost elektromotorjev pred plinskimi motorji se je vedno poudarjalo dejstvo, da se pli-novi motorji ne morejo vezati z delovnimi stroji. Tudi tej zahtevi so moderni plimski motorji dorasli, ker prinašajo svefovne znane tovarne plinskih motorjev takozvane brzo-tekače na trg, katerih uporabna možnost je enaka, elektromotorjem (plinov motor — dvnamo, plinov motor — sesalke itd.).	•
Plinski motorji se uporabljajo laihko tudi povsod tam, kjer elektromotorji. Konzum plina za pogon plinovih motorjev se je v Nemčiji, kjer so obrtniki takoj dovzetni za vsako praktično iznajdbo, povečal akoravno obratovanje z elektromotorji ni omejeno kot pri nas.
Ti moderni plinski motorji ne zavzemajo mnogo prostora in ne potrebujejo skoro niikake posluge, ki je ne bi mogel izvršiti vsak la ji k. Plinov motor na eno konjsko silo n. pr. ne zavzema več prostora kot enakomečen elektromotor (x/4 kvadratnega metra, višina le ca 45 cm).
Tudi popolnoma male plinske motorje za */5, Va, in V> K. s. je vrgla moderna plinska industrija na trg. Ti prit likavčki se odlikujejo vsled njih enostvavne konstrukcije in zanesljivega obratovanje in nizke cene.
Obe vrsti omenjenih motorjev oddajajo tovarne že v gotovem montiranem stanju, tako da obrtnik, ki si naroči plinov motor, nima skrbi za pravilno montažo; motorji enako onim ne potrebujejo velikega podstavka.
V splošnem lahko priporočamo plinove motorje za vse one obrate, v katerih je motor vsaj par ur dnevno nepretrgoma v obratu, in sicer za manjšo število k. s. takoimeno-vane brzotekače, (do 5 k. s.) več k. sil 5 do 10 k. s.) za večurne obrate pa modernizirane počasne tekače, Ivi so sicer v ceni višji, zato pa v obratovanju cenejši, in sicer ne samo v primeri s plinovimi motorji prve vrste, nego tudi v primeri z elektromotorji in napravami za sesalni plin (Sauggasanlage), kar dokazujejo sledeče številke:
Poraba električnega toka v eni uri: motor za
2
4
6
8
10
k. s.
1-8 KW 37	„
5-2	„
7-5	„
8-6 „
X 3 X 3
X 3 X3 X3
5-40 Din 11-10 „ 15-60 „ 2250	„
25.80 „
Poraba plina v eni uri: motor za 2 k. s. 0-70 X 2X2= 2 80 Din 4	„	„	0 70	X	4 X 2	=	5 60	„
6	„	„	0 70	X	6X2=	8 40	„
8	„	„	0-70	X	8X2	=	11-20	„
10	„	„	0-70	X	10 X 2	=	14.-	„
POLITIČNI
Narodna skupščina je izvolila na svoji seji dne 23. t. m. odseke, in siT cer odbor za upravo fondov, finančni odbor in odbor za višjo pedagoško šolo. Narodna skupščina je bila nato odgodena.
Demokrati bi radi zlezli pod škofovo palico. Pol leta že demokrati kokodajsajo in raztezajo svoje peruti oikolo SLS kakor brhek petelin okoio pute. Visa ljubezen pa, ki so jo -izkazovali ta čas, da bi dosegli volitev predsednika narodne skupščine pod škofovo palico, jih je pa razočarala. Zakaj volitve predsedništva v narodni skupščini se je udeležilo le pet poslancev SLS. Iskrena želja demokratov je torej doživela po šestmesečnem koketiranju velik fi-aisko. Zaradi tega se prav nič ne čudimo, če demokratsko časopisje vsak dan resigmirano ponavlja svoj iskreni klic in ljubezen po — škofovi palici. Kar čuti srce, to usta govore!
—	Po zadnjem glasovanju v narodni ■skupščini so demokrati nekoliko razočarani, zato pričenjajo pihati kakor purani — e, pa mislimo, da ne bo tako hudo, zakaj ljubezen je le ljubezen.
