KURENT 1941
		1 H % m 4 «PM 1
Nepoboljšljivi list za. domače zdravje in veselo napredovanje Mislinjske doline in njenih planin.		
Slovenj Gradec 1940:
Leto XIX.	Sloven] Gradec, pustni torek 1941.	Štev. 19.
Tisk: Podravska tiskarna, Maribor; za tiskarno odgovarja Lojze Stražnik, Maribor. Izdajatelj: Slovenjgraški salonski orkester, Slovenj Gradec; odgovoren: Miloš Grmovšek, Slovenj Gradec. Za uredništvo: Seliškar Anton, Slovenj Gradec in penklubovci
slovenjgraški.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke Slovenj Gradec Telefon št. 4 Obrestuje'vloge najugodnejše, eskonlira menice, do- . ^ - - voljuje posojila, izstavlja uverenja, zamenjava valute : in čeke. Vrši vse bančne posle najkulantnejše. Prvo-: vrstne bančne zveze v Jugoslaviji in v inozemstvu.	
•Pri meni izdelani črevlji držijo 10 let Lep kroj, najboljši materijal! Levovnik Josip črevljarski mojster SLOVENJ GRADEC, šolska ul. 1	Spoštovane gospe! Možiček bo ostal doma, če boste stene Vašega doma preslikali! Okrasni vzorci grozdja, igralnih kart, srčkanih dam etc. Privlačujoče bar vel Priporočam se! la^ACIJ SMEH' slikarski in pleskarski mojster SLOVENJ GRADEC
Solidno in poceni kupiš le v trgovini Karel Rojnifc \	Telefon št. 17 - Slovenj Gradec Velika zaloga manufakturnega blaga, perila, galanterije, špecerije, železnine, gotovih oblek, klobukov, pisarniških in šolskih potrebščin, črevljev i. t. d., i. t. d.
Pijačo in jedačo za vsak želo-jiec in vsak žep • prijetno družbo najdeš pri Amaliji Deberšek (PREJ CAJNKO) SLOVENJ GRADEC	Ob vsakem času le zapeljemo ali preselimo! SLEMENIK MIHA AVTOPREVOZNIŠTVO • AVTOTAKSI SLOVENJ GRADEC
Hej Jaka, kam tako hitiš? '?«•««»*» VMhpf ■ Na noge glej, sicer jih še zgubiš! V B)fM)Bv%J BBB)B tv Vn n Ni časa, k važni seji se mudi dobro vino v njem deli, in razen tega še želodec me boli! poceni je in glava nič Te ne boli! j zato obiščem hitro še poznan „BUFFET“, Zato z menoj v lokal še stopi ti, Ti ki iz točilnice se je rodil na svet. dobiš takoj, ko zvonček pozvorii!	
PRIPOROČAMO TVRDKI	
ČAS FRANC Dovže, p. Mislinjo TRGOVINA Z LESOM Telefon št. 3 (p. Mislinja)	F. B. ČAS Meža NAKUP IN IZVOZ LESA Telefon št. 9 (p. Meža)
Še zidamo! ' Poglej načrt in proračun! Staro prezidivamo. Tudi prezidavamo. Dvigamo! Vprašaj pri tv. VERČNIK ŠTEFAN GRADBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC	Vsako naročilo izvršim točno in pod ugodnimi pogoji Krofi Anton TESARSKO IN STAVBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC • GOSPOSVETSKA ULICA 6
Kurentova novoletna mirovna poslanica
- zaplenjena.
Dobili smo uradni poziv, da priobčimo na prvi strani Kurenta mesto mirovne poslanice sledeča
NAVODILA
za zadržanje pred, med in po zračnih napadih, podnevi in ponoči, v petek in svetek, veljavna za Slovenj Gradec in okolico, izdana na podlagi pravilnikovega pravilnika k pravilniku (popravki in popravki k popravkom so že upoštevani) k naredhi Policijskega ravnateljstva v Slovenj Gradcu, ki je bila izdana na podlagi naredbe v zvezi uredbe in §§ 1724 in 1825 finančnega zakona za leto 1943/44 ob upoštevanju §-a 826, odst. 7, točka (36)-k finančnega zakona za leto 1942/43:
§ 1. Pred prihodom letal:
a)	Splošna navodila: Pričakujte prihoda! Obleka poljubna.
b)	Znaki: 2 minuti trajajoče tuljenje Gajšekovega Gukse (velja samo za čas, dokler še ni siren). Plat zvona po levi strani zvona.
§ 2. Ob prihodu letal:
a} Splošna navodila: Za one, ki nimajo še železobetonskih zaklonišč, velja sledeče: Zadostuje, da zlezejo pod posteljo ali se zaprejo v omaro. Predno to storijo, naj brezpogojno zaprejo glavne ventile pri vodovodnih in plinskih ceveh (velja samo za meščane). Če jim je na razplago več postelj, naj zlezejo pod ono, ki je iz tršega lesa.
Oni, ki jih zaloti sovražno letalo na prostem, naj se takoj vležejo na trebuh (priporoča se, da to že sedaj v miru ob priliki nedeljskih izprehodov pridno vadijo), komur pa je trebuh na poti, pa na hrbet. Če bi pa prišel letalski napad tako nenadno, da ne bi bilo več časa vleči se, pa naj prizadeti hitro zamiži. Pri tem naj pokrivalo obdrži na glavi (da ga sovražni letalec ne bi spoznal). Strogo prepovedano je sovražnega letalca, ki leti nad nami, preklinjati, ker bi ga s tem le še bolj razkačili. Zuganje s prstom pa je smrtno nevarno, ker bi se dotičnega sovražni letalec prav gotovo čisto osebno lotil.
Kdor opazi, da leti po zraku proti njemu letalska bomba, naj se čim hitreje prekriža. Začeti moliti nima smisla, ker nikakor ne bi mogel molitve dokončati.
Če pade bomba, se zarije v zemljo in ne eksplodira, naj oni, ki se tedaj nahajajo v bližini, tiho, previdno in po prstih odidejo, da si bomba ne bi mogoče premislila in le eksplodirala: Najstrožje pa je prepovedano neeksplodirane bombe izkopavati ter z njimi razbijati premog ali drobiti sladkor v možnarjih. Sicer za take prestopke ni predvidena nobena kazen, ker bi grešnika ne mogla več doleteti, pač pa nima smisla, da bi s pokanjem motili soseda in mu pokvarili urico popoldanskega dremanja.
Če bi sovražnik napadel s plinom, ne pozabite natakniti plinske maske (seveda na glavo, ker bi vam kje drugje ne koristila). Oni, ki nimajo plinskih mask, naj nemudoma prenehajo z dihanjem in začnejo dihati šele, ko bo dan znak, da je nevarnost minila.
b) Znaki: brnenje letal, pokanje bomb itd.
.§ 3. Pred odhodom letal: Počakajte njih odhoda.
§ 4. Po odhodu letal:
a)	Splošna navodila: Predvsem ugotovi, ali še živiš. Preštej kosti. Potrpežljivo pričakuj sledečega napada.
b)	Plat zvona po desni strani zvona.
Posebna navodila:
Z ozirom na to, da še ni siren in ostalih signalnih naprav, je najbolje, da se vsakdo takoj ob izbruhu vojne skrije v zaklonišče in tam počaka konca vojne. Izbruh vojne bo naznanilo streljanje topičev, možnafjev, topov itd. O koncu vojne pa bo vse meščane v zakloniščih obvestilo Policijsko ravnateljstvo na krajevno običajni način (s polo). .
Vsem sprehajalcem se nujno priporoča, da si izberejo prostor za sprehajanje čim bliže pokopališča. S tem bodo pristojni ekipi zelo olajšali delo, ker jih ne bo treba daleč nositi.
Če vas napad zaloti v gostilni, izkoristite priliko in bežite v zaklonišče, ne da bi natakarici plačali svojo ceho. Mogoče bodete imeli srečo, da bo bomba padla ravno na natakarico. Med zračnim napadom imejte zaprta okna, da vam letalci ne bi zijali v stanovanje (posebno če ni pospravljeno).
Padalce spoznate po tem, ker padajo z neba z odprtim padobranom. In samo ta vrsta padalcev je nevarna. Onih padalcev, ki padajo z zaprtim padobranom, ali celo brez padobrana, ali pa v gorečem aeroplanu, se vam ni treba bati. .-Vedno pa pazite, da vam kak padalec ne pade na glavo.
Če vam po napadu v peči ali štedilniku noče goreti, preglejte dimnik. Možno je, da vam ga je zamašil padalec, ki je vanj padel. Če je to slučaj, pokličite dimnikarja, da vam ga očisti (dimnik namreč).
Smrčanje ponoči je strogo prepovedano, ker bi sosedje to lahko smatrali za brnenje sovražnih bombnikov in bi se po nepotrebnem izzvala panika.
Odlomki iz Kurentovega letopisa.
(Nekje v Slovenj Gradcu. . . 1940/41.)
1.
Prešmentani časi in skregani svet, ko — — ustvarja nov red, hudič pa nas meša in bombe grme, pod zemljo ni varno, pod morjem tud’ ne.
Kaj Kurent premišljaš kako in zakaj je naš Slovenj Gradec v Evropi še raj.
Žari tu v jasnini mestece streh, pod njimi domuje veselje in — greh.
Sij .žlahtnih meščank in meščanov ponos napihne še Kurentu firbec in nos, da v hišo on vsako zvedav pribrenči, da kroniko mesta napisat beži.
Kako naj jo pišem? Sveluj mi Černe!
Po hišnih številkah? Po črkah? Mar ne? Bom literček vina še vprašal zvečer in kroniko pisal brez rime in mer.
Krstili so leta 1.940 sedemnajst otrok, kje leta 1.939 je 30 (tih) otrok rekord?
Zato petnajst parov so zvezal gospod, da z dvojčki dosegli bi prvi rekord.
3.
So nesli njih sedemnajst v večnosti kraj, zato, da so spet pevci imeli kaj vaj. Statistik še mnogo bi Kurent naštel, bo rajši le zgodbice mične pogrel.
4.
Prekratek bil lani predpustni nam čas, je smučarka Ančka si našla okras.
Rdeč slamnik na glavi in smučarski dres! Iskala si partnerja, ki nosil bi fes!
Morda pa le žarkov ultra — vijol lovila je dečva pod svoj parazol?
Rdeč slamnik na glavi, zdravilnejši smuk -vsem sportnikom(icam) v pomislek, poduk!
5.
Da lani je padalo mnogo dežja na cenah se letos še dobro pozna.
Visoko je zrasel tud’ činkvantin, radirk primanjkuje, splahnel je bencin.
6.
Sloven’c tvoja zemlja že tisoč let zdrava! Le volk je med nami, to ne odobrava —.
Naš Vostner na Selih ljudi je budil, letake jim trosil in kmete rotil, na Sele osebno bo prišel gospod, ni treba vam hodit še v mesto na shod.
Selanci hvaležni še danes so vsi, so čakal ministra do pozne noči, kako jih tolažil je Vostner, Bog ve, če bo kdaj minister spet, v Sele naj gre.
7.
Bi Zavecz rad shujšal za petdeset kil, pri Giintherju čaj je zdravilni dobil.
Napil se je čaja. . . jojmene — jej, zadržat ni mogel, je šlo v hlače naprej.
8.
Kaj ženka premišlja? Domov hrepeni, za njo pa že Maksi z motorjem drči. Motorček, on pravi, kupil si bo, odštel je že tisoč din are za to.
Pripeljal je ženkico srečno nazaj, zapeljal motorček brž k Stropniku v kraj: „Motorja ne rabim, spet ženko imam!“ „Jaz tisoč din are nazaj ti ne dam!“
Ženini, neveste, skrbite zato, da štola poveže oba prav trdno, če trdno že v cerkvi povezana sta, v nebesih še trše se zakon zvozlja.
9.
Dva dneva že v tednu ne jemo mesa, kaj kuha naj skrbna in varčna gospa? Zagleda pri Kuharju nenavadno meso, vprašuje radovedno: „Kaj pa je što?“
„Lisica! Poglejte, to kos je mesa!“
„Po čem?“ ga vprašuje štedljiva gospa. „Zastonj vam ga dam!“ Gospa-se smeji, mesa bo dovoljno, prav nič ne smrdi.
