PA SAM »BUS« TÖ VOZO STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. marca 2008 • Leto XVIII, št. 11 Soboški škof dr. Marjan Turnšek v Monoštri »LÜBITE SE MED SEBOJ, LÜBITE SE KAK SLOVENCI…« »Bojte sau zemle in luč svejta, kak dobri krščeniki pa dobri Sloven-ci.« S tejmi rečami je soboški škof dr. Marjan Turnšek zaklüčo sveto mešo v varaškoj baročnoj cerkvi 9. marciuša na tijo nedelo. Varaška cerkev se je lepau napunila, nejso samo Varašanci pa Slovenčarge prišli, liki ništerni z Gorenjoga pa Dolenjoga Senika tö. Bili so pa eni, sterim se je nej vnaužalo iz Čepinec pa drügi vesnic na Goričkom priti v Varaš k meši. Slovenske meše v varaškoj cerkvi so lani od novembra (vsakšo tretjo nedelo v mejseci), te se je varaška slovenska samouprava (predsednica Iluška Bartakovič, člana Erika Köleš Kiss, Šanji Bedič) tak odlaučila, ka poskrbi za slovenske vörnike v Monoštri pa Slovenskoj vesi, da bi na mejsec gnauk leko pošlüšali božjo besedo v maternoj rejči. Pri tejm jim je pomagala soboška škofija, sam škof dr. Marjan Turnšek pa generalni vikar in kancler Franc Režonja, vej pa župniki, steri v Varaši mešüvajo, so iz te püšpekije. V evangelijumi smo poslüšali o Jezušovi zadnji čüdi pred njegvo smrtjo, o tom, kak je Lazara s smrti zbüdo. S tejm je pokazo, ka je gospodar nad smrtjo, nej samo nad naravo, kak je pokazo s prvo čüdo, gda je v Kani Galileji vodau spreobrno v vino. Jezuš je Lazari živlenje dau nazaj, vrno, človeki pa je vrno možnost, da prav, da dobro vidi. Da prav, da dobro razmej, pa da se dobro razmejmo med seboj. Od prvoga greja Adama pa Eve ne vidimo prav, se ne razmejmo med seboj, nej mlajši s stariši, nej stariške v zakoni... Naj-üša posledica toga greja je pa smrt. V smrti leko živimo na etom svejti tö (alkoholizem, droge, ločitve), zatok se Jezuš želi ustaviti pred tejmi našimi grobi. Tam, gde je Jezuš, tam je živlenje, tam nejga smrti, je pravo v pridigi dr. Marjan Turnšek. Jezuš je sam živlenje in goristanenje, telko smo ga deležni, kelko smo sposobni (képesek vagyunk) lübiti. »Lübite se med seboj, lübite se kot Slovenci,« je bilau eno od sporočil (üzenet) nedelske škofove pridige. Mislim, ka bi varaški Slovenci med pripravami na vüzemske svetke lepšoga dara, lepšoga sporočila ranč nej mogli dobiti. Marijana Sukič USPEŠEN REFERENDUM 9. marca se je več kot 50 odstotkov (50,49) volilnih upravičencev udeležilo referenduma, do katerega je prišlo na pobudo FIDESZ-a in Stranke krščanskih demokratov. Volivci so dobili tri vprašanja (Ali se strinjate s tem, da v bolnicah ne bi plačevali dnevne takse? Ali se strinjate s tem, da ne bi plačevali takse ob obisku pri zdravniku? Ali se strinjate s tem, da ne bi plačevali šolnine?). Pri prvem vprašanju je pritrdilno glasovalo 42 odstotkov vseh volilnih upravičencev, 8 odstotkov je bilo proti. Pri drugih dveh vprašanjih je bilo za 41 odstotkov, proti pa devet odstotkov. Po zakonu o referendumu je referendum uspešen, če se enako odloči 25 odstotkov vseh volilnih upravičencev. 2 Sombotel PREDSTAVILI SO UNIVERZITETNI CENTER SAVARIA Poslanci parlamenta so odločili, da je Madžarska s prvim januarjem 2008 dobila Zahodnomadžarsko univerzo, ki jo v tem študijskem letu na desetih fakultetah obiskuje prek 20 tisoč študentov, njen sedež pa je v Sopronu. Novi univerzi so priključili tudi visoko šolo Dániel Berzsenyi v Sombotelu, ki zdaj nosi ime Univerzitetni center Savaria, in ga vodi dosedanji rektor, po novem predsednik dr. Karel Gadanyi, rektor pete univerze po številu študentov v državi je dr. Sándor Faragó. Novo zahodnomadžarsko univerzo so pred kratkim predstavili v Sombotelu. Na slovesnosti v veliki univerzitetni dvorani so se zbrali številni ugledni gostje iz sveta politike in univerzitetnega življenja, tako domačega kakor iz ustanov, s katerimi je doslej in bo poslej sodeloval Center Savaria, v katerem je okoli 6 tisoč študentov. Po kakovostnem kulturnem programu, ki so ga pripravili študentke in študenti iz Centra Savaria, so o novi univerzitetni organiziranosti, zlasti pa o pomenu, govorili politiki in predstavniki univerz. Tako Péter Kiss, minister v kabinetu premiera Ferenca Gyurcsánya, župan mesta Sombotel György Ipković, predsednik Centra Savaria dr. Karel Gadanyi in drugi. Dosedanji rektor, zdaj pred sednik dr. Karel Gadanyi, ocenjuje, da prinaša nova organiziranost kakovostne spremembe za študente in mesto Sombotel. Mesto in županija sta dobila univerzo, kar pomeni možnost študija na univerzitetni ravni za mlado generacijo tega dela Madžarske, seveda tudi za Porabske Slovence. Predstavitve Univerzitetnega centra Savaria se je udeležil tudi dr. Marko Jesenšek, dekan nove mariborske Filozofske fakultete, ki je nastala iz velike Pedagoške fakultete. Uveljavljeno je dolgoletno sodelovanje med Visoko šolo Dániel Berzsenyi, zdaj Univerzitetnim centrom Savaria, in mariborsko Pedagoško, po novem Filozofsko fakulteto. Pred kratkim sta ustanovi podpisali letošnji program sodelovanja, v katerem je na prvem mestu priprava magistrskega študija slovenskega jezika, česar se loteva skupaj sedem evropskih univerz. Problem zadnjih let je v skromnem vpisu na slovensko katedro v Sombotelu. Zdaj imajo sicer na različnih ravneh 15 študentov, vendar s tem, kdo vse študira slovenski jezik, predvsem pa, koliko se ga nauči, zagotovo ne morejo biti zadovoljni. Pred leti so napovedovali študijske novosti tudi na slovenski katedri, vendar se to za zdaj še ni zgodilo. Ko