Glasovanje .za predsedništvo narodne skupščine, na katero se je pripravljala opozicija »pod vodstvom« demokratov je imela dne 20. t. m. ta-te uspeh:	Za	predsednika je bil
izvoljen Ljuba Jovanovič - Pata k, podpredsednika Ljuba Babič in Mi-ihajlo Rankovič, za tajnike Stijepo Kobasica, Bojovie, Šijačič in Popovič; vsi radikali. Za radikale so glasovali radikali ‘(101 glas), Nemci (8), Džemijet (13); za demokrate pa demokrati (42), klerikalci (5), Mohamedanci (7) in en demokratski desident. Radikalci so dobili v celoti 124 glasov, opozicija pa tudi v celoti 65. Zemljoradniki so imeli lastno kandidaturo in so dobili 9 glaisov. Iz tega je precej jasno razvidno, da bodo demokrati jako težko prišli pod škofovo palico, čeprav to iskreno žele, ker jim tudi škofova palica prav nič ne zaupa.
Radičeva stranka še vedno živi le od Radičevih pisem iz inozemstva. Odkar je odšel Radič po svetu, se silno trudijo deloma zajedni-čarji, deloma pa tudi Frankovci, kako bi pregovorili vsaj del Radičev-cev, da bi šli v Belgrad v narodno skupščino. Doslej se pa to še ni posrečilo, kar dokazuje, da je Radičeva stranka precej disciplirana. Vse te najrazličnejše hrvaške stranke in frakcije imajo vsaka svoje posebne stike s srbskimi politiki ter iščejo pota, kako bi se približale režimu in pridobile politični vpliv. Zaraditega smo že danes prepričani, da bo vsa opozicijada v bistvu nekoč doživela prav velik fiasko.
Stranka »srednje Hnlje“ se imenuje hrvaška stranka, ki zahteva, da se pri ureditvi države upoštevajo zgodovinske meje pokrajin, da dobe te pokrajine široko samoupravo, kompetenco samouparve naj se določi s posebnim zakonom, ki uvaja za vse edince upravnih korporacij najširšo samoupravo. Samouprava naj se tiče tudi finančne zakonodaje, ki je potrebna za gospodarski in kulturni razmah teh samoupravnih edi-nic. Pokrajine naj upravljajo pokrajinske skupščine z zakonodajno pravico. Skupščine razpušča kralj. Kakor je razvideti iz razvoja na Hrvaškem, nastaja tam vedno več strank, ki končno streme vse za sporazumom. Cepljenje pa pomeni slabost, v kateri se bo okrepila tudi smer, ki podpira sedanjo centralistično strujo. Pozabiti ne smemo, da so v državi taki gospodarski odnošaji in taka gospodarska politika, da bo izčrpala vse one vire, ki se ne bodo naslonili direktno na gospodarstvo centralističnega sedanjega režima. To nam potrjujejo kapitalisti sami, ki
Škorc nerazumljivo je, da :pri tako velikih razlikah v obratovalnih stroških ined električnim in plino-vim motorjem, uporaba plinskih motorjev ni bolj razširjena, tembolj ker -so nabavni stroški za obe vrsti motorjev skoro isti.
PREGLED.
na svojih kongresih javno proglašajo, da je njih glavni interes, če hočejo kaj šteti, da sodelujejo s sedanjim sistemom državnega gospodarstva. Proces se vrši polagoma, toda oči-vidno je, da se prečanski kapitalizem, kolikor ga je, orientira v tej smeri. Vse to je naravna posledica nedalavnosti strank, ki imajo pač na jeziku samoupravo, ne store pa zanjo prav ničesar. — To povemo v ilustracijo razmer, ne da bi hoteli zagovarjati fraze o samoupravi, s katerimi havzirajo stranke že pet let, ne da bi svoj program le deloma skušale udejstvovati. Naša konsolidačna politika je za las podobna sedanji nemški sanacijski politiki. Tisti, ki odločujejo ne govore, tisti, ki ne odločujejo pa govore in nič ne delajo.