Je skuhala golaž. . . Pojedli so ga, smejala se bricem je skrbna gospa, kako so jim teknile drug dan polpete, vprašajte sami, da kaj novega zveste.
10.
50	večkrat za novo palačo lictiral, načrte, stavbišča močno inspiciral.
Ko temeljev trdnih sušil se cement, so morali vzidati vanj dokument.
Čitljivo napisan zgodovinski papir iz dni, ko v Evropi nastal je prepir, od velmož podpisan s pečati podprt, v cementu zazidan||Pkdo more ga strt?
Čez tisoč let pričal bo skrbni spomin, da smo pozabili priložit cekin, gospodje lepo ste cement naš slavili,
11.
Motor že na cesli veselo brenči, nanj Panjek se vsede. . . a žena veli:
„Ne bo ravnotežja. Tud’ jaz grem v Žerjav, ne boš sam po svetu z motorjem brkljav!“
51	mislil je Panjek: „No, meni bo prav! Boš videla kakšna so pota v Žerjav!“
In dirkal možiček je, ženko jezil,
v Žerjavu kakopak še vina napil. . .
Račune je plačal, naročil še kaj, potem pa zahteval je dnarce nazaj, ponoči se vračal z motorjem lepo,
99 krat se prevrnil, pobiral gospo.
Odložit ni mogel boljše polovice, a mi iz te zgodbe spoznajmo resnice.
Da ravnotežje, potrebna sta dva, zato le poišči si dečva moža!
12.
Zdaj svinje so zlata valuta povsod, a mi jih mastimo za kliring-eksport, ocvirke pa tudi častimo doma, zato se Karničnik na rajžo poda.
V Banatu so špehaste čunke poceni, za dobro partijo Karničnik se zmeni,. izplača tam šestnajsttisoč din are, bo drugi dan svinje naložil na gare.
Dočakal Karničnik ni drug dan svinjine, mešetar in ara kot kafra izgine.
Ni jurjev, ni čunkic, oh kaj bo pa zdej, da res je vse to Polončiči ded dopovej.
Doma je robantil in kovčeg založil, v sosedni deželi vso jezo odložil, tri tedne o svinjah je tam referiral, se Vrnil k Polonci, spet konje regiral.
13.
Na soncu se pražil je Tomc-referent, ogled’val bazene, poslikan cement . . .
Kar pride spodobno oblečen France, prav nič mu ni vroče, boji se vode.
Na stolp se je spravil, naj vidijo vsi, kako se oblečen golačem smeji. . . a Tomc ga pobara: „Skoči v bazen!
Sto dinarjev stavim ne skočiš v bazen!“
„Oblečen za dinarčkov sto pa že ne!“ nasmehne se Tomcu spodobno Francč. „Stodeset daj! Kaj gledaš,.,udari.
Da v vodo bi skakal, Bog me obvari. .
Oblečen v bazen France skočil ne bo, pomislil je Tomc in mu stisnil roko: „Stolrideset din. . . Ne bodi zdaj len, kar skoči oblečen v naš slavni bazen!“
Stasili Francč na vrh stolpa stoji, Savinjčan poskoči. . . Bazen zašumi. Ožemal je hlače, rokavnik in glavo, nakremžil se Tomc in izplačal mu stavo.
14.
Zakaj ima občina gradben načrt. . .
Mar hoče sto hiš v Slovenjgradcu podrt? Že Hans nebotičnik si „v črti“ gradi, župan so še v črti, le drug jo kazi.
Jellenz bo svoj vogel malo obrusil, bo Zdovc se premaknit še letos poskusil, bo Sovan prestavil sončni svoj grad, bo Kuhar odžagal zidovje do vrat.
To bo regulacije prvi korak, bo treba izbrisat še mnogo napak, lam Rojnikov ek, notarski tud’ akt in marsikateri meščanski ekstrakt.
15.
Ko slastna dovolj se mu zdela je pajca, k Sekavčniku Kuhar je vabil na zajca.
Že zbrana je družba vesela, številna, na mizi kadi se večerja obilna. . :
Si brišejo brke, o golaž gre v slast, napivajo Kuharju slavo in čast, poližejo krožnik, sesajo kosti, potem Kuharjev Franci jim govori:
„Preljubi naš zajček —skače še živ, mi nismo ga snedli,-zakaj bi vam skriv.“ Bil slasten je golaž. . . kdor pa ni slep bi videl od šetega zajca — lisičji rep.
Kozlali plašljivci, korajžni so pili, bi Kuharja z repom lisičjim pobili.
O letos lisica je čislana jed,
kdo vraga bi vohal, kaj dimi sč v skled’!
16.
Ko pesem nam prvo zapel je .kvintet so znali na stolih prav tiho sedet, . je pesmico zadnjo odpel nam kvintet, v gostilni so moral’ iznova začet.
17.
Sirene tovarn v noč tulijo: „Alarm!“
Zvon bije. Prikaže se prvi žendarm: „Ugasnite luč, in vrata in okna zaprite, v sklonišča meščani hitro se skrijte!“
Sovražnik nad nami rakete prižiga, vse čete požarne k brizgalnicam zmiga, topovi že lajajo. . . bombe grme. . . „Tako bo zares“, šepetajo ljudje.
Pol ure smo v strahu, je zmanjkalo bomb,
oglaša se hvalnica ognjegasnih tromb,
sledi defile požarniških čet. . .
sam Theuerschuh moral je hitro preštet,
koliko nocoj še čajev in vina
natočit bo morala „ogrožena domovina“.
Mladina* po vzorcih se naših ozira, mladina le vzornike naše kopira.
Pijanči, razgraja in v družbi deklet Evropo obnavlja in ruši star svet.
19.
Denarjev bi hitro znebili se rad, ta kupi parcelo, oni kar grad.
Naš striček na dolarjih, srebru sedi,' a Rudlova žlahta si knjižce deli. . .
20.
Se k radiju Sani ponosno zdaj vsede, posluša, primerja, v glavi se zmede, v jeziku domačem, čuj, tristo novic, o kaj je resnice, kaj le le vic.
O radio-vojni čital nič ni, pri radiju Sani ponosen sedi,, posluša, preklinja in stiska pesti, vam bomo pokazal... Mi... Mi... Mi...
21.
Markiral je Kavsovič „Jašovo“ pot, markiral je dobro, hm, Kavs se ne zmot, tri urce le hodiš, tam mav postojiš, se v Kočo pod Kopo direkt zaletiš.
Ob priliki prvi bil Kavs je vodnik, na Jaševi poti potreben ni štrik, so romal veselo, že padal je mrak,
„Do koče ni daleč“ bodri jih junak.
„Kam vodijo steze, kje koče je luč?“ zatika se nekaj v Kavsovi buč.
Prekrasen razgled še naenkrat odpre: iz Dovž pot markirana v klanec se vzpne.
Markiral je Kavsovič „Jašovo“ pot, markiral je dobro, hm, Kavs se ne zmot.
22.
Na Pungartu čuden imajo zdaj mlin, na streh instaliran lovi nekaj na lim, vrti se, ropoče: „Elektrike dim (več s Kope ko s Črnega vrha vlovim!“
Petrolej je drag, a veter zastonj,
Pohorska elektrika ne rabi konj.
Če sveti bohlonej. Če včasih ne svet
23.
Zapustil je Starega trga idile, podedval ni, kupil ni Rudlove vile,
Seliškar zdaj v mestu imaš prah, dirndaj, a Zagica tarna: „Oh, Tonček, nazaj . . .“
24.
Na kišti sedita šimen, Elizabeta, naročil bo morda še kdo kaj kofeta, je ura že pozna in trudne oči, prekratke so v „domu“ zakonske noči.
£uj, v veži se zvonec ostro oglasi, da Simen poskoči, na keglišče hiti.
„Dya deci prinesi mi kisle vode, imam čir v želodcu in slabo srce!“
25.
Prišli iz Obdravja so mav na okol, postavili oder v hotelu si Goli, a videli nismo kulturnih vabil, vrag vedi, zakaj so pred nami se skril?
Nam v cerkvi blestijo zlata umetnine, prelepe so priče slovenjgraške davnine, umetnosti naše prečastiti čuvar, ukaže: „Najlepše nam jaslice vstvari
rezbar!“
Umetnik rezljal je pastirčke, ovčice,
Marijo in Jožefa, hlev, Jezuščka ročice, pastirčkom je dahnil najlepši še čar, postavil nam jaslice krasne v oltar.
33.
Odslej v magacinih bo malo manj krame, zato centimeterčke v roke in grame, a v pasu tri luknje si zvrtajte vsi, ker „suha roba“ bo geslo novih dni.
34.
Na občini, kdo zdaj v problemih sedi, nam moko, koruznjek in žemlje deli?
Tam sejejo seje občinski možje, če bi moko sejali, bi spekli kaj ž nje.
O živi obrazi tu v jaslicah ob lučkah bleste, že zvezda nam kaže, da pridejo Kralji trije, takrat dva pastirčka sta dobila noge, v katero smer, al’ za markacijo sta šla,
Bog ve.
35.
Pri zelju in knedličkih družba izbrana, slavila obletnico svojga papana.
Ni zajčka, ni srne le radio - šnicl in kakšen poljubček od Eme in Mizi.
Iskali smo ju na Pohorju, Šmartnu in v
mesti,
pri Uršuli, v Kotljah, v Mislinju, na cesti, pastirčka še romata, Bog ve kje zdaj; naš župnik vzdihuje: „O prid’ta nazaj!“
27.
Ce mladim zakoncem se k ženi mudi, nesreča prav hitro pušča jim kri.
Naš Franček in Vinkec počasi sedaj z nalomljeno nogo se vračata v raj.
28.
Ko Vinko in Jožca slovo sta jemala se družba vesela v dvorani je zbrala, na tesnem sedeli so, pili močno, tako, da steklenicam prostora ni bilo.
So prazne razbili in polne razlili,1 prekrižal se Simen je::„Bog se usmili!“
29.
Kaj Vavpotov Vika po vogelčkih stika, mar Hildica zala se fantu umika?
Brenčijo tu čmrlji okoli medu, še Tinček in Tonček hočeta rendez-vous.
30.
V soboto popiha jo v Maribor sam, v pondeljek dobimo že telegram, da Fonza je z Olgo odslej zavozljan. Ostal bo petelin (le malo zaspan)!
31.
Nagliček prodaja nam pivičku Laško, dekličem ponuja ekstrafajn flaško, le včasih si skočijo dečve v lase, o tem Herta in Fanika zvedet ne sme.
32.
Na odru smo gledali „Moč uniforme“, zdaj deklicam našim to so že norme, so tihi večeri in temne noči, migljajo le zvezde in voda šumi. . .
36.
Svoj pendrek bo skrhal naš ljubljeni Štruc, o glej, da ne srečaš ga pes ali muc!
Kdo hodi po mestu zdaj s puško na lov in mačka le v glavi prinese domov?
Saj pravim, saj pravim, naš strog kontu-
mac,
natikat nagobčnike, to je štrapac, le Kurentu goflja v nagobčnik ne gre, k županu ga „teraj“ naj gofljo zapre!
37.
Na Svečnico nismo šli smučat na gričke, v 120 hišah obhajali god smo Maričke.
Kdo nagelčke štel je, pecivo, likerje, poljubčke, čestitke in vroče vse želje?
ob osmih zvečer na Five o clock tea naš Sokol je vabil vse brate in sestre, obetal programe zabavne in pestre.
Klavir uglašen za predpustne namene je zbadal podplate in — ritma zamene, na odru pokazal so „Dirndaj mir mi daj!“ nastopil nobeden (na odru) ni policaj, ženili so se kar „po amerikansko“, prepevali, pili so le po slovansko.
Po polnoči: smučarske tekme v dvorani, smuk metrov deset pristoja le dami.
Smo slišal kozarcev še svetli žvenket, jih šimen ni mogel sproti preštet.
Je metla pometala drug dan črepinje, čajanke ponočne blesteče svetinje. . .