govorimo o slovenski katedri, ne smemo prezreti tudi njene pomembne vloge na raziskovalnem področju in pri posredovanju slovenske kulture v tem delu Madžarske. Slednjega je bilo prejšnja leta nekoliko več kot v zadnjem obdobju. Zato nekolikanj špekulativno vprašanje dekanu mariborske filozofske fakultete dr. Marku Jesenšku, kako pritegniti več mladih za študij slovenskega jezika in književnosti v Sombotelu? V nekoliko daljšem odgovoru je tudi povedal: »Univerzitetni center Savaria je središče slovenističnih študijev za Porabske Sloven- Izredna seja Krovne šolske komisije Krovna šolska komisija Zveze Slovencev in Državne sloven ske samouprave je na svoji izredni seji 28. februarja zavzela stališče do predloga, da bi od septembra letos v porabske narodnostne vrtce namesto dveh obiskov treh soboških vzgojiteljic mesečno stalno prihajala – po en dan tedensko v vsak vrtec – vzgojiteljica-asistentka iz Slovenije. Avtorica tega članka sem članom komisije predstavila dosedanja pri zadevanja na tem področju in jih povabila, da izrazijo svoje mnenje. Vsi so v pretežni meri izrazili pozitiven odnos do projekta, ki naj bi predvidoma trajal v prvi fazi 3 leta – mal čki so namreč v vrtcu povprečno 3 leta in lahko bi se stro kovno spremljalo učinke te, v prvi vrsti jezikovne, pomoči npr. pri eni generaciji otrok. Člani komisije so imeli tudi pomisleke glede finančne si mulacije Vrtca Murska Sobota. Menili so, da ponujeni para metri profila bodoče vzgojiteljice niso potrebni, saj imamo v Porabju – kar se stroke, predšolske vzgoje, tiče – dobre vzgojiteljice, katerim bi bilo potrebno v prvi vrsti pomagati na jezikovnem področju. Če se izrazimo bolj preprosto: pri čakuje se, da bo kandidatka sicer kvalitetna vzgojiteljica, (po možnosti mlajša, komunikativna in fleksibilna oseba), pripravljena pridobivati nova znanja na področju zgodnje ga poučevanja slovenščine. Od nje se pričakuje, da bo pri lagodljiva in s svojim zgledom privzgajala slovenske govor ne navade tako otrokom kot vzgojiteljicam ter posredno še komu. In še marsikaj je bilo rečeno. Sklepi seje so bili, da Komisija v kratkem pripravi pisne predloge za Urad in za Vrtec Murska Sobota; od le-tega se namreč pričakuje, da bo pri izboru kandidatke sodelovala Zveza Slovencev (kot posredni naročnik) skupaj s stroko. Valerija Perger ce, in hkrati za ožji in širši zainteresiranim. Tako demadžarski prostor. Filozof-lajo tudi drugod po Evropi. ska fakulteta v Mariboru Pri nas jeseni začnemo z je edina v Sloveniji, ki ima bolonjskim študijem hunštudij hungaristike, tako po garistike, vendar le-ta ne starih programih kot novih bo namenjen samo madbolonjskih. Seveda imamo žarski manjšini v Sloveniji težave pri pridobivanju ali tisim, ki že dobro govoštudentov. Kot imajo težave rijo madžarsko, ampak bo kolegi na Madžarskem, jih študij lahko vpisal vsak, ki imamo tudi mi pri pridobi-ga hungaristika zanima. vanju madžarskih študen-Podobna rešitev za težave z tov. Sem optimist in prepri-malo študenti je tudi v Somčan, da v združeni Evropi botelu,« je prepričan dekan prihajajo časi, ki bodo bolj mariborske Filozofske fakulnaklonjeni sosedskim jezi-tete dr. Marko Jesenšek, ki kom. Verjamem, da se bo pozdravlja uvedbo študija slozadeva s podporo Bruslja venskega jezika in književnotakoimenovanim malim je-sti na univerzi Eötvös Loránd zikom v letu medkulturnega v Budimpešti, kjer imajo po dialoga začela spreminjati. besedah lektorja in profesorja Mislim, da se bo treba od-Mladena Pavičiča 18 študenpreti v neslovenski prostor, tov, ki zavzeto študirajo slone samo v porabskega, in venski jezik in književnost. tako ponuditi študij vsem Ernest Ružič Porabje, 13. marca 2008 3 Veseli pajdaši v Budimpešti Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem že več lejt prireja gledališki festival ARCUSFEST. Na tem festivali so že večkrat bili špilarji iz Porabja tö, tak gledališka skupina Nindrikindrik iz Monoštra kak števanovski Veseli pajdaši. Letos so 2. marciuša v Pešti špilali v gledališči Thália, ka je od 23. februara do 2. marciuša bijo organiziran gledališki festival za manjšine. Veseli pajdaši so notri pokazali igro Najvekša vrejdnost. Tau igro je napiso Laci Kovač pa jo je notri navčijo tö. Doma v Porabji go že dobro poznajo pa v Sloveniji tö, najbola v Prekmurji. Mi Slovenci, steri živemo v Pešti, smo o tej igri šče samo čüli ali v novinaj Porabje šteli. Zatau nam je prav prišlo zdaj tau špilanje, ka smo spoznali tau zgodbo. Lepau smo vtjüp prišli v gledališči Thália in se je v nedelo zadvečerkoma v tretjoj vöri začnila predstava. Tau nam je dobro prišlo, ta veselaigra na konci zimé. Tak smo se vözosmejali kak že dugo nej. Tej sedem, ka špilajo, eden je baukši kak drugi. Čestitamo jim! Takša zgodba se v živlenji tö zgodi. Šče zdaj čüti, ka starejšo lüstvo v posteli skriva pejnaze. Srmačko žive kak Peter v igri pa nikoma ne pomaga, če je v nevauli. Te se pa zgodi, kak tü tö, ka pejnezge taminejo. Največkrat pa takšni pejnezi ne pridejo naprej, če so zaistinski touvajge, pejnez več gazda ne vidi.Tü v tej igri so pa s Peter gazdo malo šalo naprajli in so ma pejnaze nazaj prinesli, navčili so ga, ka ne smej takšen skaupi biti. Rejsan se je pobaugšo. Sto ga je proso, je vsakšoma dau pa lübici tö dvej bunde obečo. Gora je prišo, ka je na svejti najlepše, če stoj drugoga pomaga, če je v nevauli in je na svejti nikša vrejdnost, če se poštüvamo pa radi mamo. Števanovski skupini smo dosti