Sfovcnska Kraiina. Nalivi, toča iii povodenj. Radi nalivov 27. in 28. maja je Mura tako narasla, da je prestopila bregove in je povzročila nepregledno veliko škc, de in opustošenja, ki se ne bodo dala tako naglo popraviti. Nesreča je najbolj udarila vasi: Dokležovje, Dolnja, Srednja in Gornja Bistrica, Krog, Ižakovce, Petešovce, Bemico in Kot. V Dokležovju je porušila povodenj pet hiš. Iz 80 hiš so morali ljudje zbežati, ker je obstojala nevarnost, da bi jih voda podrla in odnesla. Poplavljenih je 20.000 do 30.000 oralov. Pri Dokležovju je odneslo valovje 20 m dolgi most in je tamkaj promet pretrgan. Voda je segala 3 m nad navadnim stanjem. Njive in travniki so za letos uničeni. Pri Murskem Središču je odnesla Mura velik kos obrežja in je ogrožena železnižka proga. Povodenj je uničila vso divjačino na obsežnem poplavljenem ozemlju. Kmetje so obupani, ker jim je voda oblatila in odnesla, kar je fie pustila toča. Velike škode niso mogli niti doslej približno precenlti. Crensovcl. PrejSnji teden Je Mura prekoračila Svoje bregove. Vse vasl ob Muri trpijo zelo veUko Skodo. Mura je tekla kar po nekaterih vaeeh. Iz nižje ležečih hiS so se ljudje morali od- seliti. Več hiš je bilo pod vodo. Nekatere je voda izpodjedla, da se rušijo. Trava je unicena in tudi poljski pridelki. Na njivah je voda stala veliko nad en meter vižine. že od leta 1916 ni bilo tako velike vode. Ceste so razjedene. Pričakujemo, da bo davčna uprava odpisala prizadetim posestnikbm zemljiški davek. Ni prizadeta samo naša fara, ampak vse vasi od Radgone do Lendave. črensovci. V torek in sredo dne 26. in 27. maja smo imeli našega prevzvišenega škofa v svoji sredini. Sprejem je bil res lep. Naproti Prevzvišenemu so šli konjeniki v starih prekmurskih nošah in kolesarji. Sprejem je bil pred župniščem. Zvečer je pevski zbor napravil podoknico g. škofu. Res so izvrstno zapeli, vsa čast pevcem, zlasti g. organistu žižku, ki je v kratkem času dosegel take uapehe. Birmancev smo imeli 698. Sv. Sebeščan. Tu je umrla Lendvai Frančiška, ki je bila veliko let v Ameriki in si spravila lepo premoženje. Lotila se je je jetika in je v 54. letu starosti izdihnila svojo blago dušo. Si, nu in hčerki, našima naročnikoma, iskreno sožalje, rajni pa večni mir! Beltinci. V sredcr dne 27. maja je nenadoma umrl g. Erjavec, dimnikarski mojster. Našli so ga v potoku mrtvega. Vode je bilo le nekaj centimetrov. Najbrž ga je zadela kap. Sobota. V nedeljo dne 24. maja smo imeli zelo lepo slovesnost. Prevzviaeni g. škof je prišel k našim salezijancem na svetek Marije Pomočhice. Sprejel je v dijaško Marijino družbo več novih članov. Ob desetih je imel slovesno pi*idigo. Po sv. maši se je razvila po našem mestu zqlo lepa procesija. Sobota je bila v zastavah in cvetju. Okna so bila razsvetljena. Nesli so kip Marije Pomočnice. — Isti dan je Prevzvišeni tudi blagoslovil temeljni kamen za novi Delavski ski dom. Most na Petanjcih. Pri preiskavi dna v svrho gradnje opornih stebrov na Muri • pri Petanjcih se je mislilo, da se nahaja na dnu trda skala, kamor bi se lahko položili betonaki oporniki, Pri nadaljnem vrtanju pa so prišli nenadoma do velike votline in je skozi odprtino udarila mineralna voda ali slatina. Vprašanje je sedaj, kako se bo izvršilo delo pri gradnji opornih stebrov, ko ni trdega in skalnatega dna. Regulaclja Mure. Za proračunsko leto 1936—. 1937 je bila predvidena postavka 460.000 Din za notranjo Muro, to je za del od Petanjec do Murskega Središča na obeh bregovih Mure. Ta svota pa je tako minimalna, da je še premalo zadostna za oba bregova, to je v Ižakovcih in v Bunčanih, kjer so potrebna najnujnejša regulacijska dela. Oblast bo morala radi sedanje poplave v maju svoto podvojiti all potrojiti, da se doseže temeljita regulacija in zadosti ubogemu ljudstvu, kateremu je sedanja poplava velik del pridelkov uničila. Slovenska krajina v politiki. Naše politiCne razmere so že itak znane širši javnosti. Vendar pa ne moi-emo zamolčati sedanjega kroga ljudi, ki vidijo le sebe in svojo korist. Radi bi vedeli, kdo je merodajen za izvršitev ljudske volje pri nas. Mogoče tisti gospodje, ki so nekoč v vsemogočni JNS stranki uničevali in upropaščali mirne in pridne Ijudi, odstavljali župane in po svojem krojili občinsko in narodnogospodarsko politiko Slovenske krajine? Ne. Odločna je naša beseda in damo prav našemu ljudstvu, ki se zbira v vrstah JRZ in odklanja vsako demagogijo, še manj pa od »Gospodarske sloge«, ki je začela napadati in izlivati svoj gnjev na vse politične pripadnike bivše SLS. Naši ljudje so nagi in ne pozabljajo krivic, zato ae vai taki gospodje lahko aami izbirajo in aebe poatavljajo za vršilce avoje politike med štirimi atenami. Pri pominjamo to kot kronisti.