38.
Do Pusta še mnogo bo v mest’ polomij, a Kurent, roke si zdaj hitro umij, že škratelj tiskarski na kroniko čaka, zdaj pazi, če v jajcu bo našla se dlaka. Zdaj Kurent premisli: Vojna ali mir!
Naj bo, kakor hoče. . . Svet vlada prepir!
Lov na divje
ÏOS1.
Nekega nedeljskega zimskega toda sončnega popoldneva sem se vračal s sprehoda mimo Zavecza, Dvoršakovega mlina, Mikoličeve tovarne, po elegantnem mostu, ki dela čast občini, sramoto pa onemu fakinu, ki je s kladivom ali kakšnim drugim železjem na nekaj mestih okrušil lepo zglajeno ograjo. Pred Kajfežovo gostilno in na cesti pred Greinovo parcelo zapazim gručo ljudi z obrnjenimi pogledi na Mikoličev travnik na desnem bregu Mislinje. Polovica gledalcev je motrila prizor z zaskrbljenimi izrazi ¡J¡¡¡ blagor ubogim na duhu —, druga polovica s hinavsko škodoželjnostjo. Nekaj ne bo v redu, mi je šinilo v misel. Nekdo se mi približa z odkorakajočimi koraki ter mi tiho zaupa skrivnost* da se pasejo divje gosi na Mikoličevemu travniku pod malo jablano. Res zagledam dva tiča, podobna onim izmed rajde, ki jih na jesen goni Hrvatar s šibo v roki po slovenjgraškem boulevardu in jih prodaja proti zdravi valuti, starim oblekam. Nesrečna žival s še bolj ponesrečeno obliko. Zgleda kot debela, na kratkih nogah nasajena teta z izposojenim vratom od žirafe. Med gručo se naenkrat pojavi čedno oblečeni gospod v črni obleki, lakastimi čevlji in mehkim klobukom. Ali se je utrgal iz gostilne, ali je padel iz neba, tega ne vem. Nekdo mu stegne roko čisto pred nosom rekoč: „Vidite goske na travniku, zletele bodo, že stegujejo vratove.“ V tem momentu pristopi Jaka in mu ponuja dvocevko. Kje je imel puško skrito, tudi ne. vem. Dotični gospod, báje ljubljanska srajca, pograbi za krepelo. „Kolben pod pazduho, lauf naprej“
lovec bo, tako sem si mislil. G. Mikolič, ki sicer v korakih ni posebno nagel, se požene kot Indijanec preko proge in srajca za njim. Da bi prebrisani Mikolič potenciral lovsko strast v srcu srajce, se vrže na snežno o*dejo, vabeč z roko lovca, naj mu hitro sledi. Kot hipnotiziran se lovec za njim vrže na trebuh. V tej poziciji sta lazila naprej. Ko dospeta na levi breg Mislinje, se je lovec pripravil za strel. To je bilo pa Mikoliču še vse premalo. Z resnim izrazom zašepeče lovcu na uho: „Hitro preko vode, na drugem bregu imate sigurnejši cilj!“ Strast požene lovca v vodo. Ali je bredel vodo do kolen, ali celo še višje, tega ne ve niti Mikolič, ker ko si je bil v svesti, da je svojo misijo sijajno dovršil, se je krohotajoč vrnil v našo gručo. Medtem smo že opazili glavo strastnega lovca, ki se je dvigala na desni breg v dokaz, da je vodo srečno prebredel. Lovec se je previdno plazil proti šupi. Tu je pokleknil, naslonil puško radi sigurnejšega cilja na steno, pomeril in sprožil. Prvemu strelu je takoj sledil drugi. Če bi imel repetirko, bi spustil tudi vseh sedem šusov. V njegovo največje začudenje so ostale gosi mirne na svojem mestu. Da bi slabo meril, to mu ni šlo v glavo. Naglo steče naprej, pride do gosk, gleda in brcne z nogo v papirno šablono. Gruča na cesti zažene grozanski smeh in tako se je končala duhovita potegavščina, uprizorjena po g. Mikoliču.
Kronika, ki samo pri prehladu ni dobra, piše, da je bilo te potegavščine deležno tudi nekaj drugih lovcev, med temi tudi oni, ki ima sila rad pečene „guse“.
Totih gösü ta prvi kraj!
Inžener Hajtnik in nga kompajon akademični mo-ler Vrabč sta tote gosti skiinštvala. Ujutra sta zgoda gor skočila in gosti na trato čisto nattirlih položila. Pred Frančekovjm oknom se je potem Vrabč na Hajtnika dera: „Gosti, divje gosti!“
Zavašnikov Franček rad joga; kukr toto sltiš skoč s postelje, še gač si ne zapne, skoč kukr da bi bia alarm u kaserni in ajns zwaj Mikoliča iz postelje vtinta goni: .
„Piišo! Hitro ptišo! Divje gosti so na trati!'! -Predno je Mikolič sapo doba že Franček po brege kut veverca se prekticava in grbo napne ke mačka
pred liikjo. Meri, Fronček, meri. . . Ptif! Ptif! vstreli. Gosti ostane pri mtire. Ferdamane gosti! se kiinštva Fronček, skoč še en bod do Mikoliča.
„Ohterce so za drek, cvajarce dajte!“
Kokr u künö: je Fronček že na jogi. Pet bot vstreli. Gösü so glühe! ,
Fronček se po trebühe plaži do gösü za rep, cüka gösü za vühe. Gösü so glühe.
Fronček natakne rešpetlin in vid hodtiča : Gösü namolane!
Fronček nosi gosti, ku da majo štornast kil Popi-čevi ženi.
„Ali so težke, Franček?“
„Težke! Težke!“ guča Fronček.
Use patrone je vstreluv, drugače bi en šuš v Vrabča spusta.
Fronček se kiinštva: „Tote gosii naj farbajo naše mestne jogre!“
Vkup kliče mestne oberjogre: Juvana, Sokavčnuka,
Staniija in ta najvikšega med jogri — župana u penzi-jone Fronca Cajnka.
Kolko šusov je troflo divje gosii. Ni Fronček, ni Kurent, ni inšpektor Striic niko ni šuse štea.
O gostih so giičali do Kurenta 1941.
Inžener Hajtnik i akademski moler Vrabč naj kaj noviiga sktinštvata slovinjgraškim furbcom!
1.
Slovenj Gradec ni zaspan pijete ga noč in dan.
(:To ni res, to ni res!:) ^ Pijete ga pa zares.
2.
Leto staro h kraju gre, in ljubezen se prične, to ni res, to ni res,
Ljubite se pa zares.
3.	•
V	mestu nočni jaz čuvaj, gledam naj vaš dimdaj, to ni res, to ni res, dirndaj je pa zares.
4.
Plače so na minimal, | cene vse na maksimal, to ni res, to ni res, derejo nas pa zares!
5.
Mikolič ’ma svoj kanal, gosk je tam za cel škandal! To ni res, to ni res, streljal so jih pa zares.
6.
Ni mesa več v Slovenjgrac, jedli so lisico v pac, to ni res, to ni res, pekli so jo pa zares.
7.
V	keglklubu naš Ciril, svojo ženko bo dobil.
To ni res, to ni res,
a zaljubljen je zares.
8.
Občina ’ma svoj načrt, hiše morajo podrt!
To ni res, to ni res, vse stojijo še zares.
To ni fes! (Silvestrovo 1. 1940.)
9.
Nebotičnik se gradi, Jellenz,- Zdovc pa se jezi! To ni res, to ni res,
Kuhar, Sovan sta že vmes!
10.
Kdo se letos je še skril, jutri bo poziv dobil, to ni res, to ni res, skrivajo se pa zares.
11.
Enkrat je že pokal v mest, vsi imeli smo arest!
To ni res, to ni res, so gasili tudi vmes!
12.
So tulil, gasil, zvonil, ranjence so vkup vozil!
To ni res, to ni res, bombe padale so vmes.
13.
Dnar zapravit se mudi, hiše nove vse gradi!
To ni res, to ni res, nekaj je parcel še vmes.
14.
Sokol letos se smeji, vino v kleti mu leži! to ni res, to ni res, pijemo ga pa zares!
15.
Časopisov ni en dan, vsi pred občino so zbran, to ni res, to ni res, prišli bodo ekspres.
16.
Slaba je elektrika, sveti nam kot kolera!
To ni res, to ni res, kmalu boljša bo zares!
17.
Moke, olja in masti, vse že skoraj nam tali, to ni res. to ni res, pada mana že z nebes!
18.
Smolčnik, Rozman, Rojnik,
Schrimpf,
kavo, cuker, kam ste skril?
To ni res, to ni res, riž in žajfa sta še vmes!
19.
Luknje v hlače boš dobil, ker so štofe vse poskril, to ni res, to ni res, cene pa so luksos res!
20.
Kikelc tudi več ne bo, ker predrago je blago! to ni res, to ni res, kratka moda je že vmes!
21.
Tudi deklet ni več dobit, vse hitijo se ženit, to ni res, to ni res, ducat je ostal še vmes!
22.
Vodovod je lepa stvar, in načrt že tudi star, to ni res, to ni res, drugo leto bo zares!
23.
Staro leto h koncu gre, meni pa teko solze!
To ni res, to ni res, moker pa sem ves zares!
Dobra kupčija.
Junico si Presnic v Šmartnem kupuje, trdo pri gostilnici jo privezuje, je dolga pot s Šmartna v Slovenjigradič, vročina pa takšna, in žeja . . . Hudič.
Medtem si junico nekdo ogleduje, jo hitro — nikogar ni tam — odvezuje, priveže brž junčka — z junico pa hoj, črez travnik jo smuka, temno je nocoj.
Ponoči že pozno je Presnic „junico“
prignal,
po dolgem pešačenju truden zaspal. 1 Ženica ob zori že v hlevček hiti,
„junico“ poboža, odpira oči. . .
Možiča prebuja. . . se pridga prične in v hlevu pretipljeta junčku noge. Prekriža se Presnic. To je od hudiča, za junčka pač plačal jaz ne bi beliča.
Še danes junice ni našel birič, je Presnic prepričan, da bil je hudič!
O literčku vina.
Vinček presneti, zakaj si ti v kleti, , ali brez tebe ni moči živeti. . .?
Slavko rad v Sokolskem domu počiva, misli ženijalne včasih odkriva.
Ondan sedijo tam Lisac in Tedy,
Ančka, Romana, vsi so še ledig.
Gleda jih Slavko, mladostni kvartet, hoče pri mizi družabno sedet.
„Kdo pa naročil bo literček vina?“ dolgo premišlja»mladostna družina.
Končno se Slavko junaško odloči, literček vina smehljaje naroči, | sebi v kozarec le vina natoči.
Prazni kozarci — čemu ste na mizi? Vstanejo ledični, niso še v krizi, sam obsedel je, kaj naj počne z literčkom vina, Slavko ne ve!
Slavko pomišlja, Lahovnika kliče:
„Tukaj maš vino, vrni beliče!“
Vremenska napoved.
Zjasnil se bo Evrope firmanent. . .
Pri Puncerju zaseda t-t parlament!
V	Ljubljano - »Na pomoč!«
Ni s Pohorja sonce še prizijalo, gasilcev šestnajst se v Ljubljano peljalo^ naložil na avto jih Ferči je sam, krmaril in vozil kot aeroplan.
Je Mikec med njimi, ž njim slavni Buffet, steklenka žganjice ogreva srce.
Naš Mikec le dobro slivovko ima, to menda Slovenec pač vsaki že zna.
Ko dirkal je avto, sla Presnic in Kavs žonglirala s flaško, nastal bi kmal ravs.
Do kapljice zadnje. . . Ogrej se srce, saj Mikec naložil je zraven Buffet.
A Mikec si misli, ne bosta me ne, natoči v steklenko studenične vode.
Spet Presnic se smeje, ko vid nov porcjon, nastav steklenico na svoj žlampardjon. „Počasi, počasi!“ se plaši naš Kavs, . „Tud meni kaj pusti, sicer bo ravs!“
V	Ljubljani je Ferči odložil gasilce, odšel je vsak nekam na svoje le Šilce. Iskali popoldne drug drugega so,
na velesejmu seveda se srečni dobo. Prevažal tam staro in mlado togan, še Presnic poskusi se vozit v Ljubljan.