ploskali, se smejali. Lepau je, ka z ene male vesi tak vözdržijo in tau že več lejt. Dobro je, ka Laci Kovač tau delo neutrudno dela in vodi tau skupino. So igralci, steri že več lejt špilajo pa sploj dobro kak sta Marija Kosar (Szöszi), Berta Dončec, samo če starejše povejmo, pa mlade tö majo. Vüpamo, ka bodo tadale delali in šče večkrat pridejo v Pešt špilat k nam, k Slovenskomi društvi tö. Pri oceni so skupino povalili. Veseli pajdaši so pa vse tiste, steri so je prišli gledat, fejs pogostili. Dosta vrnjikov so narezali in kakšne fajnske. Nazdravili smo z medeno pa drugo palinko, šče dinsko tor-to so ponüdili gostom. Veselje in dobro volau so nam prinesli, sploj dobro smo se počütili, do večera smo zavlekli, saj je rojstni kraj prišo k nam in se je z domanjimi srečati vsigdar nika posebnoga, lejpoga. Irena Pavlič RAZSTAVA LIKOVNE SEKCIJE KUD-A ANGEL BESEDNJAK IZ MARIBORA 7. marca so v Slovenskem kulturnem centru v Monoštru odprli razstavo del likovne sekcije KUD-a Angel Besednjak iz Maribora. Na otvoritvi je sodeloval tudi pevski zbor društva pod vodstvom Francija Kovača. Do razstave je prišlo v sodelovanju z Mestno četrtjo Magdalena, ki že dolga leta vzdržuje stike z Zvezo Slovencev na Madžarskem. (Več o razstavi v naslednji številki.) 4 »Eške dosta kaj znamo« Tkati (szőni) so inda mogli pri vsakšoj iži, če so ščeli plat-no meti. Prav tak so mogli najprlé pouvati len pa konopljo, če so ščeli do platna priti. Z lenom je bilou zato dosta dela. Trbelo ga je sejati, vöposkübsti, zrihlati (z lesenimi glavnikami loučiti semen od stebla), plajati ali kak pravijo »doj položiti pa gor jemati«, treti s trlico, ka so do prediva prišli, predivo razčesati, po gladiti in spresti, na motovilo špule zasükati, špule fajn spucati ka na »garnoke« (krožni vitel) pridejo, iz garnok pa pride klobka do tkalke. Tüdi tkanje je bilo zimsko delo in tou predvsem moško, čiglij ka so v ništernij koncaj tkale tüdi ženske. Kak dokaz, piše Miško Kranjec v svoji knjigi Strici so mi povedali: »Fujso- Tkalstvo ve ženske so – pač po starem običaju – vse morale znati tkati. Sicer pa so pridelali precej konopelj in lanu, ker so ženske čez zimo predle, napredeno sprale na domačem pralu, navile v klopke, nato pa do spomladanskega dela stkale: dokupile so nekaj rdeče ali modro ali zeleno barvanega ‚pamuka’, da so lahko natkale pisane brisače in pisane namizne prte….« (Miško Kranjec: Strici so mi povedali, Pomurska založba 1994). Inda je, kak vidimo, vse bilou z lena in konoplje. Iz lanenoga platna so bile moške pa ženske srakice pa drugi gvant, ka je tou bole fino platno bilou, z konopljenoga, bole grobega platna, pa ponjave, prtovge, žakli, prtički za krüj… Če so ščele, ka je bilo malo farbasto, so notri vtkale küpléne bombažne trakove ali pa pobarvane lanene trakove. Tkalstvo je začnilo izumirati po 2. svetovni bojni, gda so leko lidgé že vsefelé fal platno v bouti küpili. Za turistične namene Sekcija kmečkih žena iz Ižakovec rada prikaže, kak se pride od lena do platna. Na Büjraškij dnevaj sigurno. Prikažejo točno po delovnij fazaj, vse od rihlanja do tkanja. Redno pa se s tkalstvom ukvarja mlada tkalka, štera živi na Hodoši, in sicer Daniela Topolovec. Danielo je furt vsefelé zanimalo: šivanje, tkanje, štrikanje pa tüdi kvačkanje, zatou je šla v srednjo tekstilno šolo. Kesnej je zvejdla, ka naj bi ena trgovina iz Maribora organizejrala tečaj tkanja, če de zadosta lüdi. Da pa nej bilou. Mejla je pa srečo, ka je odila po Nemčiji in so v tistom hostli (hotel za mlade), v šterom je ona bila, organizejrali vsefelé tečaje (tanfolyam), tüdi tkalskoga. In se je navčila. V njenoj bližanjoj žlati tkalcov nej bilou, edino dedekov brat pa prababicin brat iz Sotine sta tkala. Od dedekovoga brata je malo kaj dobila, statve za tkanje, »krousna«, je pa v Nemčiji küpila. Nüca pa eške »kouca« (kolovrat), pa vsefelé druge male pripomočke. Material nabavla v Nemčiji, ka so tam velke fabrike, štere glij za takše meštre, kak je ona, majo skouz vse, ka nücajo. Pri nas takšoga podjetja nega. Zdaj ma takšo prilično malo delavnico v iži, v šteroj živé, gde ma krosna (statve), pa tam ustvarja. Svoje izdelke trži na senjaj, lidgé pri njej kaj naroučijo, edino v boutaj nešče glij preveč odavati, ka pravi, ka se žmetno oda. Daniela je takša, ka rada tüdi drüge vči tisto, ka sama zna. Včila je celou ženske iz Avstrije, Primorske,… organizejra pa tüdi delavnice za šolsko deco, gde se leko včijo tkati. Leko jo vidimo na vsefelé turističnij prireditvaj v Prekmurje, kak je Den meštrov, Beltinški folklorni festival… Daniela je dokaz, ka se mi mladi rejsan leko nekaj navčimo, če se kcoj vzememo. Njene izdelke fejst hvalijo pa jih tüdi štölajo, edini problem je malo višja cena, štero pa mora vsakši izdelek, šteri je rejsan kvalitetno ročno delo, pač meti. Si ga zaslüži. Jasmina Papić Porabje, 13. marca 2008 5 Nove publikacije SIGNAL ŠTAJERSKIH SLOVENCEV V AVSTRIJI Nekoliko pozneje kot sicer je izšel Signal -zima 2007/2008, letni dvojezični nemško-slovenski zbornik Pavlove hiše. Zbornik pripravlja in izdaja Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko, avtorji so iz Avstrije in Slovenije, njegova urednika pa Michael Petrowitsch in Suzanne Weitlaner. V 250 strani obsežnem zborniku večjega formata je tudi bogata fotokronika, ki zajema večino dogodkov v Pavlovi hiši v Potrni. Razvoj Signala je v nekaterih sestavinah podoben rasti Slovenskega koledarja. Zlasti mislim