Stev. 8.—XXVII.        L V VHl VCn_______April 1926.
Idrija.
V globel si stisnjeno, rudarsko mesto.          Ti črni brat moj! Nič ne plaši me
Morda se tu izteklo je življenje?                  pogled tvoj izpod čela nezaupni;
Kdo naj široko, ravno krči cesto                   vsi gnani na semenj smo skupni —
iz temne globočine v beli svet?                    pero in kladivo v nakup po ceni enil
Rudarja volja, trudnih rok trpljenje!            Naj ta pravičnost morda straši me?
Saj kdor iz jame hodi solnce zret,                A kakor črn si in zlovoljen, brat,
pozna srca on burno hrepenenje,                   tako si v srcu plemenit in zlat
iskreno v mislih z njim je ves prevzet,        in vdan tako si z dušo sotrpinu;
svobode si želi, k svobodi hoče                     na težkih si izkušnjah prebogat
dnha mu koprnenje vroče.                              in še mladost spi v žalera ti spominu.
Ti črni mož, ti mož rudar!     '                       Rudarju čuva žena dom in hram,
Kako je mračno ti upadlo lice;                     mladenka plete čipke bogatinu,
koval si v jami drugim drag denar              mladenič ne vprašuje kod in kam:
in sebi do življenja kos pravice:                   v temino za očetom se pogreza,
iz rok do ust, kaj ti vse drugo mar!            med kamenje za bornim kruhom seza.
In vendar, brat moj, na v pozdrav roko!      Ob mestu vije krog se hladnih šum —
Zaveznika si iščiva rtvnice:                           je li to ob ogromni krsti venec?
Kar Svsvoje volje priboriš močjo,                  Na gorah zarje se užge lestenec,
to je le tvoje po najvišji ceni —                  moreča z duše odvali se peza —
kdor vzame to, nasilno te opleni!                 ponos vzravna rudarja in pogum!
E. Gangl
:...-.                                                             .             -                        .'""¦¦.        201