V	toganu ponosno se Presnic drži, v zijala ljubljanska po dolgem frči, pobira medajle in svoje kosti,
še danes Ljubljana se vožnji smeji.
V	spominu ponavljajo Presnicev klic: „Ljubljana, Ljubljana, ti si hudič!“
Križaj še priganja ostale v togan,
Topolnik zavozi, vrže ga v stran,
le Mikec pripelje se §igjjj občine vzor ¡¡¡fe o njega ni vrgel ljubljanski motor.
Še Ronko se vsedel je v vražjiTogan, bi, kmalu polomil skelet si v Ljubljan.
Po cerkvah ljubljanskih že bije polnoč, ko Ferči ukaže: „Nazaj v Slovenjgrac!“
— Na pomoč!“
Če. m Če ...
Če Slovenjgradčan na tujem kje zajde, v baru gotovo prijatelj ga najde.
V baru visoki so stolčki povsod, meša tam švipse eleganten falot.
Vsaki dan vozi ekspres v Maribor, tudi tam Ari ima včasih nadzor.
Da pota vsa vodijo v Rim ali v bar, to menda zakonom svetovja ni v kvar.
Na stolček visoki bi rad se povzpel, se trikrat prekucnil, na tleh obsedel.
Dal’ Vermuth, dal’ stolček sta kriva tega, o tem naj Romana to zgodbo konča!
Tud Štefan se včasih zmot v separe, je plačat pozabil tam črni kofe.
Jurij Smuk: Iz Šmarske fare.
1.
Smo Šmarčani — nekdaj zbor vrlih igralcev, smo danes prerokom le zbor poslušalcev. Smo Šmarčani še. Faranov vseh dika — vprašajte če res ni tam farovšlcega bika.
No, no, saj se poznamo, čemu še komplimenti,
ko pa nekdaj ste bili že čudni eksponenti, ki leta in leta iskreno ste si želeli, da bi žalostni ostanki farovškega hleva
pogoreli.
So šmarske bistre glave noč in dan sejale in z vinom svoje sklepe zahvale, kako po nalogi oblasti bi se izvršilo pri nas to strašno težko popravilo.
Goreti neko jutro je v hlevu začelo, kako se je vsem to dobro zdelo; saj mislili zavedni so farani:
„Zdaj smo sramote enkrat oprani!“
In zopet načeli so posvetovanja, o kolikor misli toliko regljanja.
Potem dozorel je neomajani sklep:
„Na skrhani zid postavimo streho na sred!“
2.
Je Šmartno res prečuden kraj, ga lomijo od kraja zdaj, vsi: ledig, Vpreženi, stari, mladi in tudi takšni, ki bi pridigali radi.
Naš svet bo menda res znorel, če bo pohujšanje šlo dalje.
Zaslužil bomo žveplo in pepel kot nekdaj sodomske kanalje.
Pri nas še nočnih ni hotelov, imamo pa že samsko tu kapelo, ob prvi priliki, ko bo mogoče zgradimo si. . . naj reče kdo kar hoče.
Krpač naš, občeznana bistra glava pogruntala je: Ta bo prava!
Nit jpreko vrat nekje pripel, po tleh natrosil je pepel.
On dobro ve: Tako ujameš tu lisjaka in morda drugo še živalico, ki čaka.
Je mnogo sličnih še povesti, primernih za izpraševanje vesti, prelepa šmarska deklica vsak teden nekam se pelja.
Sladkorja v Šmartnem primanjkuje, zato ga v Celju nakupuje in v Maribor jo često vabi, prijateljca, da je ne pozabi.
Gospod župan modro regira saj v občini tu ni nemira, gospa županja včasih se huduje in z gospo mamo nekaj kuje.
Še v Šmartnem pod turnom klofute leLijo in psovke, priimki, a vsi izgubijo se v vroči ljubezni zaljubljenih dveh, res težko ljubiti v „usodnih“ je dneh.
Bi nekaj še kitic rad pridejav, a. Kurent gotovo bi v koš jih zmečkav, pribito ostane, prekrasna Šmarska je fara, v deželi slovenski ne najdeš ji para!
N O V I C E.
Naša društva nujno potrebujejo nove motorje, da bo zopet kaj več gonilne sile. Pogajajo se že z Velenjsko elektrarno na premog in Pohorsko na vetrove. Odločili pa se še niso niti za prvo, niti za drugo.
Naš društveni dom: Zidanje je v polnem razmahu. Dimnik že stoji, vse drugo še pride, lepo po vrsti...
Notarska pisarna uraduje od Novega leta kar v Šmartnem, kjer je obenem tudi posredovalnica za ženitbene kandidate in kandidatinje.
V	najkrajšem času bo poverjena slovenjgraškim advokatom važna zadeva, ker se mora po vseh paragrafih dokončno razčistiti vprašanje, ali spada nočna posoda s polno vsebino k premičninam ali ne. . .
Pasja steklina se je pojavila tudi pri nas, in sicer pri pseh in ljudeh. Žal so stekli ljudje še bolj nevarni od psov, zato prosimo, da se tudi za te uvede najstrožji kontumac, če so morale ob tej priliki tudi nedolžne mačke v zapor.
Neki Šmarski trgovec bo kmalu reševal Evropo pred grozečo lakoto. Posrečilo se mu je in ob priliki mirovnih pogajanj bo predložil recept, kako se skuhajo iz žaganja odlični žganci. Cene žaganju že naraščajo.
Razglas! Občina Šmartno razpisuje dobavo enega sežnja suhih trsk - cepanic za pomoč in razsvetljavo revnim slojem, ker je premalo petrolejskih kart in še manj petrjola.
Prevelike zaloge blaga pri naših trgovcih kontrolirajo ponoči pooblaščeni inšpektorji narodnega blagostanja. Legitimirali se sicer niso, sneg je zakril njih stopinje. Kacovega avtomobila niso mogli spraviti v pogon, da bi se odpeljali tako, kakor se inšpektorjem spodobi. Vsekakor pa so k tem ukrepom pooblaščeni in bodo inšpicirali zaloge po vseh krajih naše banovine.
„Od kamrice ključ...”
V	prehranjevalnem uradu nekega bližnjega mesta je mala sobica, namenjena samskim uradnikom in se nahaja kol zadnja v vrsti uradnih prostorov. Ključ te sobe je kot edini samec imel Henrik. V svoji velikodušnosti in ker je imel izvoljenko v drugem kraju, je rad posojeval ključ od sobice drugim samskim prijateljem. . . Henrik je moral na orožne vaje, ključ od sobice, oziroma od uradnih prostorov je oddal v varstvo svojemu prijatelju Filomenciju.
Prav tedaj pa je dobil prehranjevalni urad novo pisarniško moč, samca seveda. Šef mu je izročil du-plikatne ključe sobice, kjer se je novi gospod kmalu udomačil. Nekega večera, ura je že odbila enajsto, je novi stanovalec čital v postelji izredno napeto povest „Neznani storilec“. Naenkrat zasliši korake na hodniku, takoj nato pa rožljanje s ključi in nekdo prične odklepati vrata druga za drugo; nazadnje zaškrta ključavnica male sobice. . .
Brezskrbno vstopa Filomencij, tesno ob njem ljubezniva deklica. . . Filomencija bi skoro zadela kap. Hitro odmakne spremljevalko in zapre vrata za seboj.
„Oh oprostite, nisem vedel!“
„Kdo pa ste vi?“ zarohni uradnik v postelji.
„Henrik mi je izročil ključe. Že večkrat sem tukaj prenočeval. Pa oprostite. Lahko noč!“
Tako se je končal neutešenih hrepenenj polni večer.
Tiskovna pravda.
Pred zadnjo instanco Društva slovenskih književnikov v Ljubljani teče zanimiva pravda:
V Sv. Petru pod Svetimi gorami je izšel 6. II. 1940 strokovni list za pustne norce „Šentpeterčan“, št. 3, leto III., urednik: Korlov Korla.
„Šentpeterčan“ si je namreč Kurentovo kroniko prepisal iz šaljivega lista „Kurent“, ki izhaja v Slovenj Gradcu, in sicer iz leta 1939, „Našo lepo vas“ je preplonkal iz Kurenta 1938, dalje „Književni oglas“ iz Kurenta 1938. Objave, dnevne vesti, predavanja in še marsikaj, kar je izvirno natisnil „Šentpeterčan“, diši po Kurentu.
Jezičnih dohtarjev je dovolj med literati, ki zastopajo eni Šentpeterčane, drugi Kurenta.
Korlov Korla pridno vozi sode vina v Ljubljano, da bi pravdo dobil. On trdi, da se tiska Kurent le v ta namen, da iz Kurenta lahko Šentpeterčani prepisujejo svoj list in da Kurent do sedaj še ni natisnil klavzule „Vse pravice pridržane!“
Pravda še teče.
Razglas.
Po odloku. . . proglašamo za celi naš srez strogi pasji in mačji zapor.
Vsi psi in mačke morajo biti zaprli na dobrem prostoru, iz katerega ne morejo in ne smejo uhajati na prosto, sicer se bo brez pardona streljalo. Kdor hoče peljati psa s seboj, ga mora opremiti z neraztrgljivim nagobčnikom ter voditi na izredno močni vrvi. Brez vrvi, čeprav ima pes nagobčnik, ne sme nikamor, niti sam, niti pod vodstvom spremljevalca oziroma spremljevalke.
Razen tega mora imeti vsak pes pristno pasjo znamko, ki se dobi na občini, oziroma pri krojaču ali šinterju. Ko pridejo nove znamke psov, se bodo vsi psi kastrirali, to je, vsaka občina bo vodila kataster vseh psov, ki lajajo v občini.
Za mačke odrejamo, da jih krmite z ostanki jedi in krušnih kart, ker jih bomo v kratkem eskortirali, oziroma eksportirali.
Strogi zapor velja tudi za mačke vseh velikosti, ki se pojavljajo po raznih krokarijah, veselicah, godovanjih in podobnih žlamparijah.
Damski okrasni psički niso izuzeti!
Pribito! Drži!
Januška, 1. r.
Prava številka.
Kmet izbira in kupuje srajco.
„Kakšno številko pa imate, oča?“ ga vpraša pomočnik. „Od klobuka je 56!“
Gazela.
(po Prešernu.)
Kdor ga bere, vsak drugače Kurenta obsodi.
Eden hvali, a spet drugi vpije: „Fej te bodi!“ ,
Ta veli nam: „Nisem notri!“ Drugi: „Tožit moram!“
Tretji išče med vrsticam’ svoje grdobije.
Bolj robat, sršenast bil bi drugim ljubši.
Gni bo pa rekel: „,Toti list1 — prečitaj!“
Sem devicam prenedolžen in nek’terim v peti trii.
Marsikdo trdo očita: „Nisi plav, ne rdeč, ne črn!“
Kurent pa le tebi Slovenj Gradec smeh prinaša.
Da-li prav je Ivanu, al’ Jakobu, al’ Scholitschu, ne vpraša!
s.
Jezikobrusne iskre in tihožitja našega spoštovanega velemeščanstva.
Enotno vino. Združenje gostilničarjev poroča, da se bo po vzoru enotne moke, enotnega mila, enotne draginje in drugih enot od 1. IV. 1941 točilo tudi enotno vino. Primešano bo 50 °/o vode in 2 % saharina.
Veliko izložbo starih, naraščajočih, naraslih, maksimiranih in bodočih cen priredi na živinskem sejmišču Gre-mij trgovcev. Obenem se bodo razprodajale najstarejše zaloge blaga po maksimiranih cenah z običajnim pribitkom.
Mestna elektrarna se pogaja z veleelektrarno na Pun-gartu za dobavo zdravega pohorskega toka. Izkazalo se je namreč, da je na Pohorju mnogo več vetra ob vsakem vremenu, kakor pa v Mislinji vode, Tok bi se odvajal s Pungarta po markirani Jaševi poti.