na obseg in vsebino. Kot je bil prvi Slovenski koledar po obsegu mnogo skromnejši, kot so zadnje publikacije, tako je bilo tudi s Signalom, iz nekaj prispevkov v nemškem jeziku in s slovenskimi povzetki se je razvil v obsežen, vsebinsko pester zbornik z množico različnih podatkov in informacij. Urednika se še nista odločila, ali ne bi sedanje oblike Signala kazalo spremeniti v koledarsko in s tem nekoliko dvigniti praktično vrednost publikacije. Kar se tiče vsebine, bi lahko ostala nespremenjena tudi v koledarju, enako tudi dosledna dvojezičnost, ki je za zdaj na avstrijskem Štajerskem skorajda obvezna. Ne samo zaradi poznavanja slovenskega jezika, marveč tudi zavoljo političnih razmer in okoliščin, v katerih deluje Kulturno društvo Člen 7. Ob tem, ko zelo na kratko v spremni besedi Michael Petrowitsch predstavlja vsebino tekstov, napoveduje tudi, da »Leto 2008 prinaša jubilej -10 let Pavlove hiše. V okviru deželne razstave v Feldbachu bomo z ustreznim programom tudi izven hiše opozorili na ta dogodek.« Druga okrogla letošnja obletnica pa je 20-letnica ustanovitve Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko. Slovesnost ob jubileju Pavlove hiše bo predvidoma maja v Potrni. Uvodni prispevek je napisal Erhard Busek, predsednik Inštituta za Podonavje in srednjo Evropo in znan politik, med ostalim tudi nekdanji podpredsednik vlade, in sicer Stari -novi sosedje? Slovenija in Avstrija v 21. stoletju. Avtor takoj na začetku poudari: »Naši slovenski sosedje so od leta 1991 doživeli velike spremembe. Naštejmo le nekaj glavnih: samostojna država, ki je v zgodovini prej ni bilo, samostojen gospodarski in social ni razvoj in nenazadnje od leta 2004 članstvo v Evropski skupnosti. Državljani te dežele so šli skozi spremembe s tempom hitrega vlaka in dosegli spoštovanja vredne dosežke.« Busek se dotakne tudi razmer na Koroškem, zlasti zaradi politike deželnega glavarja Jörga Heiderja. Poudari, da vlada na Dunaju ni storila vsega, kar bi lahko: »Dunaj se je od tega, razen neljubega vprašanja krajevnih napisov sicer distanciral, toda politično niso bile začrtane jasne ločnice do starih nacionalsocializmov.« Pohvali pa, kako Slovenija predseduje Evropski uniji. Glede na vsebino je bila odločitev urednikov zelo umestna, da sta tekst uvrstila na prvo, uvodno mesto v Signalu. O prepletenosti gospodarsatva in politike po naslovom »Evroregija« Slovenija -temna stran razcveta, piše Hannes Hofbauer. Ob razmišljanju o uvedbi evra v Sloveniji ga zmoti upodobitev knežjega kamna na kovancu za dva centa: »Pod zaščito evropske valute je Sloveniji uspelo, ironično, ob opustitvi lastne valute prikazati čuden nacionalni simbol. Čuden zato, ker v 7. stoletju ni bilo ne Slovencev ne Korošcev, da o Sloveniji sploh ne govorimo.« In če je temu tako, kar zgodo vinsko naj bi bilo, zakaj potem avtorja moti knežji kamen na slovenskem kovancu? Pravega odgovora na to vprašanje ne preberemo v tekstu. Nasploh pa velja reči, da je Hannes Hofbauer dobro seznanjen z gospodarskimi razmerami v Sloveniji. Pri oceni nekaterih drugih dogodkov pa ni ravno korekten, recimo, ko piše, da je sedanji pre mier Janez Janša leta 1991 poveljeval teritorialni obrambi, ki naj bi »med drugim streljala na neoborožene jugoslovanske vojake.« Avtor nima pravih informacij tudi o položaju Romov v Sloveniji, pa še o čem, kar bi zaslužilo polemiko s piscem članka. Markus Jaroschka razmišlja o »plodnosti« meja, članek pa je ilustriran z dvojezičnimi napisi ob meji, vendar ne tistimi na Koroškem, kjer jih nekaj je, ampak s slovenskimi ob meji z Italijo: Koper -Capodistria ... medtem ko jih na Štajerskem ni, čeprav je vsem, ki želijo, znano, da je Laafeld po slovensko Potrna. Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju je predstavil Franz Niedelhell; o dejavnosti Avstrijskega kulturnega foruma pa piše Natascha Grilj. Vpis Maribora na zemljevid evropske kulture je naslov članka Borisa Jaušovca, enega redkih slovenskih novinarjev, ki dobro pozna razmere med Slovenci na Koroškem in Štajerskem. Seveda predstavlja Maribor, ki bo skupaj s petimi slovenskimi partnerskimi mesti in portugalskim Guimares leta 2012 postal kulturna prestolnica Evrope. O vlogi časopisa, ki ga zdaj prebirate -Porabju, razmišlja odgovorna urednica Marijana Sukič. Avtorica predstavi nastanek Porabja in izid prve številke 14. februarja 1991: »Časopis ob informiranju igra tudi pomembno vlogo pri ohranjanju narodne identitete in maternega jezika Porabskih Slovencev.« Gerhard M. Dines je zapis naslovil In vedno znova nemški okop, piše pa o Slovencih v Gradcu. Zanimivo branje, enako kot predstavitev fotografske razstave pokojnega glasbenika Bojana Adamiča, ki je pogosto posegel po fotoaparatu. Tako je nastal tudi cikel fotografij ptujskega kurentovanja in drugih mask: »Bojan Adamič ni bil le vrhunski glasbeni ustvarjalec, ampak tudi vrhunski fotograf.« Mariborsko sinagogo predstavlja Marjan Toš, o pravnem varstvu slovenske manjšine v Avstriji piše Anton Novak, avtor istoimenske knjige, ki je izšla pri Mohorjevi založbi. Za zaključek izkušnja učitelja Ernsta Korblerja iz Arneža: »V realki v Arfelsu smo kot eksperiment kot drugi živi tuji jezik ponudili francoščino in slovenščino. Približno tretjina se je odločila za sloven-ščino, ostali za francoščino. Bolj sproščeno je bilo pri tistih, ki niso bili obremenjeni, ali pri priseljenih družinah, ki so na to gledale dosti bolj odprto in svobodno. Kako se bo to razvijalo? V smislu bolj spretnega, tistega, ki govori več jezikov -in v tem pogledu so Slovenci, ki znajo tako slovensko kot nemško in angleško, jasno v prednosti.