Ali je poslanec Šiftar postal radikalec ali ne? Prekmurski poslanec Šiftar je bil izvoljen kot pristaš SLS. Iz Maribora na poročajo, da so ga „vzeli na protokol", ki ga je podpisal gospod poslanec. V protokolu obljubuje, da vstopi v radikalno stranko in v radikalni poslanski klub. Njegovim prejšnjim pristašem se zdi silno čudno, kako je kaj takega mogočega.
Pašič in Mussolini si bosta dala obisk zaradi Reke prihodnji teden v Benetkah, če ne postane do takrat reško vprašanje zopet drugače zamotano. Doslej smo imeli vsak teden drugačne probleme in ovire v rešitvi reškega vprašanja, ki ga je Italija že rešila brez naših diplomatov. V Belgrad je poslala Italija kar celega generala, da pripravi sestanek. In z važno misijo povrhu je še prišel v Belgrad! Sedaj pa že zopet pravijo, da tega sestanka ne bo?
Rezultat volitev v Avstriji. Socialni demokrati so dobili v parlament
1,193.000	glasov in 67 poslancev; vse meščanske stranke 1,670.000 cla-sov ter krščanski socialisti 81 mandatov, velenemci 12, kmetiški zve-zarji pa 5. — Na Dunaju so dobili socialni demokrati 582.000 glasov, krščanski socialci na 456.000. — V deželnih zborih bodo tudi 4 slovanski zastopniki, in sicer st^ izvoljena na Dunaju 2 Čeha socialista in na Koroškem klerikalna Slovenca.
V	Grčiji imajo zopet revolucijo, in sicer vojaško, ki jo pa odobravajo zlasti republikanci. V Atenah je mir. Uprl se je samo del vojaštva.
Italija in Madžarska snubita Bul-garijo za zaveznico. Zvezo hočejo napraviti proti mali antanti in očivid-no tudi proti računom Francije. Tako se kujejo vojne konvencije, za katere bo treba še mnogo pušk in topov — za oboroženi mir, kakoršnega smo imeli pred vojno.
Masaryk je potoval iz Pariza v London. Tam je konferiral s Curzo-nom in govorli napitnice.
Kaj bo z Nemčijo? V Nemčiji postajajo gospodarske razmere vsak dan bolj razorane. Neizogibna posledica valutne katastrofe je ta, da se tovarne zapirajo in je število nezaposlenih naraslo že na nekaj milijonov. Kakšne razmere morejo nastati vsled takih dejstev, ve vsakdo, ki ve, kaj pomeni, ako je milijone ljudi brez zaslužka, brez kruha in brez možnosti, da si preskrbi vsakdanje življen-ske potrebščine. Politično se deli Nemčija v dva glavna tabora; en tabor zahteva reakcijo in monarhizem (uacionalci), drugi tabor pa večji radikalizem v republiki. Sedanja vlada je kompromisna, zato izgublja na vplivu in ne bo obvladala situacije, ako ne krene na eno ali drugo stran. Vse stranke, ki imajo večji politični vpliv so pa za enotnost države. Komunisti so pričeli v zadnjem času živahno gibanje; nemiri in demonstracije so po vseh večjih mestih na dnevnem redu. Ako Nemčija ne sklene s Francijo prav kmalu dogovora ter zagotovi gospodarstvu v Nem-
čiji normalen razvoj, mora v Nemčiji nastati kaos, ki ga zgodovina ne pomni.
Porenski separatisti, ki so napravili upor za samostojno republiko, očividno ne bodo uspeli s svojo namero. Francija je separatistom odrekla moralno pomoč, to pa neugodno vpliva na razvoj agitacije proti Nemčiji.
Bavarska izjavlja, da nima separatističnih namenov, da ostane zvesta državi, vztraja pa na reviziji centralistične \veimarske ustave.
Nemški vladni krogi baje že obupavajo nad usodo Nemčije. Izdajajo sicer najstrožje odredbe, vendar se pojavljajo povsod nemiri. V Porurju se vrše boji med senaratisti in vladi-novci. Poleg tega pa silno narašča brezposelnost. Samo v Gelsenkirchu je 80.000 delavcev brez dela. — Saška socialna demokracija je stavila
Proti italijanskemu nasilstvu z
ozirom na odredbo proti drugorod-nemu časopisju in šolam prirede po vsej Sloveniji protestne shode v nedeljo dne 28. t. m., v Ljubljani pa v pondeljek dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union.