Novoletno darilo so letos trgovci knjižili na dobiček. Le mesar Karničnik je poslal gospe Delci v časopisni papir zavito rajžnato klobaso. Vizitke m priložil. Delca ni vedela, ali je namenjena Šahu, ali njej, kot stalni odjemalki v
mesnici. Zato je velikodušen dar zavrnila. Tonfilm-posnetek sledi!
S pošte.
Žena bi rada dvignila na blagajni denar na poštno nakaznico.
„Kdo vas pa pozna?“ jo vpraša gospodična---------
„Kdo?“
„Mi vas vendar ne poznamo!“)
„Saj imate zapisano, kdo sem!“
„Kdo vas pa pozna?“
„Kdo? Moj mož!“ se zmagoslavno odreže žena.
S ceste.
Vsak dan pricaplja v mesto Popičev osliček z Raduš, natovorjen s kanglami mleka, seveda hodi ponosno po pločniku.
Neki agent se umika in vprašuje Kapuna:
„Zakaj pa pustite osla, da hodi po pločniku?“
: p „Zakaj? Ce hodijo drugi osli po pločniku, bo menda tudi temu dovoljeno!“
V osemnajstem stoletju:
je imel vsak Slovenjgračan svoj grb, danes — nakaznico za moko in kruh!
so izdelovali župani umetniške okvirje, danes — umetne zobe!
je ustvarjala vrsta slikarjev, kiparjev in rezbarjev u-metniška dela, danes oskrbi vse to mojster Bartossi;
so že vedeli, da bo župni svetnik g. Soklič pisal zgodovino Slovenjega Gradca, zato so mu zapustili mnogo težko čitljivih rokopisov!
so stremeli po čem boljšem, t. j. doseči čast in oblast župana! -|| danes, po novih milijonih premičnega in nepremičnega premoženja!
so že prirejale Slovenjgračanke jezične dvoboje in tudi vojskovanje v večjem obsegu, danes --v deluje Kolo jugoslovanskih sester in rasne manjšine;
so že pili vino, danes ga t— žerejo.
Novoletna.
1.
Že nov’ga leta prvi čas , veselje razodeva.
Le vriskajte, prepevajte, da bode zemlja tresla se, le vriskajte, prepevajte, da bode zemlja tresla se in Slovenjgraška garda.
2.
Kako bo v novem let’ pri nas? Bo nulerca po dinarju, zastonj delil se bo fržuv, pet dinarjev par moških hlač, in olje, mast za en kovač.
V Evropi pa ne bo miru, zastonj delil se bo fržuv.
3.
Kako bo v novem let’ pri nas? Koruzne torte. Ajdov žgane, po 25 para preferans, krompirjev kruh in ričet suh, lisic, zajcev le pršut, za Vel’ko noč samo en jajc
4.
Kako bo v novetQ let pri nas? Štorkljanje v cokljah noč in dan, bo škornje nosil le župan, s kopriv in mleka volna bo, oblačil bomo se lepo, nabiral polže, lipov čaj, v Evropi bo življenja raj!
5.
Kako bo v novem let pri nas?
Bo nov štacjon, nov magistrat, ob osmih bomo moral spat. Elektrike, bencina ni,
pri dečvah Lega treba ni, pod kovterčkom je svetel dan, možiček vedno bo zaspan!
6.
Kako bo v novem let pri nas?
Tramvaj dobimo. Klavnico.
S Pohorja novi vodovod, dobimo tud’ gimnazijo in s Pungarta elektriko, vojakov mladih garnizjon.
Palais Germain. Aerodrom!
7.
Slovenjgrac glavno mesto bo, če druge bombe zrušijo, bo dolga vrsta konferenc, ministrov, grofov, eminenc in generalov, ekselenc.
Prevažal bodo k nam zlato, a mi sprejemal jih sladko!
8.
Slovenjgrac velemesto bo, zato odprite zdaj mošnjo,’ prevažal bodo sem zlato in Društva narodov blago.
Tu Banka Internacijonal množila bo vaš kapital, zato odprite zdaj. . .
(Pokaže s prsti znamenje denarja.)
9.
Gospe, dekleta še svarim, ne hod’te vsakemu na lim in vam mladen’či in možje, ne hod’te v bar in separe!
Še enkrat srečko vam želim, saj vidite, da se potim za Slovenjgraška gardo —
Vuzeniški avto.
Menda ni mesta in vasi, in trgov tud’ seveda ni, da b’ za napredek gospodarski občani slavni gledali.
Pred leti nabavili smo avto, da bi gasilce vozili franko, tudi pesek, šoder in bogsigavedi kaj, prevažal bi se v naš kraj.
Res avto pravi je orjak,
Diesel motor in Kruppov vijak, Steyer kolesa, ostalo Fiat, pravi internacij onalni fabrikat.
Patentirani mehaniki, gasilci in prevozniki, tud’ mesarji in krojači, avtomobilski so vozači.
Od tedaj v Vuzenici je promet, tržani začeli so skupaj vret, vse vozilo bi se rado, staro, srednje in pa mlado.
Le eno slabo lastnost je avto imel, če to razodeti jaz bi vam smel, na kilometru je vsakem obstal, ali pa sploh se niti ni vžgal.
Ko so tako en’ga lepega dne, vozili naše fante mlade, iz Vuzenice pa v dični Vuhred, na novi vojaški jih razpored.
Tedaj pa šofiral je kakor nalašč, mesar diplomirani, priden je naš, prevrne slavni se avtomobil, ker se kapelice ni izognil.
Šoferju seveda bilo ni znano, kak’ hude ovinke in klance imamo, mogoče pa sam je sebe goljufal, da avto kar čez breg je pognal.
Nastala senzacija tu je napeta, konec je vožnje, konec izleta, slavni so avto domov pripeljali, v garažo — v gasilski dom so ga dali.
V Vuzenico, Muto in Marenberg, celo v Vuhred in Johanisberg, vožnje so bile vsakdanje, z avtom brambe požarne.
Kdor ne verjame, sam naj pogleda, vstopnine nobene plačat ni treba, pri avtu razlika nastala je zdej, prej je za vožnjo bil, zdaj za muzej.
4
Dravograjski šaljivček.
(Ocarinjen in natovorjen v Meži in črez St. Janž odpremljen v Kurentovo pri Slovenjem Gradcu.)
Predpustni Šaljivček prišel je med nas, da židano voljo raztrosil bi v mesto in vas. Zakaj pač bi vedno v skrbeh le živeli, saj vendar Slovenci smo zmeraj veseli, še pozni rodovi naj pomnijo to, tudi v časih nerodnih veselo je b’lo. . .
Zato pa Šaljivček na vas se zdaj spravlja in mnoge, premnoge presrčno opravlja.
Pa mnogo nedolžnih seveda je vmes, zato da Šaljivčka vsak kupi zares.
So zgodbice bose s tenčico pokrite a vendar vesele in jasne, odkrite.
Ce koga jaz pičil sem mal, premočno,
Šaljivček ga prosi:
„Ne zameri mi to!“
Kajzarji trije v Dravogradu živijo, funkcije svoje si lepo razdelijo:
Eden je cestar, drugi mesar, tretji trgovec, vsak je vladar.
Škof naš v tekstilni je za vratarja, se s Cesarjem, Papežem tam pogovarja.
Grega naš vestno službo vrši, on, mož postave, manir se drži Spremlja jih spremlja, eno po cesti gor, drugo za Dravco dol,
tretjo na srez pelja, tra-la-la-la- - -
Likar v obupu toži tako, danes pri jajcih in puterčku služiš slabo. . .
Ženi potoži: „Kako bomo živel, če bomo tudi jajca na karte imel?“
Parček zaljubljen tam še sameva, • tedne medene, mar še pogreva?
Nad kolodvorom hišica tiha, sama živita, nista meniha.
Merili so merili preko naše Drave, mere niso našli prave.
V aktovke so skice deli, kaj pa bomo zdaj začeli?
Stari most se z žico zveže, dober bo še z Dravograda do Meže.
Raj je v Dravograd’ z dekleti?
So začela nam bledeti.
Hitro moramo odpreti trgovino s pudrom, šminkd, to pač nekaj bo za Micko, Ančiko in Minko.
Na železnic glej še fanta, glej na pošti muzikanta, ■ glej ga glej, tud — trafikanta.,
*
Kosaber je prošnjo vložil in oblasti se pritožil:
„Rad prodajal bi meso le na karte, prosim vas lepo!“ ;
Mislil Kosaber je pač brez dvoma: „To bi me obvarovalo vloma.“
O nikar ne tarnajte,' kaj Ste včasih hudi?
Saj za prvim milijončkom plavajo že drugi!
*
V	Novem letu srečo vsak želi, Likar jih pa napodi. . .
Noč in dan zdaj premišljuje, koliko za to dobi. . .
Društvo to imamo rad, olepšalo bo Dravograd,
Tevža bo napis naredu, nanj bo lahkp vsak pogledal: „Sonce/voda’ ’zrak!!!“
*
Čevlje lakaste je kupil, da bi se ji bolj prikupil.
V	čevljih jo odkur’la je, vzel on prtič s posteljce.
Prepovedali so meni se z motorjem še vozit, menda se zelo bojijo,
da b’ si zlomil, rebra --t.
*
Oh, kako bi ona žalovala če polomil bi kosti, bi doma premišljevala:
„Ah, ti ubogi Anza --t ti!“ *
Lojzek pred Škofom novo mašo bral je tam, kmalu ga pred Škofom bilo je sram.
Z vrčem v roki slovo je jemal:
„Škof, bodi tiho, če ne ti bom kriglc v glavo zagnal!“
*
X
Dravograjsko-mežanske do Sentjanževca odmevaj
oče novice.
Na Rimskem vrelcu.
Na Rimskem vrelcu šo dnevi prelepi,' pozimi, spomladi, jeseni, poleti.
Izletniki pridejo z raznih strani in damice krasne, po dve in po tri.
Kavalirje primamijo tjakaj domače, kateri denarce imajo in ne samo hlače.
Hm, damica neka, že mal odcvetela iz Zagreba k vrelcu je prišumela.
Čeprav ni več mlada, privlačna je bila, petičnega hrusta s seboj je zmamila.
Iz Meže kar z avtom sta oddrdrala, na Rimski sta vrelec res prifrčala.
Saj hiša njegova ne bo še podrla, če jurčkov par v vrelcu sta skujoaj požrla.
Prehitro je Don to ljubezen spoznal, na Mežo vihral sam in doma se skesal.
Slovo.
V tišini poletne, tople noči, ko zvezde regljajo in luna smrči, na Meži v hotelu se družba je zbrala, slovo je od svojega šefa jemala.
Viharno slovo v resnici je bilo, prav nič se nikomur domov ni mudilo, veselju, zabavi so se žrtvovali in strup alkohola uničevali.
Navadno se zjutraj začne daniti, p kmalu bo treba hotel zapustiti, od žalosti celo društvo pijano opravit še mora delo humano.
Tu v Meži se mora še nekaj storiti vsaj brambo požarno ustanoviti, v to svrho so nekaj takoj naredili, po lestvicah plezat so se učili.
Cudotvorna puška.
Po gozdu gre lovec počasi, okorno, ponosen na puško je čudotvorno, o takšna je puška redko katira, potegneš petelina, pa eksplodira.
A dobre lastnosti ta puška ima, od enega strela padeta dva: zajec od straha, lovec od bolečin, sreča ju spremlja, nobeden ni hin!
Trafikant si hišo zida.
Trafikant si hišo zida, jaz pa branim mu močno.
Eden vogel bi že ti podpiral!
Ali tri ostale. . . Kdo?
Rajš „Politiko“ prodajaj, cigarete in duhan, hišico si pa postavi, ko boš stopil v drugi stan.
Tudi jaz imel sem hišco, a premajhna mi je b’la, vrgli mene so na cesto, zdaj pod tujo streho sem doma!
šentjanški gasilci.
Tromba kliče „Na pomoč!“
Brž gasilec že poskoč.
Mi smo radi v uniformi, mi šentjanški vedno v formi.
Igro vsaki mesec imamo, piti včasih tudi znamo, dobro grozdje tu rodi, na trgatev se mudi.