« Mimogrede še podatek: pouk slovenščine kot jezika sosedov v tem šolskem letu obisku nekaj čez 250 učencev in učenk ljudskih, torej osnovnih šol. Ernest Ružič Porabje, 13. marca 2008 6 Poštar sam biu pa sam »bus« tö vozo Za poštara biti je nej léko ka so nas z zraka zato tö do-pa bi je pogledno, če ešče ži-»Ranč ne guči. Včasin je tak lau pošto vozit. delo, zaman so autonge, sta mantrali. Zaman je fabri-vejo. Pred dvömi lejti so ešče bilau, ka ešče dva konja bi »Tau gvüšno, ka nej. Tü nej motorbiciklinge pa biciklin-ka skrita bila za hrasti, zato živeli, tau vejm, zato ka smo komaj pelala. Bile sta dvej bilau, ka bi nej üšo, samo ge, slejdnje stopaje zato itak so nas večkrat vpamet vzeli, v Petrauvcaj guščice delali, velke kasarnje s puno soda-te, če so cugi dolastanili, pejški trbej naprajti do kuč. pa so bombe lüčali. Gnauk pa so mi tam tak prajli.« kami. Tej sodacke so iz Nyír-dvakrat pa te, gda je Raba Gnauksvejta je tau ešče bola sam pri ednom hrasti doj-• Štirdesetštrtoga ste do-séga bili, gde je tistoga reda vövlajala pa je poštija pod žmetno delo bilau, gda ešče potülgeni biu, enga včesnilo mau prišli, vojsko ste doj-nej bilau djabok. Tej sodacke vodauv bila. V zimi, gda je nej bilau autonov. Pošto so pa iz hrasta je bomba taši zaslüžili, kak je pa te bilau so odtec v ladaj pošilali djab-velki snejg zapadno, te sam v Varaš s cugom pripelali, falat vövčesnila, ka sam ga tadala? ke domau.« s sanami üšo, gda je pa dež od tistac pa tadala s konjski ranč zdigniti nej mogo. Te je »Edno leto sam doma biu, • Pri kučaj so kipüvali üšo, te sam se pa močo. Najkauli vö po vasaj, nej se je skrak ojdla pri meni kosa.« potistim sam pa te štirdeset-djabke, ali od kec so je vze-bola üša je te bilau, gda je štelo, če je vrauče bilau ali • Nejste se bojali? šestoga üšo pošto vozit. Cej-li? velki mraz biu. Gda človek mrzlo. V Porabji so s cuga »Nej, kak bau, tak bau, »Vej so oni kipüvali! dvej vöri na kauli sejdo, je na dva tala vozili vö pošto. sam si mislo. Če mrejti ÁFÉSZ je tü emo edno cejlak vküpzmrzno, zaman Eden kraj so Števanovci bili, trbej, te mrejti trbej.« velko skladišče (rak-si se kakkoli gorazravno.« drugi kraj pa Gorejnji Senik. • Če ste notra na tár), gde so djaboke • Zvün pisem, novin pa Na Gorejnji Senik so pošto okno gledali dekle, meli. Sodacke so vnoči pakov ste pejnaze tö mogli s konjski kauli Antal Kraj-te ste tau tö vidli, ka te lade v kasarnjo od-pelati na kauli? car, po domanje Vankešin delajo? nesli, gora so spisali »Notra v Varaš sam pelo Anton, vozili. »Na sto so mele vösiple nauvi, svoj domanji pejnaze, pa če trbelo, te od atrejs, pa hajt, lada tistac nazaj tö. Gnauk sam gratali? (puskapor), pa s tistim • Anton, gda ste vi poštar no stau kila smodnika üšla domau. Te djabo-tak goraplačo, zato, ka so mi »Potistim, ka sam vojsko so te z rokauv golaubi ke sam vse ge notra v je odnesli. Ešče sreča, ka nej dolazaslüžo, istino, nej sam še napunjavale.« Varaš zvlačo.« dosta pejnez bilau, samo štidugo biu, samo tri mejsece, • Tam je te zato tö • Če ste se vi s kauli rigezero petstau forintov.« pa te tri mejsece tü na prisil-nevarno bilau, nej, pelali, te je dostakrat • Tistoga reda je zato tau nom deli (munkaszolgálat) gde je telko smodnika bilau, ka je drugi tö itak nej tak malo penez na fronti. Štirdesetštrtoga bilau. gora vseu, nej? bilau. »Tistoga reda so moja »Zato sam pravo, ka nej dopa decembra so nas že do-v luft odišla. Tak je vse septembra sam začno delati, »Gnauk je edna zidina kaula tak bile kak bus. sta, ka sam dosta več šegau mau pistili.« rancodneslo, ka od ti Če stoj v Varaš sto titi, emo pelati kak te. Za tiste te se je z menov pelo. pejneze, ka so mi je vkrad»Zato, ka so že šli Rusi pa ko-delale, ešče gvanta so • Zaka? sti šest dekel, ka so tam Po vrastvo sam v pa-nili, bi dvej lejpe krave leko nec bilau bojne.« nej najšli. Ne vejm, kak tejko odo, ali če je stoj küpo.« • Kak tau, ka so vas ta se je tau zgodilo, da je tam lak do šesdesetprvoga leta.« batežen biu, tistoga sam tö • Kak so leko vkradnili? djali pa nej med redne so-sploj sigurno bilau. Dvej • Kak tau, ka ste tak nja-ge pelo. S tejm sam te nika »Tak, ka sam nej vpamet dake? porte so bile, mala pa velka. li? malo vcuj leko prislüžo, zato vzejo, dola s prtljažnika »Za volo oči. Že sam se tak Tam si spice prejknesti nej »Plačati so trno nej steli, pa ka moja plača je nej velka (csomagtartó).« naraudo, ka sam na eno mogo. Če so te zgrabili s spi-te so že začnili autobusge bila.« • Kaule so mele prtljažokau nej vido.« cami, na šest dni so te zaprli. odti.« • Popa ste nej vozili? nik? • Kama so vas pelali de-Ka se je tam zgodilo, tau se • Ka ste vi za delo meli, »Tistoga gospauda, šteri je »Kakšne kaule! Tau je v nelat? več nikdar ne zvej.« gda ste pošto vozili? v petdeseti lejtaj namesto delo bilau pa z biciklinom »V Veszprém, v fabriko • Golaubiše ste kaj zato v »Zazranka v ausmoj vöri me Kühara biu, če dobro vejm, sam biu. Tau je tö zato bilau, orožja in strojev Danuvia žepki prinesli vö iz fabri-je poštarca tü na Gorejnjom se je Kaus zvau, tistoga sam ka se je pošta nika nej briga(fegyver és gépgyár).« ke? Seniki spakivala, te na Do-dosta vozo v Varaš. Včasin la. Ešče eden ruksak so nam • Ka se je v tistoj fabriki »Kaj bi pa nej. Če bi tistoga lejnjom Seniki sam se sta-sam tak čemeren biu, ka nej dali.