Fašistovska gorostasnost. V Beneški Juliji strelja italijanska vlada pravcate kozle. Najprej je uvedla v slovenske šole italijanski pouk takoj v prvi razred ljudske šole. Človeku ni treba, da bi bil filozof ali pedagog, vendar uvidi, da je tak ukrep velika neumnost. Modrost italijanskih vladnih organov pa še ne miruje. Izdali so tudi odredbo, da morajo vsi ne-italijauski listi, to je zlasti hrvaški in slovenski, prinašati obenem poleg izvirnih člankov in spisov tudi italijanski prevod. Kaj takega pa menda civilizirani svet še res ni čul. Italija mora biti tisti duhoviti iznajditelj te največje neumnosti. V tej famozni odredbi se pač jasno vidi, do kakšnih bedastih ekstremov vodi tak šovinistični nacionalizem kakršnega uganjajo italijanski fašisti po pokrajini, kateri je Italija nekoč obljubljala narodno enakopravnost. Početje presega vse meje in tudi primorski proletarijat naj bi tu povedal svoje mnenje, zakaj, to pač ni svoboda!
Nikari se ne ujedajte s sklicevanjem na kulturo! Na dekliškem liceju v Ljubljani je obstojal _ reformni gimnazij za licejske gojenke. Obiskovalo je to šolo 33 gojenk v treh razredih in občina je plačevala za ta gimnazij iskoro 750.000 K na leto, ito je za eno učenko okroglo
22.000	krom. Kljub temu, da imajo dijakinje teh šol prost vstop tudi v državni gimnaziji. Razum že mora dati pametnemu človeku, da je plačevanje takega zavoda že samo na ■sebi zapravljanje, še bolj pa, če imajo te učenke priliko nadaljevati svoj študij v drugih ljubljanskih zavodih. Sploh ima pa država dolžnost vzdrževati šole in če se ta licej ni .podržavil, se to zaraditega ni zgodilo, ker demokrati tega niso marali. Že zdavnaj bi bil zavod podržavljen, če ne bi bili demokrati računali s tem, da ostanejo vedno gospodarji v ljubljanski občini in na 'zavodu. Sploh pa ne vemo, zakaj se pritožujejo demokrati, vsaj je bil predlog za ukinitev .soglasno sprejet v odseku? Kako vneti so pa demokratski listi za »kulturo«, jim pa lahko pokažemo na drugem primeru. V Ljubljani se že več časa trudi občinski isvet in župan, da Id se uvedle obrtno«adaljevalne šole za 1530 vajencev in vajenk, ki nimajo prilike kje drugje se šolati in izobraževati za praktično življenje in večinoma tudi nimajo nikogar, ki bi skrbel in se pobrigal zanje več kakor toliko, da delajo no delavnicah in tovarnah. Za te kulture potrebne bodoče državljane pa demokratsko časopisje nima nobene besede, dasi bi šolanje obrtnih učencev veljalo na leto komaj 1000 K za posameznika. Nasprotno, demokratsko časopisje se norčuje iz občinskega •sveta in ga skuša smešiti is tem, češ da bo občina kriva, če obrtnonarla-ljevalnih šol ne bo. Tako dajejo de-
predlog, da se predsednika republike Eberta izključi iz stranke. Stavke so na dnevnem redu. Zaraditega je vlada odredila, da so stavke po tovarnah za živila in javnih zavodih, elektrarnah, pri vodovodih in na železnici prepovedane. — V Hamburgu so komunisti vprizorili upor s sestradanim prebivalstvom.
Nemška Stresemannova vlada utegne v najkrajšem času demisioni-rati, ker občutno izgublja na avtoriteti. Položaj zlasti otežkočuje dejstvo, ker postaja trg za življenske potrebščine zaradi upornosti pridelovalcev vedno bolj prazen.
Francija je pripravljena zaslišati Nemčijo glede možnosti plačevanja reparacijskih dajatev.
Novo reparacijsko konferenco nameravajo sklicati meseca decembra.
Cehoslovaška republika je poslala rp mejo Nemčije vojaštvo.