Grozdje žlahtno smo obiral’
in dekleta inspiciral,
kdo zdaj kliče „Na pomoč!“?
Kdo s trgatve more proč!?
Grozdje vrabci bi pocukal, drug bi se z dekleti sukal, ob trgatvi nam ne trobi, rajši sladko grozdje zobi.
Resnica.
Resnica je, da so lovci najbolj lažnjivi ljudje na svetu. Ko gredo na lov, pravijo, da gredo lovit. Jaz sem jih pa opazoval: so lovci le čakali in ne lovili...
Otroška modrost
„Kako ti je ime, deklica?“
„Ančka 1“
„Čigava pa si?“
„Cesarjeva!“
„Aha, saj si podobna, nos imaš čisto atijev, oči pa mamine.“
„Ja, čevlje pa sestrine!“
Nikar!
„Anzej, nikar ne pustile, da bi vaš sin'z lesom trgoval. Vsak lesni trgovec postane navadno lovec, če bo začel vaš sin „jagat“, se vam prav lahko zgodi, da boste na stara leta zibali!“
Halo!
„Halo! Krajcvirt, ali tekmuješ za reklamo Mariborske mlekarne?“
„Na prvega aprila bodo avtomobile delili!“
„Ah, ti prekleta gofla, preklet, preklet, obriv se še nis’, a l’di bi pa ’mev za norca što na cesti!“
Edina.
Pošta Meža je menda edina, ki ima Goloba -pismonošo!
Univerza na dravskem mostu bo priredila v zimskem semestru sledeča predavanja:
1.	„O reji psov!“ (fotograf Pameče).
2.	„Kako moraš paziti na ponočnjake?“ (Močnik).
3.	„O politiki!“ (Barth).
4.	„Kako se ravna s puško?“:(Pernat).
5.	„Kako postaneš baron?“ (Veržun).
6.	„Latinica in cirilica v govoru in pisavi!“ (Tevža):
7.	„Pravilna vožnja z motorji!“ (Anza).
8.	„Kako se zavaruješ proti vlomu?“ (Kosaber).
9.	„Kako najlažje prideš do avtomobila?“ (Krojc-virt).
10.	„O pravilni izbiri deklet!“ (Ludvik).
11.	„Kadar najdeš ponočnjake pod posteljo. . .“ (Škof).
12.	„Kako se ženim?“ (Robin).
13.	„O ljudski poeziji in šolnih v lesni trgovini.“ (Cesar).
14.	„Slovenc Slovenca vabi. . .“ (Kurent). Libeličam.
Naenkrat so poslali Libeličani zelo visoki in ponos jim sije iz obraza. Poizvedel sem, da so lansko leto dobili v svojo faro samega Kneza in to jih je tako povzdignilo, da se z nami niso hoteli družiti. Povemo vam pa, da imamo pri nas še imenitne jše občane: Kajzerje, Kenige, Cesarje, Kralje, Škofe in Papeže, pa nismo nič bolj vzvišeni radi tega.
Iz St. Janža.
„Ti, Smon, ali mi boš potopal par čevljev?“
„Kakšne čevlje? Jaz nisem več noben čevljar, ampak gostilničar in tudi v St. Janžu ne najdeš nobenega čevljarja več. Dreto še vlečejo, a to samo tisti, ki se pri meni preveč — napijejo!“
Hvaležnost.
Naš induslrijalec gospod Ornik je velikodušno obdaroval otroke osmih šol našega okraja. Iz hvaležnosti so mu zato v Slovenj Gradcu odnesli nov klobuk. Priporočamo, da bi podjetni g. Ornik zgradil še tovarno klobukov in si na Selovcu uredil farmo za rejo divjih zajcev, da bo vedno založen s surovinami in tudi s klobuki.
Brzojavne, telefonske in stratosferske vesti Kurentu:
Mars (30. II. 4L) Kolikokrat smo vas že opozarjali s svojimi signalnimi napravami, utrinki, raketami: Vojne nikar! Le eden je pred desetletji prestregel naš klic. Neki Gregorčič! Malo naglušen je takrat zapisal: „Človeka nikar!“ Usodna pomota! Posledice se kažejo: upadanje rojstev v Evropi, razen v Slovenj Gradcu. Zakaj zadnja leta zopet toliko rušite in se pobijate med seboj, ne moremo razumeti! S prostim očesom vidimo prostora še za najmanj milijardo ljudi! Kaj naj še zmečemo na Zemljo, da nas boste razumeli?
Troblje (9. II. 41.) Sokolske smuške tekme so pokazale vidno nazadovanje časovne razdalje in nekaj novih rekordov. Leva smučka Majde je dospela prva na cilj. Dr. Strnad se je prevrnil samo 35krat namesto 47, kakor je predvideval. Urezovnikov Pepi je zavozil v cilj v najlepši formi, čeprav je ena noga skočila iz forme. Sekundiral mu je Stanko, ki igra sicer prve gosli. Mara je pod ciljem pobirala svoje kosti. Našla je še vse „zdravejte“. Stari favoriti: dr. Pohar, Milan Šmid, Lovrec, Žolnir itd. si na strmem zdrču s Kremžarjevega vrha niso privoščili ni dima cigarete in požirka vina. Posebno svež je prispel na cilj g. Lovrec. Vsem: Zdravosmuk!
Luna (25. II. 41.) Cim nastane polomija na Zemlji, sva seveda kriva midva: jaz s svojo mesečino in obrazom in moj prijatelj Sonce s svojimi pegami. Le Slovenj Gradec je častna izjema. Tam je kriva mestna električna luč, da zaidejo včasih v temo zmot in pa
vinček, ki ga točijo pri belem dnevu. Sicer pa svira orkester Luna-valček, na odru pa zabava Slovenjgradčane Peg-srček moj.
Stari trg (9. II. 41.) Okrožna tekma mladcev in mladenk jasna in sončna! Mnogo jih je ob tej priliki diplomiralo. Plaket in medajl zmanjkalo! Ena zapestna ura je vsekakor premalo za celo okrožje! Zdrč z Urške na Kopo smo odložili na prihodnjo nedeljo. Obširno poročilo sledi! Vostn. . .
Venera (23. II. 41.) Zemlji najbližja sem, človeku najbližja, Venera -e ljubezen. Nihče ne uide mojim srce ogrevajočim žarkom. Tudi Slovenj Gradec in Dravograd ne! Oglasim se prihodnje leto v pravnih in zdravniških nasvetih. Šmarčanom lep pozdrav!
Ljubljana (26. II. 41.) Prispevek za Kurenta 1941 odposlala! Ljuba Pre---.
Maribor (25. II. 41.) Nekaj ocvirkov za Kurenta 1941 pošljem jutri. Božo od Tolega lista.
Haiti (23. IV. 41.) Obala plesalk je le pri nas. Na obali vašega mestnega 'bazena lahko samo sline požirate čitajoč knjigo „Obala plesalk“. Svarimo pred imitacijami. Haitske plesalke.
Halo! Halo! Tukaj Slovenj Gradec! Nocojšnja radio-oddaja je končana. Ugasnite luč, da ne bodo gledali sosedje, kdo ima od kamrice ključ. Policijska ura je nocoj podaljšana do treh. Ako je vam ugodnejše, greste lahko tudi po štirih domov. Vendar po štirih brez nagobčnika ni dovoljeno! Lahko noč!
Že zopet :
Slovenjgraški šport... v letu 1940?
Po sklepu rednega, izrednega in narednega občnega zbora smo prenesli svoje zgodovinske ostanke v omaro z apelom, da bi kdo plačal račun omare mojstru Zdovcu. Sobo kluba še iščemo, morda jo le dobimo v sedemnajstem nadstropju bodočega nebotičnika Gremija trgovcev, ki bo vzporedno z naraščajočimi cenami gradil nova nadstropja svoje reprezentančne palače. Med letom so natisnili domači in inozemski listi že toliko vesti o našem športnem klubu, da jih ne bomo ponatisnili.
Naš znogožogobrcn zmaguje na številnih tekmah, čeprav mu je stalno za petami triperesna deteljica naših damic, in sicer brhka A., domislekov živa M. m včasih pozabljiva H. Štrajka ne poznamo! Zlat bokal hranimo v tresorih Narodne banke.
Avtomobilizem peša, ker primanjkuje bencinskih črpalk in so preveč gume razrezali za podplate. Krpati pnevmatike z žago vino znajo pa le frizerji. Avto-klub se je združil z S. P. D.
Lahka atletika: Naš trener Karl May vzgaja mladino in žanje velike uspehe, kakor nam poroča profesorski zbor meščanske šole.
Plavanje: V letu 1940 smo še nekam plavali. Bazen bodo prihodnjo pomlad preslikali, da ne bo zopet kdo oblečen skakal s stolpa v vodo.
Planinarstvo uspeva le tam, kjer so zgradili koče z enoposteljnimi sobicami in brez električne razsvetljave.
Težka atletika: Ta sport gojijo največ državni uradniki in delavci, junaško so trenirali z največjimi težavami, posebno k drugi polovici vsakega meseca!
Gasilstvo je naš specijalni slovenski sport. V letu 1940 je prejela ta panoga športa največ odlikovanj in napredovanj! Slovenjgraškim načeljuje preizkušeni — pilot, kar na primer v Londonu pogrešajo!
Podmizni tenis, baline, kegljarjenje, naledufrč in poritismuk so šele v razvoju, trenira se mnogo, le tekem je premalo, mednarodnih namreč, ker si išče Društvo narodov novo palačo v Avstraliji.
Pravni nasveti.
Dr. Simoniti: Nakup stavbišča za čebelnjak je dovoljen. Zakon ne našteva število panjev. Pik čebele je menda zdravilen! Napis „Muha daj kruha“ obl. odobren!
Prof. Roger. Nikakor! Pri nas je bigamija prepovedana! Ne preostane Vam nič drugega, kakor da se odločite za eno ali drugo.
Krek. Res je, da dobimo karte. Vendar se Vam ni treba bati, da bodo tudi ženske na karte.
Tomc. Če Vam neka dama odreka Vaše visoke kvalitete, nastopite dokaz resnice in ji dokažite, da so Vaše moške kvalitete še vedno na višku.
Herkovič Franček. Če Vas naši cucki ne pogledajo več, je to pač znak, da ste se jim zelo zamerili. Lastnike psov pa ne morete prisiliti, da bi jih naučili manire.
Ferber: če Vas je Pupis zamenjal s tarčo in Vam pognal kroglo v vrat, se Vas vkljub temu še ne more smatrati za vojnega invalida in ne morete prejemati invalidske podpore.
Rojnik K. Nikakor Vas nočejo pozvati na orožne vaje in to vkljub temu, da ste ponovno intervenirali. Vprašate, kam da se naj obrnete. Povemo Vam odkrito, da tudi mi tega ne vemo.
A. F. S. Za Vašega psa, ki ga imate v Vaši jedilnici na sliki, ne velja pasji kontumac. Vsled tega ni potrebno, da bi mu dali naslikati nagobčnik.
Žaga. Če tudi po policijski uri ni miru v hiši, premaknite kazalce ure nazaj.
Dr. Justin. Najprej si morate kupiti avto, nato dobite nakaznico za bencin, potem zaprite avlo za tri mesece v garažo. Tako boste prišli do bencina, ki ga dolgujete in natura kegljaškemu klubu.
Zdravniški nasveti.
Cajnko Ciril. Vaša bolezen je zelo huda. Poznam eno edino zdravilo. Oženite se!
Janez N. P. S poljubljanjem se steklina ne prenaša. Vašo izvoljenko lahko še nadalje brez skrbi poljubljate. Ljudje je ne prenašajo (namreč stekline, ne Vaše izvoljenke).
A. B. S. Pišete, da Vas „šraufa“. Če je to davkarija, se obrnite tja. Če pa Vas osebno „šraufa“, pa podrobneje opišite potek bolezni.
Prof. R. Opisana bolezen je zelo težke narave in trdovratna. Ne ljubi se Vam jesti, ne spati, ne piti, ne peti itd. Po mojem mnenju je to posledica nesrečne ali pa pretirane ljubezni. Poročite se, pa Vam bo kmalu odleglo.