« delalo? reda najšli pri meni golaubiš, vo, tam so pa gorspakivali sam si dostakrat mislo, ka je • Kelko plače ste dobili za »Golaubiše so napunjavali. te bi me na več lejt dojzaprli pošto, pa sam se te pelo v gnauk gorobernem s kaula-tau delo? Od najmenši, do najvekši.« ali pa štatarium, pa bi me Varaš.« mi vret.« »Ka sam daubo? Šestau • Kak se je tau delalo? včasin tastrlili. Na tau smo • Vi ste pejški šli? • Zaka? forintov. Za tau sam eden »Tau ge ne vejm, zato ka se sploj fejst skrb meli, pa na »A, vraga. Emo sam dva »Zato, ka je z njimi čedno lejpi gvant leko küpo, pa je tam edna nauva fabrika eden drugoga tö. Emo sam konja, pa tak na kaulaj. Na pripovejdati nej mogo. Vsig-nika drugo nej. Pa gde so te začnila te zidati, pa mi smo tam enga padaša iz Šalame-deseto sam emo vöspisano, dar so samo tau spitavali, konji pa kaule, ka so se cejli tam delali. Bilau zato, ka nec, s tistim sva tak bila, kak ka v Varaša moram biti. Iz kelko so konji stari, kak mejsec nücale. Gda sam v fosmo notra na okno gledali, če bi brat biu, vejndrik bi se Varaša sam pa podnek üšo dugo do ešče leko vozili pa ringi biu, pa sam drva pelo zato ka so tam dekle delale. z bratom nej tak poštüvala. nazaj, pa sam pelo, ka so tašo. Dostakrat me je že vse notra v Varaš, sam trikrat One so civilne delavke bile.« Biu je tam ešče eden z Do-oni poslali. Tau je tak bilau glava bolejla od tauga. Gda telko prislüžo kak na pošti • Te ste vi v dobrom mesti lejnec tö, tak se je zvau, ka vsikši den. Nej sam emo nej so Kühar nazaj prišli, njij cejli mejsec. Zato sam pa te slüžili? Lepoša Pišta. Najraj, če bi se petka pa nej svetka.« sam rad vozo.« tak njau vse.« »Nej je tak dobro bilau, zato dalo, gnauk bi v auto vseu • Dosta pošte je bilau? • Gvüšno nej léko delo bi-Karel Holec Porabje, 13. marca 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA DVA JEZIKA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa Jožek je začno oditi v prvi klas šaule. Meo je vküper spoznali, si dosta pogučavali, gda so meli puno pajdašov pa pajdaškinj. Deca so se friško NEVOULASTI ŠTRK Vsikši normalen potok vleče k sebi eške vsefele drugo stvar, nej samo ribe pa takšno. Zato so pri potoki rade ftice tö. Velke pa male ftice. Pa tiste najbole velke tö. Takše kak štrki. Celou, če je zemla pri potoki bole mokra gé pa si leko po njoj iškejo gesti. Včasi se takšo tö zgodi, ka štrk v potok odide. Depa tou bole po nesreči ka pa zaistino. Depa kak je povedano, takšo se zgodi pa se je zgoudilo v potoki naše zlate ribice tö. Edno sprtolejt je prileto na eden rour nejdaleč vkraj od potoka eden štrk. Neje biu mladi pa neje biu stari. Prileto je, pa začno vküper nositi gnejzdo. Pa čakati na ženo. Depa bole je čako, menje vüpanja je emo, ka pride. Pa je zatoga volo biu vsebole nevoulasti. Njé pa nej pa nej bilou. Rejsan je že tak vögledalo, ka sploj ne pride. Nin se njoj je gvüšno kaj zgodilo. Nevola je bila vse vekša. Že je nej vedo, ka naj dela. Pa je ranč takši vövido tö. Kak če bi nej vedo, ka dela. Več nej biu samo nevouolasti, liki že malo zmejšani tö. Drugim štrkom je že trno na mozgé išo. Na, kakoli že, gesti je zato trbelo. Najraj je z dugim klünom isko gesti ranč pri potoki. Eden den, gda je nevola bila najvekša, je sam od sebe odišo v potok. Sploj je nej vpamet vzeu, ka je v potoki. Samo je ojdo gor pa doj po njem pa razkapo s klünom nut po vodej, kak bi pužake po zemlej isko. Drugi štrki so se njemi smedjali, ribe v vodej pa so ga čüdno pa z debelim gledale. Kak bi ga pa nej, vej so pa takšo eške nej vidle. Zato, ka je biu nagnouk v takšoj vodej, ka je že bila višeša od njegvi tenki noug. Že je skur plavo kak kakša velka reca. Na toum mesti je že znouva bilou delo za zlato ribico. Vej bi se pa leko zalejala, nevoula štrkova. -Ka je, štrk, se ti je vcejlak zmejšalo ali ka ti je gé, - se je začnila koriti z njim. -Kak bi se mi pa nej, če pa nega moje žene, -se je nevoulivo, -najraj bi se rejsan zalejo eti v tom potoki! -Tou nej sloboudno, -se je eške bole korila z njim. Pa njemi je povedla, ka naj jo zgrabi s klünom, ka njemi spuni želenje po ženej. -Depa naraji me stisni, ka me ne zmuždjiš! Tak naraji jo je prijo, kak bi svoje mlade štrke emo v klüni. -Püsti, me püsti, pa ti želenje spunim, -je začnila kričati zlara ribica kak najbole za istino. In je ranč tak bilou, kak sta se zgučala. Un jo je spüsto nazaj v vodou in v tistoj minuti je više njega že letejla njegva žena. Trno veseli je biu, depa malo se je zato mogo koriti. -Ge si langala, ka te tak dugo nega!? Nika je nej prajla v gnezdi se je samo k njemi stisnila pa bila srečna. Tisto leto sta mejla tri mlade štrke. Leko, ka zavolo zlate ribice, sto bi tou vedo. Miki Roš fraj, pa so za labdov skakali. Meli so tüdi dobro leranco, štera je razmila njüvo mladost pa decinsko razigranost. Včila je deco, ka morajo biti eden za drugoga, pomagati si, če šteri kaj ne vej, pa se dosta pogučavati. Ali deca nejso vsi ednaki, vsakši ma svoje življenje, svoje mišljenje, pa kak deca, tüdi eden pred drügim se radi bahajo (se radi gornesejo). V razredi so meli tüdi ednoga dečka, šteromi je bilou ime Fric. On je biu od vsej dece najbole ovakšen. Njegovi stariške so delali v Nemčiji, on se je tam tüdi naroudo, dobro je znao gučati nemški jezik, pa se je s tem fejst gorneso. Stariške so prišli domou zato, ka so njega dali tü v šaulo. Dobro pa je gučo tudi prekmursko, bole njemi je delala težavo prava slovenščina. Ali gda se je Fric tak gorneso, pa kak deca pravijo vö meto, je Jožeka najbole svadilo. Dostakrat si je mislo, kak bi on njega malo doj zabrenzo. Doma je mami pa atiji tüdi povedo, kakši važnjakovič je Fric, ka zna nemški jezik gučati. Stariša sta ga potrauštala, ka gda de on odo v vekše razrede v šaulo, de se tüdi včiu nemški, pa ešče angleški tü, pa de se tü leko gorneso. Samo mora biti priden, pa se lepou včiti. Te pa naslednji keden, gda so šli v šaulo pa je bilou pa vse gnako kak prlé. Jožeki je že pa tou vse prejk prišlo, pa gda je leranca odišla vö z razreda, je šou vcuj k Frici pa njemi pravo: »Ka se pa tak gorneseš, pa tü gučiš nemški, ges tü znam dva jezika gučati.