VESTI.
mokrati potuho tistim korporacijam, ki bi bile dolžne skrbeti za obrtnonadaljevalne šole. Nobenega apela nima ta gospoda, da bi pozvala kroge, ki zanemarjajo sivojo dolžnost, ker je tej žurnalisriki vsa kultura le demagoška fraza. — Naj gospodje enkrat povedo, kje in kdaj so kaj storili za kulturo realno; mi ne vidimo ničesar! Vse, kar so kdaj propagirali, ise .podira kakor hiše na pesku. Vse je pač brez zdravega temelja.
Kdaj odloži poslanec Reisner svoj mandat? Eni pravijo, da toliko časa ne, dokler ni uradniški zakon v celoti uveljavljen, drugi pa, da toliko časa ne, dokler bo skregan z zajed-ničarji in ti ne povrnejo polovico volilnih stroškov. Ker se o obeh even-tualnostih že dolgo molči, je jasno, da tega še ne bo kmalu storil. Najbolje bi bilo, če nastopi petent civilnopravno pot.
„SIovenec“ in „Jutro“ se prepirata, kdo od obeh je večji centralist in kdo hujši avtonomist. Kdor čita oba lista nekaj let, bo težko pogodil pravo. Najbrže bo pa takole: »Kakor kateremu bolj kaže.“
Dober svet ali nauk je dal dr. Pipuš V Mariboru s svojim člankom v „Taboru“, kjer pravi, da se ne sme netiti osebno sovraštvo zaradi politične pripadnosti in tudi ne zaradi malenkostnih razlik v mnenju v lastni stranki. »Slovenski Narod" je članek ponatisnil, tako mu je šel do srca; zato pričakujemo, da ne bo obrekoval delovanja občinskega sveta in ljubljanskega župana. Ta načela glede strankine morale spoštujejo namreč vsi inteligentni in izobraženi politiki, pa tudi dostojni listi. — Na koncu članka pravi „S1. N.“, da je hvaležen dru. Pipušu za te odkritosrčne besede. Iz tega posnemamo, da se zaveda, da veljajo te besede tudi njemu.
Demokratska stranka je odpustila Reharja, urednika »Tabora" v Mariboru, ker je pisal radikalcem in izrekel slabo sodbo o demokratih v Sloveniji. Da, kar na cesto!
Mestni socialni urad. V smislu p^vilnika za ljubljanski socialno politični urad, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, se je pričelo sedaj tudi z njegovo organizacijo. Načelništvo urada je bilo poverjeno dr. R, Fuxu, ki upravlja tudi stanovanjski oddelek, ubožni oddelek je bil poverjen g. ravnatelju V. Ciuhi, mladinski oddelek g. nadofi-cijalu Fr. Erjavcu, delavski oddelek g. uadofic. Al. Sedeju, ^ravovar-stveni oddelek pa g. dvor. svet. An-dolšku. Upamo, da bodo g. referenti poverjene jim oddelke tudi v kratkem organizirali, tako, da bo končno magistrat vendarle začel izvrševati tudi svoje velike in važne socialne naloge, za katere se pod prejšnjimi »naprednimi" gospodarji 40 let ni zmenil živ krst.
Pametna misel. Ljubljanski mestni magistrat pripravlja za letošnji božič božičnico v večjem obsegu, pri kateri bi bili obdarovani revni mestni otroci s čevlji, obleko, perilom itd. Pozdravljamo to srečno misel in upamo, da bodo posamezne organizacije rade sodelovale, saj je
v današnjih zastrupljenih razmerah menda edino dobrodelno polje še, kjer se lahko opusti politikovanje.
Prestolonaslednik Jugoslavije je
dobil pri krstu ime Peter.
V	Zagrebu se nastani princ Pa-velj, ki se je oženil z grško princezi-njo.
Izročitev Radiča zahteva minister
pravosodje še z nekaterimi drugimi poslanci od narodne skupščine. Radič zaradite*™ najbrže ne dobi sivih las. Pregrešil se je s tiskom.
Pomiloščenje ob priliki krsta prestolonaslednika se tiče političnih zločincev in vojaških beguncev. Vojaškim beguncem se spregledajo kazni od 8. junija 1922 dalje. Med pomilo-ščenci je mnogo Hrvatov in „make-concev", ki so podpirali bulgarske komitaše.