Kra. Jože. Bržkone so to posledice trdovratnega katarja nad nosom. Morje pomaga za eno leto največ. Ako ste se že odločili, pazite na plavajoče mine (ne Mine). Joda ne jemljite s seboj, v morju ga bo še dovolj za Vas.
Zavecz. Priporočamo Vam čaj Poprove Mete. Tav-žentrože, oziroma po jugosl. Jurjeve rože ne pomagajo. Jur je hranite!
8
$
i
m
a
S
KURENT - Slovenj Gradec
- KUPON -
za dober in'brezplačen nasvet v kakršni koli zadevi. Velja leto dni samo za eno zadevo!
Odreži I
Pošlji!
$
$
$
&
M
Grafološki kotiček.
(Odgovori na kupone lanskega „Kurenta“)
Prof. Rog. Pisava razodeva čvrstega prepevača in zaščitnika ženskih zadev. Žal, niste sporočili datuma rojstva, da bi Vam povedali kaj več.
Jo. Kra. S tesarskim svinčnikom začrtane besede, malo zamršene z ženijalnimi potezami! Odločilen je datum rojstva 1. april, ki Vas bo spremljal vse življenje. Pošljite še kaj s tinto napisanega!
Ste. Kra. Pisava kaže veliko izbranost in skrbnost izražanja, predstavljamo si Vas kot elegantno, duhovito, mlado damo. Ali je res?
Mi. šmi. Pisava, ki bi rada hipnotizirala; nekaj potez kokaina; potrebovali bi še datum rojstva in rodovnik za 300 let nazaj, za nasvet.
Mirna. Veseli nas, da kaže Vaš rokopis neki svojski odnos do življenja, vse kaže, da ste rojena pod srečno zvezdo. Vaši srečni dnevi so: Svečnica, nedelja, četrtek.
Ar. Bre. Pokonci mož z zagonetnimi okraski, tudi pri Vas nas zanima rodovnik, saj vidimo vse značilnosti arabske pisave.
Ja. Sok. Razdalja med k in 1 v rokopisu pomeni sočnost vsega Vašega dela, rahli č na koncu podpisa, da odganjate ljudem hudiča. Začetni veliki S dokazuje- mnogo smisla za umetnost, številke: zanimanje za svečnike. Pisava leze pomalem v nebesa.. Kaj bi Vam zvezde povedale? Sporočite še datum rojstva in kraj.
Seant. Na pol tiskane čačke, ki silijo stalno v pekel ali v vice, podpis z nakaženim vijolinskim ključem. Vzemi lepopisnico s črtami, piši počasi in lepo, oglasi se prihodnje leto.
Vi. Ca. C — za ženijalnost premalo izbočenčrta navzven kaže na dirkača rekorderja, V — v podobi zastavice: slavo, črke o ne ljubile, ali ste mar o-žertjeni?
Žane Se. Gotska pisava, jasna, ostra, skoro zadirčna, kaže odblesk krajine, v kateri sle rojeni. Strešce in pike so znak pedantnega človeka. Vaši srečni dnevi so: petek, ponedeljek, mladih deklet ne poslušajte.
An. žleb. Pisava še ni dokončna, si menda še mladoletna, razodeva načitanost in še nekaj več,‘kakor pa so hrepenenja dekliških let. Kaj, nismo mogli dognati. Nocoj sneži in ne moremo opazovali zvezd.
Verica Fra. Takšno pisavo imajo navihani škrateljčki, živih oči in veveričnih kretenj. Mnogo njih hodi po Vaših stopinjah, ali pravega, izvoljenega še ni med njimi. Prišel bo, to smo čitali, na novi repatici, pred lem pa Vas čaka še nekaj zapletljajev.
Marička. Temperament, zvočnega filma vreden, razigrana, prešerna narava. Nekaj razočaranj še čakaj a končno boste le zelo srečna. Ne ližite sladoleda!
Fri. Ma. Črte kažejo mnogo nagnjenja do oderske igre. V zvezdah čitamo, da je neki Fra. prekrižal Vašo pot do umetnosti in resnične svobode umetnice. Potem nam je oblaček zakril nadaljnji potek.
Kri. Iva. Moške poteze, jasen značaj, volja ustvarjati kaj več. Ko bo vojne konec, se Vam obeta lepa bodočnost. Same srečne zvezde vidimo.
Tir. An. Neki z viška pogledi na svet, neki polet, ki pa ne ve pod kakšna obzorja. Ogibajte se slaščičarne. Tudi Vas čaka še lepa bodočnost, nekaj doživljajev bo vmes, potem se bo pa Vam nasmehnila sreča. Vaših srečnih dni nismo mogli ugotoviti, letos jih ne kaže mnogo, potem pa vidimo vrsto z zvezdami posutih meglic, ki so Vam namenjene. Ne kričite preglasno, če Vas prijateljica vščipne..
Nagradna križanka Kurenta.
21.	ženski spol od besede, „terc“, 22. slavni slovenjgraški lovec, 24. kraj v severni Afriki; predzadnja pomorska bitka med Angleži in Francozi, 26. žensko krstno ime, 28. nasprotno od ;,ni“, 30. cerkvica na vzhodnem Pohorju, 31. dve zaporedni črki v abecedi, 32. najbolje informiran slovenjgraški list, 36. bojni klic slovenjgraških krokarjev, 38. kaj se moderna žena, 41. reka v Srbiji, 42. človeško pleme, 43. žuželka (leta in pika), 44. del psa.
NAVPIČNO: 1. iznajdba, ki omogoča, da govori sluga z generalnim ravnateljem in pri tem sedi in ima klobuk na glavi, 2. otok v Kvameru, 3. kaj dobiš, če pri nas naročiš čaj, 4. drag kamen, dragulj (baje prinaša nesrečo!) 5. igralna karta, 6. zelenjava, 7. najmočnejše žensko orožje (n. pr. kadar rabi no.v klobuk), 9. plošča, 10. kako pride človek na svet, 11. del psa, 13. reka v španščini, 14. okrajšava za krajevni občinski turistični odbor, 17. krstno ime bivše Go-love natakarice (kdor se ne more spomniti, naj vpraša Huberta), 19. kaj dela padobranec, predno pade na zemljo,
20.	nekaj, kar nudimo našim letoviščarjem poleti v obilici,
22.	kaj dela zakonski mož po mnenju svoje žene, če ga ponoči ni domov, 23. kakšen je naš župan, 25. bolezen, 27. zlato v francoščini, 29. pasje pleme, 32. veznik, 33. abesinski dostojanstvenik, 34. števnik, 35. rodbinsko ime zvestega obiskovalca Kurentovih večerov (do poroke); nekaj Kar je zlato, 37. nekaj kislega, 39. grška črka p, 40. grška črka r.
Upravništvo Kurenta sporoča, da bo izplačevalo honorarje po končani vojni, in sicer v amerikanskih dolarjih! Ilustratorjem od kvadratnega kilometra, čečkačem od vejic, pik in klicajev. Obenem sporoča, da je preselilo svoje upravne prostore v Nebotičnik III, 19. nadstropje, soba št. 73, telefon št. 999. Uredništvo se nahaja še naprej v znani trikrat zakrpani aktovki. Vsem inseratorjem: Na svidenje čez leto dni!
Prihodnje predavanje, v Sokolskem domu bo: „Cim Sokolu prvo nikne perje, oh ne može više mirovali. . .“
Naš Ciril ne drži več križem nog. Klarinete je zamenjal za čelo. Lepo oblikovani čelo boža —	Vsekakor
korak bližje ženitvi!
Uganke.
Zakaj g. Arrigler nima brk?
(¡aftjq qif is jnjj)
Zakaj imajo vsi vajenci in vajenke, ki se izuče pri tv. Ivan Rojnik lepo pisavo?
(„¡jop ajqnjd ‘.ioS amnij“ — „ouiaoSj} pijsnduz uiauis au mpujouiod ijsoupaA zajg“ : jojtbjj ‘asjajzi aufoSŽA auznj jB.mojš od uazB5j nz tjnstd ojsoSoa ofBJom .ra>i)
Srečnim rešiteljem, izžrebali jih bomo pet, bomo izročili na pustni torek 1942 lepe nagrade. Rešitve pošljite na Uredništvo Kurenta.
■	■	■	1	■	2	■	3		4		5	■	■
■	■	6		7	mm			■	8			9	■
■	10					11				■	■	12	13
14		>j			■	15		m	16	17			
18				■	19		■	20	■		■		
	■	21 1				■	22				23		■
24	25			■	26	27			■	28		■	29
■		■	■	■	30			- ■		31		■	
32		33 a	34			■	■		35	■	36	37	
38		1 f				39		40		■	41		
42				■	■		■	43			■	44	
VODORAVNO: 3. kaj dela vsak pošten Slovenjgradčan ponoči, 6. višek udejstvovanja naših planincev, 8. naj veselejša doba v letu, 10. zelo popularna ženska 'osebhost v Slovenj Gradcu, 12. površinska mera, 14. taksna' znamka,
15.	junaška pesnitev; 16., kaj dela naša mladina, 18. nordijsko'moško krstno ime, 19: pristavek prokurista k podpisu,
Zakaj imajo vajenci in vajenke pri tv. Karol Rojnik še lepšo pisavo?
(„¡Birestdez ijn euepejd tffq bjoui ‘3uiao8jj zi ojS uopa.id ‘je a] s bjjbsa“ — „! UBSijqo ojn omso pa ¿d oajnf o>jbsa bjoui as eqzojzi“ niBsicfeu jB.ujoofi op 00S od olnioui javj)
Koruza!
„Pravijo, da Jaka in Neža živita strogo po zakonu!“ „Kako to?“
„Da! 60 % na koruzi.“
„Tega pa ne verjamem!“'
„Je resnica, ker Jakob več kot 60% ne zmore.“
Teplanci.
„Ti, Šmon, ali si že potopal, čevlje?“
„Jaz ne vem! Ta teden še nisem bil v delavnici! Cuj, danes je' petek, pridi v četrtek pobarat!“ .
Sc ena koruzna:
„Ali veš zakaj mešajo toliko koruzne moke med pšenično?“
„Na —!“ j
„Zato, da ni treba stari polente kuhat!“
h
Najlepše vole in najdebelejše svinje nakupuje in razmesari samo za vas -4 Prva slovenjgraška mesarija KUHAR FRANC In AMALIJA Poleg svežega mesa vseh živali ludi prekajene speci-jalitete za doline in planine. Kupujeva lisičje repe!	V dobri obutvi se daleč pride! Crevlje, šolne, škornje, sandale si naročile le pri Jožefu Juvanu črevljarskem mojstru SLOVENJ GRADEC Katalogi najnovejših fazon! Prima inaterijal!
Največ uspehov so dosegle gospodične in j gospodje in tudi gospe, katerim je frizerski in česalni salon SLOVENJ GRADEC strokovnjaško olepšal glavo in obraz.	Sik oblečenemu so vsa vrata odprta! Naroči si novo obleko, suknjo ild. za vsako priliko v KROJAŠKEM SALONU IVAN KREBEL - Slovenj Gradec
Kdo bi jedel polento? Torte in pecivo, južno sadje, čokolado, bonbone dobiš v veliki izbiri v SLAŠČIČARNI Schrimpf Albin, Slovenj Gradec Parom se ni treba legitimirati!	Proč s staro šaro! Mladim lepo pohištvo za srečno življenje, hišam nova vrata in okna napravi strokovnjaško Ervin Kralj - mizarstvo SLOVENJ GRADEC
NE TRGAJTE SVOJIH PODPLATOV! ampak le one, ki nosijo znamko Oglejte si v naši izložbi čevlje vseh vrst, copate, nogavice itd. Najsolidnejše cene, trpežno blago, lepa oblika! Priporoča se Vam ŠETINC IVAN, poslovodja prodajalne RATA — SLOVENJ GRADEC	
Nihče te ne bo pogledal po strani, če ti bo skrojil obleko po na j novejših fazonah GROSS FRANC MODNO KROJAŠTVO SLOVENJ GRADEC	Postajališče PKI CIRILU Samo na karte in po voznem redu! Ob sobotah in nedeljah 30% popusta! Naslov namembne postaje — uradna tajnost! Na svidenje! Vaš CIRIL.