« Fric pa ga je gizdavo pito: »No, pa povej, šteriva sta tejva dva?« Jožek se je ešče bole razčemero, pa se na ves glas zdrou: »Ges tü znam dva, pa ka ti povem, tou sta slovenski pa prekmurski«, pa je ešče potrdo: »Znaš zdaj ti, si me dobro čüo, prekmurski pa slovenski.« Potem pa je Fric samo doj poveso oči, pa več dale nika nej gučo. Jožek pa je biu zadovolen, ka je njegvo gizdavost malo doj potežo. Včasih se tüdi znajti trbej, si je mislo mali Jožek. Marta Sever Porabje, 13. marca 2008 Narisala: Dorottya Kern, Sakalovci, 15 let PETEK, 14.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.40 OSMI DAN, 12.10 JEDRSKA VELEBLAGOVNICA, ANG. DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ZGODBE IZ OTROŠTVA, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALI NA KMETIJI, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 POSEBNA PONUDBA, 17.45 NEVIDNI BOMBNIK B-2, AM. DOK. ODD., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI,KULTURA,ŠPORT,VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: ZBIRATELJI, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.3.1990, 0.50 NEVIDNI BOMBNIK B-2, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL PETEK, 14.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.3.1990, 7.55 GLASNIK, 8.20 UMETNOST IGRE, 8.50 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.25 EVROPSKI MAGAZIN, 14.00 FINALE SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.55 SP V SMUČARSKIH TEKIH, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MIRČ KRAGELJ, 20.00 BIBLIJA, IZKOPANA IZ ZEMELJSKIH NEDER, FRANC. DOK. SER., 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.15 V SKUŠNJAVI, AM. FILM, 22.50 KRAJINA, SLOVAŠKI FILM, 0.40 DEADWOOD, AM. NAD., 1.35 INFOKANAL * * * SOBOTA, 15.03.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB: ZBIRATELJI, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 13.50 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.20 SANJE O BOMBAJU, ŠVEDSKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 20.55 50 LET TELEVIZIJE, 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HRI-BAR, 23.25 RIM, AM. NAD., 0.20 2046, KITAJSKI FILM, 2.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.3.1990, 2.55 DNEVNIK, 3.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.40 INFOKANAL SOBOTA, 15.03.2008, II. SPORED TVS 6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.3.1990, 7.50 BIBLIJA, IZKOPANA IZ ZEMELJSKIH NEDER, FRANC. DOK. SER., 8.45 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 FINALE SP V SMUČARSKIH SKOKIH, FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 FINALE SP V SMUČARSKIH TEKIH, 14.50 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 15.55 FINALE SP V SMUČARSKIH TEKIH, 17.30 ROKOMET (M), CIMOS KOPER -METALURG, 20.00 RUSKA HIŠA, AM. FILM, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 SOBOTNO POPOLDNE, 1.10 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.55 TAURUS, RUSKI FILM, 3.40 INFOKANAL * * * NEDELJA, 16.03.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 ZA DOLAR VEČ, IT. FILM, 1.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.3.1990, 1.40 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 16.03.2008, II. SPORED TVS 6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.3.1990, 7.45 LYNX MAGAZIN, 8.15 GLOBUS, 8.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.15 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, 10.25 FINALE SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 12.25 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 FINALE SP V SMUČARSKIH TEKIH, 15.15 MEDNARODNI TURNIR MLADIH V RITMIČNI GIMNASTIKI, 15.55 FINALE SP V SMUČARSKIH TEKIH, 17.15 ZDAJ!, 20.00 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 20.55 ESENIN, RUSKA NAD., 21.55 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.35 NA UTRIP SRCA, 0.55 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 17.03.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NEVIDNI BOMBNIK B-2, AM. DOK. ODD., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: NAJ ŽIVALI, DOK. NAN., 16.15 AFNA FRIKI: INTERNET, DOK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK: MORA V LUNAPARKU, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PRITLIKAVI IHNEUMON -MALO ČUDO, FRANC. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 SLOVENIJA PREDSEDUJE, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.3.1990, 1.20 PRITLIKAVI IHNEUMON - MALO ČUDO, PON., 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, 14.