Minister za socialno politiko dr. Peleš Dušan se je mudil minulega tedna v Ljubljani ter si je ogledal razne ustanove, ki spadajo v njega nodročje.
»Redukcija«. Da se bremena za vojaščino zmanjšajo, tako so pisali, je vlada vpokojila 5 generalov, na novo je pa imenovala 75 generalom. Kdor zna, pa zna.
Anglija terja Jugoslavijo. Naša država ima še precej predvojnih in vojnih dolgov, o katerih gospoda vztrajno molči. Sedaj prihaja Anglija in zahtev? nlačilo teh dolgov. Dolgove pa država nima le pri Angliji, marveč tudi pri drugih državah, zlasti v Franciji, Italiji in Zedinjenih državah.
Konferenco županov avtonomnih mest je sklical ljubljanski župan so-drug dr. L. Perič v sredo dne 22. t. m. v Maribor. Na konferenco je bil povabljen tudi zagrebški župan dr. Heinzel. Po tej konferenci se namerava akcija v prilog avtonomije mest nadaljevati s tem, da se skliče še ena konferenca v Belgrad. S tem korakom se vrši sklep občinskega sveta ljubljanskega, ki je opozoril na nevarnost, da utegnejo mesta izgubiti dosedanjo avtonomijo. Ako imajo v Belgradu kaj zmisla za demokracijo, bodo tudi upoštevali intervencijo teh mest pri vladi, ki se ima izvršiti v zmislu sklepa ljubljanskega občinskega sveta.
Vlada zatira divje zakone. V zmislu § 28 ustave je izdala vlada naročila vsem političnim upravam, da preganjajo divje zakone.
Konferenca pridobitnih krogov v Zagrebu, ki jej je prisostvoval tudi minister za socialno politiko dr. Peleš, se je bavila tudi s socialnim zavarovanjem. Zahtevala je omejitev prispevkov in dajatev ter decentralizacijo zavoda. Bavila se je konferenca tudi z drugimi delavskimi vprašanji in zahtevala zase popolno svobodo ter ukinitev posredovalnic za delo, češ, da so nepotrebne.
Čehoslovaškl industrijci so se zdasili na potovanju po Jugoslaviji tudi v Ljubljani, kjer so jim priredili tukajšnji industrijci lep sprejem. Priredili so konferenco, na kateri so govorili o gospodarskem zbližanju iu^oslavije in Čehoslovaške. Končno pa ostanemo kupovalci, ne pa prodajalci. Tako je bilo razmerje doslej.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo se prično dne 28. t. m. na Dunaju.
Glavna posojilnica, ki je nehala poslovati leta 1911. s primanjkljajem
3.600.000	K, je končno prenehala s svojo likvidacijo. Vložniki so izgubili od svojih vlog 48 odstotkov.
Požar v Ljubljani je nastal v četrtek zvečer v Rastoharjevem skladišču na Karlovški cesti. Gasilstvo in motorna brizgalna je bila takoj na mestu. Pri tem požaru se je tudi jasno pokazalo, kako na mestu je bilo, da je sedanji občinski svet naročil to
veliko moderno brizgalno. Vsa okolica }e bila v veliki nevarnosti in le takojšnji nomoči in uspehu moderne brizgalne se je zahvaliti, da ni nastala iz tega ognja prav velika požarna nesreča.
Čevljarska stavka v Ljubljani je
bila končana z uspehom ob popolnem s^^izumu med organizacijo delavcev in zadrugo čevljarjev. Po novi tarifi se izboljšajo plače okolo 15 odstotkov. Vest v meščanskih listih, da je stavka končala z neuspehom, je bila torej zlagana. Obe organizaciji sta se le nekaj dni orej zedinili glede tarife, preden sta jo podpisali. Delo pa se je pričelo »tako j po dogovoru, s čemer sta pa le dokazali obe organizaciji, da-druga drugi zaupata tudi na usten dogovor.
Umrl je ravnatelj Ivan Vogelnik v Ljubljani. Pokojnik je bil ustanovitelj državnega osrednjega zavoda za žensko obrt.
V	Ljubljani se je pojavilo več slučajev pasje stekline pri psih in mačkah. Kako silno nevarna je steklina, mora vedeti vsakdo Zaraditega je v javnem interesu, da se vse slučaje, če je ogrizel stekline sumljivi pes ali marčka ljudi ali živali, takoj "rijavi oblasti, da pošlje prizadete v Pasteurjev zavod v Zagreb. Cepljenje proti steklini učinkuje zanesljivo, nobene pomoči pa ni več, ako se bolezen razvije. Treba je torej previdnosti, dvakrat previdnosti, ter se nikdar zanašati na to, da morda vendar le ni žival, ki te ugrizne, okužena s steklino.
Radič piše. Pisma pošilja Radič iz inozemstva. V vsakem pismu pove nekaj za prekipevajoče državo-tvorce. V zadnjem pismu pa pravi —
o	groza — da želi amputacijo Hrvaške in Slavonije, da Hrvati dokažejo, da so sposobni za neodvisnost. Ta Radičeva želja se zdi tem ljudem veleizdajalska, dasi ni nič drugega kakor nova — senzacija za reklamo.
Trboveljskega gerenta Korena je pokrajinska uprava odstavila. Koren se je izprva pridružil Stefanoviču, pozneje pa je izjavil, da ostane zvest radikalom, ne Stefanoviču. Kakor opažamo, prihaja vedno več spokornikov do prepričanja, da je prava radikalna stranka tam, kjer je več gospodov.
Višjo obrtno šolo otvorijo še to zimo v Belgradu. V ta namen bodo tudi zgradili posebno poslopje. Šolo bodo dobro opremili z učnimi po-močki.
Državna Borza Dela. Pri vseh »Državnih Borzah Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Muirski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 14. do 20. oktobra 1923. dela 245 moških in 124 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 148 moških in 130 ženskih delavnih moči. Posre-
dovanj ise je izvršilo 204. — Promet od 1. januarja do 20. oktobra 1923. izkazuje 39.017 strank in sicer 17.831 delodajalcev in 21.186 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 11.599. Dela iščejo: Pri Državni Borzi dela v Ljubljani: rudarji, vrtnarji, kamnosek, steklar, stavbeni in strojni kjučavničarji, kovači, kleparji, železostrugarji, zlatar, elek-troanonterji, mehaniki, mizarji, kolarji, žagarji, sedlar, tapetnik, krojači, čevljarji, knjigovezi, peki, mesarji, zidarji, tesarji, pleskarji, dimnikar, tiskarski strojnik, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, oskrbnik, risar narodne ornamentike, delovodja lesne stroke, knjigovodje, knjigovodja - praktikant, kontorist-praktikant, trgovski potnik, skladiščniki, pisar, moč, vratarji, čuvaji, pazniki, vajenci, vajenke, vzgojiteljice, trgovske sotrudnice, kontoristinje, restav. blagajničarka, šivilje, natakarice, hišnica, delavke, gospodinja itd. — Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: gospodinje, hlapci, ekonomi, pol jed. in gozd. nadzornik, drvarji, rudarji, vrtnarji, kamnoseki, lončar, orodni in podkovski kovači, stavbeni in strojni ključavničarji, kotlarji, železostrugarji, kleparji, konstruktor, mehaniki, urar, mizarji, kolarji, sodarji, sedlarji, usnjar, tapetniki, krojači, šivilje, perice, čevljarji, mlinarji, peki, mesarji, slaščičarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, laborant, zidarji, slikarji, tesarji, dimnikar, fotograf, strojniki, sluge, trgov, pomočniki, prodajalke, poraož. in tovar. delavci in delavke, hišniki, hišnice, pisar, moči, kontoristinje, bolniška strežnica, vzgojiteljice itd. — Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: ekonom, gozdar, lovec, hlapci, viničarji, rudarji, lončar, ključavničarji, mizarji, kolar, sedlarji, krojači, čevljarji, klobučar, knjigovez, mlinarji, .pek, slaščičar, mesar, laborant, strojniki, kurjači, vratar, trgov, sotrudniki, skladiščnik, dninarji, pisar, moči, paradni kočijaž, bolničar, natakarice, blagajničarke, kontoristinje, strojepiske, sobarice, služkinje, vajenci, vajenke itd. — Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: služkinje, ključav. mehanik, mlinar itd.
—	V delo se sprejmejo: Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani, rudarji, gozdni delavci, drvarji, starejši stavb, ključavničarji, železostrugarji, kleparji, kotlarji, mizarji, žagarji zn vodno žago, žagarji za veneci-jansko žago, žagarji galeristi, čevljarji, krojači, klobučarji, ščetarji, sodavica r, zidarji, slikarji, strojevodje, Bagger-mojistri, nočni čuvaj, vajenci, perfektna kuharica, slugi-nja, pomivalke, postrežnice, kmečke dekle itd. — Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: gospodinje, hlap-
ci, dekle, viničarji, majarji, drvarji, rudarji, vrtnar, kovači za orodje, podkov kovač, železostrugarji, elek-tromonterji, kleparji, stroj, ključavničarji, gateristi, mizarji za. parkete, mizarji stavb., čevljarji, prire&ova-lec gorn. delov čevljev, krojači, mlinar, pek, slikarji, zidarji, tovrn. delavci v tov. usnja, pisar, in gospod, sluga, šivilje za perilo, »teparice | vrhnih delov čevljev, vzgojiteljice, varuške, služkinje, kuharice, sobarice, kqtespondentke, tovar. delavke, vajenke za šivanje perila, vajenka v mlekarno, vajenci itd. — Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnar, lončar, kovač, kolar, sodar, strugar za izdelovanje pip, pletarji, sedlarji, jenmenar, čevljarji, zidarji, hišni hlapci, občinski tajnik, kmečke dekle, kuharice, gospodinja, sobarice, služkinja, vajenci itd. — Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: krojaški pomočnik, krojaški vajenec, kuharice itd.
is stranke.
Ljubljanska krajevna organizaci-
I	ia (skupina okolo „Zarje“),je imela v : četrtek članski sestanek, na katerem je razmotrivala vprašanje pridružitve k Socialistični Stranki Jugoslavije. Načelno skupina ni proti združitvi, ker ni nobenih tehtnih pomislekov proti zedinjenju. Skupina je sklenila, da pospeši to vprašanje, ki se naj izvrši do dne 10. prihodnjega meseca na podlagi dogovora s strankinim pokrajinskim odrobom, s katerim se ne ustvarja nikakoršnega pre-judica proti ljubljanski komunalni politiki, s katero si je skupina pridobila vnliv v občini na račun meščanskih strank. To posestno stanje hoče skupina varovati v interesu Ijubljanske-5»° prebivalstva in z ozirom na svoje komunalne probleme, ki so socialnopolitično velikega pomena za delovne sloje ljubljanskega mesta.
Odgovorni urednik Ignac Mihevc. — Izdajatelj in lastnik: Konzorc. »Zarje«.
—	Tiska tiskarna J. Blasnika nasl.
Špeclalna mehanična delavnica za popravo pisalnih In računskih strojev.
Najcenejše pisalne stroje
dobite pri
IM Baraga, Ljubljana.
Šelenburgova ulica št. 6, 1. nadstr.
V	zalogi prvovrstne barvne trakove, razmnoževalne barve, ogljeni papir, voščeni papir ;n vse druge v to stroko spadajoče potrebščine.
Priporočamo:
Izdelovalnico okvirjev za slike
Kongresni trg številka 19.
A. Babka
Ljubljana
Kartonažno tovarno in knjigoveznico
Rimska cesta številka 13
j Stasbeno podjetje ]
j Inž. Dukič i
■	S
I in drug j
ifl
Ljubljani
BotočičBM ulica Sieu.
ZV. [
JOSIP JUG
pleskar in ličar za stavbe, pahištvo in mostove
Ljubljana, Rimska cesta štev. 16.
Specislni oddelek x& mGba-t črkoslikarstvo ter ornamentiko in
slikarstvo na steklo.
Nloste-Ljufcljana, Zaloška cesta štev. 67,
Zadružna banica v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubaaka.
Aleksandrova cesta štev. 5.
Vplačani kapital K loooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle najtočnefe in najkulantneje
Telefon štev. 367.