Kaj premišljuješ, ljubi moj Tinček, al’, res še ne veš: NAJBOLJŠI JE VINCEK v Restavraciji Sokolskega doma pri gospe Elizabeti KAMNIK, Slovenj Gradec Moderno kegljišče! Mrzla in topla jedila!	J. Jellenz, nasl. Oto Golež SLOVENJ GRADEC Trgovina s kožami in usnjem. Crevljarske, sedlarske, tapetarske potrebščine, vrvarski izdelki, pasji kontumačni in zimskošportni predmeti.
Še pečemo najboljši kruh s polno paro IVAN ŠILIH PARNA PEKARNA SLOVENJ GRADEC ŽEMLJE LE NA RECEPT! -	Ključe, ključavnice, ograje, kolesa, vodovodne in vse druge instalacije Vam izvrši takoj, strokovnjaško in po najnižji ceni ROMAN WRESOUNIG KLJUČAVNIČARSTVO SLOVENJ GRADEC PATENTI ZOPER VLOMILCE!
Lekarna pri Sv, Jožefu gt Mr, And, JOVAN ITluUdF Na zalogi imamo učinkovita zdravila, maže in speci-/lili9r jalitete, obveze, praške za bolhe in zdravila tudi za NT /1 večje živali. Obliže, ustne vode, mila, olja itd., itd. 7 Priporočamo našo zdravilno in mladost ohranjujočo ' SLOVENJ GRADEC ustanovo! Prepričajte se!	
V. CAJNKO - SLOVENJ GRADEC eksportna trgovina lesa, nakup in prodaja deželnih pridelkov, sladkega in kislega sena, rdečih in zelenih ^ jabolk, kmetijstvo, sadjarstvo, šport, lov, promet, Telefon št. S Brzojavni naslov: „Cajnko“ muzika itd.	
IVAN SMOLČNIK trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki SLOVENJ GRADEC Velika zaloga! Nizke cene!. Dobra postrežba! Telefon št. 8	Vino je drago in ga bodo kmalu enotizirali. Zato pijte samo domače slovensko vedno pristno LAŠKO PIVO Iz sodčkov ali steklenic. — Glavna in neizčrpna zaloga JOŽE NAGLIC - SLOVENJ GRADEC
Ni vse zlato, kar se sveti! Najboljše se kupuje na tem sveti v trgovini V. M. ROZMAN - SLOVENJ GRADEC kjer ti prijazno postrežejo z vsem, kar potrebuješ. Velika izbira blaga! Najnižje cene! Prepričajte se!	
Vis-a-vis glavnega in tovornega kolodvora je žejnih in lačnih želodcev zavora — ob radio - novicah, godbi in kramljanju in od prijaznih deklic poslavljanju! E. MARČIČ RESTAVRACIJA PRI GLAVNEM KOLODVORU SLOVENJ GRADEC	Prosim, napravite prijazen mi obraz, da brž na kontra-fe ga vzamem jaz, slikam tudi ohceti, igralske družine, fante in dekleta skupaj ali vsakega zase, otroke, mamce itd. HOV^iTK IF]R AJSTC Fotograf SLOVENJ GRADEC
TVRDKO Veržun Ivan - Meža NAKUP IN IZVOZ LESA TELEFON št. 4 TOPLO PRIPOROČAMO!	AVTO - PREVOZNIŠTVO Jože Rojc - Sloveni Gradec Se priporoča za vožnje v vse smeri!
Preskrbite si pravočasno nove vloma-varne ključavnice in ključe. Ali je Vaš štedilnik, peč, kolo,, ograja v redu? Načrti in proračuni so Vam na razpolago pri Janku Zupančiču Ključavničarstvo SLOVENJ GRADEC	Priporočamo tvrdko FEMDOKAC NAKUP IN IZVOZ LESA ŠMARTNO • BOGOJEVO
Adam in Eva nista imela kaj obleči, ker je pričela obratovati naša tovarna nekaj desetletij pozneje. Danes, ljubi potomci, kupujte le trpežno za vse štra-pace ustrojeno blago, ki ga izdeluje širom Jugoslavije znana tovarna tekstilnih izdelkov ORNIK & MITROVIČ - Meža - Oliški vrh	
Priporočamo zakonski par GREGORČIČ JANKA IVANKO SLOVENJ GRADEC za vsa slikarska dela! Prizna- ki vam ukroji obleko, plašč, no mojstrsko delo! Prepri- perilo po najnovejši modi čajte se! in točno po vaši želji. |	IZDAJATELJSTVO KURENTA ^prosi za zamero in se priporoča! Srečno!
	NAKUP IN PRODAJA LESA! PRIPOROČAMO TVRDKO |OSIP ZORMAN trgov,™ p lesom SLOVENI GRADEC		
	Boljše, kakor britve režejo KOSE tvrdke KOLLNER IN		| W| TOVARNA KOS IN SRPOV SLOVENJ GRADEC
Koliko je ura? Ne kaže prav! Kupi si novo pri tvrdki MAKSVKUNC SLOVENJ GRADEC (Poleg „Bate“) Velika zaloga prvovrstnih ur, prstanov, budilk, doz, verižic, brošk itd. • Popravila hitro, solidno, poceni!			Sv. Florijan je-v nebesih in nima ometavnika v rokah! Pazi na svojo streho! DIMNIKE izžiga, krtači in polira Ivan Stumberger SLOVENJ GRADEC oblastno konces. in preizkušeni dimnikarski mojster
	Oh	tajna tmanilmha * Slovenj (jriidec Telefon št. 13 Skr. -Sprejema že 71 let hranilne vloge na- knjižice in na vA !tekoči račun po najugodnejši obrestni meri. Daje po-v»*, .; sojila. Vnovčuje izžrebane vrednostne papirje. Izstavlja * > šVuvercnja in izvršuje sploh vse posle denarnega zavoda.	
„Kakor se oblečeš, tako te bodo sprejeli.“. Obleke in površnike za vsako priliko-izdela solidno in po najnovejših krojih Potočnik Jure diplom, modno in športno krojaštyo SLOVENJ GRADEC			STiirko Steiner in sinoči Trgovina z lesom na veliko in malo, žage, tovarna . zabojev VUKOVAR Brzojavi: „Steiner Vukovar“ • Telefon štev. 49
Najbolj domačega še počutiš v restavraciji in kavarni g g 1*1 ERT A* * (pri mestnem kolodvoru) Tujske sobe • Zdrava hrana • Pristna kapljica • Dobra postrežba • Prijetna družba! • Klubska soba • Vrt • Vljudno vabiva! ‘Tišlac - Gre in.			Pohištvo, okna, vrata, vsa mizarska dela! Oglejte si načrte, proračune, prepričajte se o solidni izdelavi in ceni! ZDOVC SPLOŠNO MIZARSTVO SLOVENJ GRADEC
Tova		Fr. X. Pototschnig - Slovenj Gradec rna usnja Telefon št. 2	
Štedilnik in peč sta najboljša prijatelja vsakega doma FRANJO LOBE PEČARSKO IN LONČARSKO PODJETJE SLOVENJ GRADEC Oglejte si nerazbitljivo zalogo lončene posode in z ozirom ha pomanjkanje emajliranih — zato pri meni lončenih nočnih posod			Še koljemo čunke, prodajamo šunke, klobase, jezike, slanino, meso. Gospe in dekleta 7ftfvtli* jaz vabim srčnd: ' £1111 E M. IV MESARIJA IN PREKAJEVALNICA SLOVENJ GRADEC
Mislinjska podružnica Slovenskega Planinskega Društva vabi na KREMŽARJEV VRH 1161 m PLEŠIVEC takoj poleg SVETE KOČA POD KOTO 1367 m, na koča z naj lepšim razgledom in še URŠULE 1696 m. Vzpenjača še ni PUNGARTU. Izborna kuhinja. Vrsta lepšo notranjo oskrbo. Primerno za gotova. Zato pa je v koči pijača, komfortno opremljenih sob. Elek-daljše bivanje. Smuka. Lepi izpre- jedača, sobe. trična razsvetljava. Izhodišče v vseh hodi. Sestop v Dravsko ali Mislinj- smereh Pohorja. Krasni smučarski sko dolino, X tereni.			
ROJNIK IVAN - SLOVENJ GRADEC Manufaktura, modno blago, vse vrsle perila, pletenine, galanterija, steklo, porcelan, železnina, cement, Ira- • Telefon št. 3 verze, kuhinjska posoda, jedilni pribor, peči, štedil- NIZKE CENE! 	— niki, opreme za kopalnice in vodovode, kotli, polje- SOLIDNA POSTREŽBA! delski stroji itd. itd.		
Nebotičnike gradi-, tudi mostove, zaklonišča, hišice, gospodarska poslopja itd. GREIN FRANC STAVBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC	Kolesa! Šivalni stroji! Radio-aparati! Pisalni stroji! Motorna kolesa! Potrebščine! i Posamezni deli! Oglejte si m izberite od dobrega najboljše PO STARIH CENAH! STROPNIK HERMAN SLOVENJ GRADEC	
Zidarji! Tesarji! Mizarji! ’ Ne bo konkurence, ne bo nič-zamere, pri Mikolič’ našel boš prave le mere: libele, trasirlce, metre, ravnila, trikote, držala, šlcatlje, šestila. Kar možno napravit je iz lesa, izbiro najboljših izdelkov ima: Ivan Mikolič - tovarna P. S. šolam priporočamo garantir		
	Ml	1 METER 2 3 A 4 ^ Mf n ši tulu iiliiiilnriliniliiiliiiliiMiihiiiF
	meril - Slovenj Gradec ano nezlomljive meterske palice!	
Samo kravje mleko, planinsko surovo maslo1, smetano, kislo mleko, sir domači in inozemski vsak dan sveže v MLEKARSKI ZADRUGI r.z.zo.z. SLOVENJ GRADEC Radio - zajutrbovalnica!	Ne pulite si sami kocin z obraza in brade, ampak pridite v brivnico k Vekoslavu Vybornyju 1 Slovenj Gradec Frizira gospe, gospodične in gospode, po evropskih in amerikanskih vzorcih. Sprejema abonente in abonentke!	
Preselil sem, se v mesto, da Vam lahko postrežem v NOVI MESNICI Popič Pavel ~ Slovenj Gradec MESAR IN PREKAJEVALEG Za brezmesne dni posebne jezične specijalitete na razpolago!	Poleg Bate najdeš prvo dalmatinsko trgovino MATE LUKIČ SLOVENJ GRADEC Galanterija, južno sadje po najnižjih cenah!	
Škornje, damske čevlje, sploh vse, kar se natakne na' stopalo, izdeluje po meri in po 3.377 fazonah KARL- PRUSCH ČEVLJARSTVO SLOVENJ GRADEC	Kmetje, združite se! Za Vaš dobrobit deluje Kmetijska blagovna zadruga z o. j. SLOVENJ GRADEC Stalna zaloga koruze in drugih potrebščin, brez kart, na zadružne knjižice!	
Blago je drago, zato naj Ti ga mreže in napravi obleko po šik - fazoni le P AN JEK. LUDVIK modno krojaštvo SLOVENJ GRADEC	Kdor hoče dobro vozit, naj se oglasi samo pri Ivanu Kristanu kolarskem mojstru SLOVENJ GRADEC Vsako naročilo ’izvršim hitro in poceni!	
Nihče še ni zamudil vlaka in prihajal prepozno v pisarno in na sestanek, če je kupil uro pri Henrik, vd. Beti VRUNČ SLOVENJ GRADEC (poleg Gajška) Budilke, prstane, verižice, naočali, doze, | razni okraski! Razveselite svojce z darom, ki ga kupile pri meni! j	Zaupno- se poslužite tvrdke Emil Sedlovčnifc j Meža (v poslopju carinarnice) (Ha Mednarodna carinska špedicija, trgovina Z lesom in deželnimi pridelki. Poštne njfegi ? \ hran. račun št. 16.168.