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.00 POSEBNA PONUDBA, 15.15 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.3.1990, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.40 HARMONIJE EVROPE: NEMČIJA, 20.00 GLENN GOULD: ONKRAJ, FRANC. DOK. FILM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 C.R.A.Z.Y., KAN. FILM, 0.55 INFOKANAL * * * TOREK, 18.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PRITLIKAVI IHNEUMON - MALO ČUDO, FRANC. POLJ. ODD., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENIJA PREDSEDUJE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, RIS., 16.10 PESMICE O SREČI, 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: 3 U, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 NEBESA POD TRIGLAVOM, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PO STOPINJAH OSAME BIN LADNA, AM. DOK. SER., 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.3.1990, 0.15 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: 3 U, PON., 0.40 VOŽNJA, ČEŠKI FILM, 2.10 NAFTOŽERJI, ČEŠKI FILM, 2.30 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.30 INFOKANAL, TOREK, 18.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 14.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.30 STUDIO CITY, 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.3.1990, 16.55 SLEDI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.15 EP V PLAVANJU, 20.00 MUZIKAJETO: TAMBURAŠI, IZOBR. SER., 20.30 GLOBUS, 21.00 TOULOUSE-LAUTRECOV RAZVRATNI PARIZ, FRANC. DOK. FILM, 21.55 DOM ZA OBEŠANJE, JUG. FILM, 0.20 INFOKANAL * * * SREDA, 19.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.20 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: 3 U, DOK. SER., 11.45 NAŠI BALETNI UMETNIKI - VLASTO DEDOVIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 UMETNI RAJ, 14.00 NEBESA POD TRIGLAVOM, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 16.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.40 ŠKOTSKO VIŠAVJE, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 DRAGI FRANKIE, ANG. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.3.1990, 0.50 ŠKOTSKO VIŠAVJE, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL SREDA, 19.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.00 HRI-BAR, 15.05 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.3.1990, 16.55 IZOSTRITEV, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.15 EP V PLAVANJU, 20.00 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU - PARI, 22.30 AISHILOS: ORESTEIA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.30 5. FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA: ANSAMBEL TINO LATINO, 1.05 VAN VEETEREN: BORKMANNOVA TOČKA, ŠVEDSKA NAN., 2.40 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 20.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 ŠKOTSKO VIŠAVJE, DOK. ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 ŽREBE IN JAZ, IGR. FILM EBU IZ MONGOLIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 SREČANJE S TALIBI, ANG. DOK. ODD., 20.45 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 PRIKRITI NASMEŠEK, ANG.TV FILM, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.3.1990, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 20.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.25 GLOBUS, 14.55 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 15.50 PRVI IN DRUGI, 16.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.3.1990, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 ZADNJA VEČERJA, DOK. ODD., 18.00 POROČILA, 18.15 EP V PLAVANJU, 20.00 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU -ŽENSKE, 22.30 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 23.15 SPOMINI NA UMOR, JUŽNOKOREJSKI FILM, 1.25 PREOBRAT, AVSTR. FILM, 3.10 INFOKANAL OPRAVIČILO V predzadnji številki našega časopisa je prišlo do napake. V članku Prešeren, Trubar in Porabje v glavnem mestu sta kot spremljevalki in pripravljalki programa gornjeseniških učencev bili omenjeni le Ildiko Dončec Treiber in Jolika Szabó. Pri pripravljanju programa sta pomagali tudi učiteljici Eva Lazar in Ibolya Neubauer. Za napako se opravičujemo. Uredništvo SMEJ JE POU ZDRAVJA Pito go je Vdovec dé s pokapanja svoje žene prouti daumi. Naglo njemi s streje pri glavi doj spadne cigeu pa se razleti na asfalti. Vdovec pogledne gori prouti nebi pa pravi: »Ni vrag, stara, ka si že gori?« Ga poznate? Eden človek pita drügoga: »Ste vi Halasov Jožko iz Büdinec?« »Nej, nejsam!« »E, te pa vejte, ka sam tou dja, pa te kaput, ka si ga zdaj oblačite, je moj.« Istina »Je istina, soused, ka ste okouli gučali, ka sam ges svinja, pidjanec pa touvaj?« »Je, je! Prava istina, dragi soused. Samo dja sam tou nigdar pa nindrik nej pravo.« Viagra Podjo je Pištak dvej »viagra« tableti pa kesnau večer pride domou pa rogače po okni. »Što rogače po okni?« se zdere njegva žena Pepa. Pištak pa etak: »Ne pita se što rogače, liki s kem rogače...« Previsike stube Trgé mrtvo pijani idejo iz krčme domou po železniškoj štrejki. Po par stopajaj prvi pravi: »Nikak ne razmejm, zakoj so gnes te stube tak narazno.« Za en cajt potouži drügi: »Kak je te plout tak nisiko postavleni!« Pa se oglasi tretji tö, etak: »Konec problema! Lift že prihaja!« Zakoj te ranim Mouž sedi v dnevnoj sobi samo v spoudnji lačaj. Žena se kori z njim: »Obleči se dönok, štoj pride k iži ka de te takšoga vido.« Mouž pa: »Nemo se oblejko, naj vidijo, kak me raniš.« Žena pa tak: »Te pa eške te spoudnje lače slejči, naj mi povejo, zakoj te sploj ranim.« M. R. Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB