NASLOV—ADDRESS Glasilo K. 8, K. Jod*oft 6117 St. Clair Avsmms Cleveland 3, Ohio Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota Je prva In najotarejšm slovenska bratska pod porna organizacija v Ameriki Postaje že 50. leto kampanja zmage naie Jednote je v teko. Pridobivajte novo aona mladinskega oddelka! g^sMaJOWCIAii ORGŽNf Igj OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CA' NO. 29 — ŠTEV. 29 VOLUME XXIX. — ltfro xx/xj CLEVELAND, O., 21. LIJA (JULY), 1943 TRINAJSTO KAMPANJSKO POROČILO 45-ktnka Al B. Zveze Naznanilo Smrtna kosa DAROVALCI KRVI, ZGLASI- TE SE V DOMU K. S. K. JEDNOTE! Joliet, lil.—Da se odpomore Ameriškemu Rdečemu Križu tekom sedanje kampanje v okrožju mesta Chicago, 111., za pridobivanje več državljanov, ki bi radi darovali svojo kri za plazmo, da se s tem reši žilje-nje tisočerim in tisočerim našim vojakom na bojnih frontah, je K. S. K. Jednota ponudila v ta namen lepo pritličje in sobe v drugem nadstropju svojega glavnega urada kot glavni stan pridobivanja krvi za jolietsko okrožje. Ponudba je bila sprejeta, vsled česar se je eno chikaško edinico Ameriškega Rdečega Križa preselilo v navedeno poslopje na 351-353 N. Chicago St., kjer se je dne 15. in 16. julija priglasilo že nad 300 darovalqcev, ki so v ta namen dali nad 300 pintov svoje krvi. Ta edinica ali urad se zopet vrne v Joliet dne 27. julija ter bo odprta vsak dan za dobo dveh*tednov, da bo izvršila delo nad dva tisoč darovalcev krvi. Navedeno središče je pod nadzorstvom Ameriškega Rde-čeča Križa, že omenjeno edinico imajo pa v oskrbi zdravniki ameriške Hrmade, bolničarke Rdečega Križa in prostovoljci Rdečega Križa v Jolietu. Minulo nedeljo, 18. julija je poteklo 45 let, odkar je bila na Ely, Minn., ustanovljena druga najstarejša in sedaj tretja največja slovenska podporna organizacija v Ameriki—Jugoslovanska Katoliška Jednota, ki je do 1. januarja, 1941 poslovala pod tem imenom, od tedaj naprej se pa imenuje Ameriška Bratska Zveza in ima še vedno svoj sedež na Ely, Minn. ABZ šteje sedaj 178 krajevnih društev s skupnim članstvom obeh oddelkov 25,488, premoženja pa ima $3,185,791.- Mnogo njenih članov in članic spada tudi k naši Jednoti, ter naobratno, kanje vse hvale in posnemanja vridno. Povodom 45-letnega jubileja naj veljajo tej naši sodelavki na ameriškem bratskem polju naše iskrene čestitke! VEČJA PODPORA OSEBAM, ODVISNIM OD VOJAKOV Washington.—Senatna zbornica je sprejela predlog, da vlada plačuje večjo denarno podporo osebam, so odvisne od vojakov. Predldg je bil poslan v poslansko zbornico v na-daljno akcijo. Glasom tega predloga bi dobila vojakova žena z enim otrokom $68 na mesec, $6 več kot zdaj in za vsakega nadaljnega otroka bi dobila $11, doČim dobi zdaj $10. JOSIP ZALAR, glavni tajnik, KAMPANJA ZMAGE K. S. K. J Italijani pozdravljajo zaveznike kot rešitelje Afrika, 19. jul. — Iz Sicilije prihajajo skoro neverjetna po-, ročila, kako je narod ves srečen rad invazije zaveznikov. Ko je nek častnik čital ljudem prokla-macijo generala Aleksandra, ki je bil imenovan vojaškim guvernerjem na Sciliji, da je namen zaveznikov streti fašizem, so ljudje dvignili častnika na rame in ga nosili okrog po mestu. Ljudje so vpili: "To je dan našega odrešenja." Poročila pripovedujejo, kako narod sam trga fašistične znake in simbole. General Aleksander, novi guverner Sicilije, je ukazal razpustitev fašistične stranke in odpravo vseh fašističnih odredb in zakonov. K. S. K. J. VICTORY DRIVE DAR BRAZILIJE AMERIŠKI ARMADI Rio de Janeiro, Brazilija. — Predsednik Brazilije je obvestil predsednika Združenih držav, da je na potu semkaj 400,-000 funtov najboljše brazilske kave, katera je določena samo za hrabro ameriško armado. TRINAJSTO POROČILO—REPORT NO. 13 Od 8. julij« do 15. julij« 1943—July 8th to July 15th 1943 Prva armada General John Germ, glavni predsednik KSKJ. First Victory Army . General John Germ, Supreme President KSKJ. Soc. No. (Dr. it.) Insurance (Znesek) 2 ..................................$ 500.00 59 .................................. 500.00—$ 1,000.00 Drug« armada General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. Second Victory Army General John Zefran, First Vice President KSKJ. 148 ............................„...$1,000.00—$ 1,000.00 Tretja armada General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. Third Victory Army General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ. 156 ..................................$1,000.00—$ 1,000.00 Pot« «rmada General Michael Cerkovnik, četrti glavni podpredsednik KSKJ. Fifth Victory Army General Michael Cerkovnik, Fourth Vice President KSKJ. 87 ..................................$ 500.00 101 ............................... 500.00—$ 1,000.00 Sest« armada Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. Sixth Victory Army General Johanna Mohar, Fifth Vice President KSKJ. 11 ..................................$1,000.00 226 .............-.......... 1,000.00—$ 2,000.00 PIONIR JOSEPH GERM UMRL Pueblo, Colo.—Z a d n j e dni smo spremili k večnemu počitku Joseph Germa. Pokojni je bil 81 let star, v Ameriki je bil 53 let in je bil stric Mr. John Germu, glav. predsedniku naše KSKJ. Bil je tudi ustanov-nik naše fare in ustanovnik društva sv. Jožefa, št. 7 KSKJ. Naj v nfiru počiva in naj mu bo ohranjen blag spomin! J. M. WENDELL WILLKIE PREDSEDNIŠKI KANDIDAT NEW YORK, 17. julija. — Republikanska stranka se je začela sedaj polagoma pripravljati da si izbere primernega kandidata pri prihodnjih predsedniških volitvah drugo leto. Danes se je kot prvi kandidat prijavil znani Wendell Willkie, ki je kandidiral tudi 1. 1940. Willkie bo nasprotnik Col. Rob. McCormicka, znanega časnikarja iz Chicaga. V Chicagu se je nedavno ustanovil poseben agitacij ski klub, ki ima namen postaviti kot predsedniškega kandidata te politične stranke generala Douglas MacArthurja, ki se sedaj bori v Avstraliji. Mac Arthur pa še ni povedal, ali sprejme kandidaturo ali ne. KONEC RACIONIRANJA KAVE General Geo. Pavlakovich, Sesti glavni predsednik KSKJ. Seventh Victory Army General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ. 40 .................................$2,000.00 45 .................................. 3,000.00 69 ................................ 500.00 184 ................................. 500.00 189 ................................. 1,000.00 190 .................................. 1,000.00—$ 8,000.00 Skupaj (Total) _____________________________________$ 14,000.00 Zadnji izkaz (Last Report) .........-...........$241,500.00 Skupaj (Grand Total) ......................$255,500.00 JOSEPH ZALAR, glavni tajnik—Supreme Secretary. DRUŠTVO SV. KOKA. ST. 119. DENVER. COLO. Vabilo na piknik.—Moj komi* apel Naznanja se vsemu članstvu našega društva, tako tudi članicam društva Marije Pomagaj, št. 190 KSKJ, posebno pa onim, ki se niso udeležili prejšnje seje, da sta oba društva sklenila prirediti skupen piknik v nedeljo, 1. avgusta na vrtu Doma slovenskih društev, 4464 Washington St. Ta piknik bo trajal od ene popoldne do 10. zvečer. Zatorej so prošeni in vabljeni vsi Slovenci in Hrvatje v Denver ju ter okolici ali iz bližnjih naselbin, da se vsi udeležite tega skupnega piknika, posebno pa članstvo dveh gori omenjenih društev, kajti čisti prebitek se bo med oba društva enako razdelil. Ta prostor je jako prikladen za piknik, na svežem zraku pod košatimi senčnatimi drevesi; tudi prostor za ples je na razpolago in najet je v to svrho iz-boren muzikant. V slučaju dežja gremo lahko v dvorano; torej je vse urejano: za lepo in tudi za slabo vreme, za dobro postrežbo bo skrbel odbor obeh društev. Gotovo bo na razpolago vsakovrstna pijača in prigrizek. Prav nobenemu udeležencu ne bo treba plačevati voznih stroškov, kajti ta piknik in prostor se nahaja v sredi naše naselbine. Zatorej cenjeni rojaki, pridite v velikem številu, da se malo razveselite v prijetni domači slovenski družbi in malo odpočijete od težkega dela! Posebno lepo vabimo naše ro-jake-sosede iz Lafayette,, iz Frederick in Erie, da nas ta dan obiščete. Dobro došli! K sklepu apeliram na vse članstvo obeh društev, da bi v sedanji jednotini "V" kampanji pridobivali kaj novih članov; dajmo se z agitacijo potruditi za oba oddelka, posebno pa še za mladinskega. Ako bi v tem slučaju vsak član pridobil enega novega, bi imeli lep uspeh in naša sedma armada bi lahko zmagala, časa za to je še dobrih pet mesecev; torej začnimo takoj, da ne bo zamujeno! S sobratskim pozdravom, George Pavlakovick, predsednik društva št. 113 in načelnik sedme kampanjske armade. DRUŠTVO SV. ANE, ST. 123, Bridgeport, O. Ob 35-letnici druitva Vsem članicam našega društva naznanjam, da bomo imele sv. mašo in sv. obhajilo prihodnjo nedeljo, 25. julija ob 7:30 zjutraj v cerkvi sv. Antona; ta dan bomo tudi obhajale 35-let-nico obstanka društva, naslednji dan je pa imendan naše Patrone sv. Ane. Naše društvo je bilo ustanovljeno dne 19. julija, leta 1908 s 23 članicami; od teh je danes med nami še 10 in sicer med temi so tudi tri, ki so bile v prvem odboru: sestra Frances Greecher, prva podpredsednica; Anna Legan, prva podtaj-nica, in Mary Koren, prva nadzornica; ostale so: Mary Kiep, Frances Brescel, Louise Puha-rieh, Christine Strauss, Johanna Potnik, Mary Spendal in Barbara Bošnjak. Upamo in želimo, da bi te pionirke društva dočakale med nami še zlatega jubileja društva; vse druge že pokojne soustanoviteljice pa naj v miru božjem počivajo! Naše društvo šteje danes 147 članic v odraslem in 87 v mladinskem oddelku, skupaj 234; torej se je v članstvu v tej dobi podesetorilo. Prijazno vas prosim in vabim, da bi se v nedeljo VSE udeležile te sv. maše, ki bo darovana za vse žive in pokojne članice druitva. Prinesite re- galije seboj. Kot vaša tajïùça, štvu obilo brfjeg» bla| in napredka še v bodoč* S pozdravom, MarH M«, tajnica. sedaj m darovale sledeče BOH: Jobanna Mohar, Agn<* __ Gev*iaeh, Prances Ribiçh, C®ee- AU*,**. ST. 146, Nadtop Cenjenemu članstvu našega društva v blagohotno vednost, da sem bil dne 11. julija pri vo-litvi na seji jaz izbran za tajni-kar ter sem z istim dnem prevzel te posle. Kdorkoli ba imel kaj zadev v zvezi % našim društvom, naj se v bodoče obrne name ped doli označenim naslovom. S pozdravom, Fraak Flajmik, tajnik, 226 Beaver St., (Fallston), P. O. New Brighton, fa. DRUŠTVO SV. ANE, ST. ISO, CLEVELAND, O. Praznovanje goda druitvene Patrone Ker bo v pondeljek, 26. julija praznik sv. Ane, naše društvene patrone, se bomo v ta namen v nedeljo, 26. julija ob 7. udeležile sv. maše in skupno pristopile k sv. obhajilu. Že od začetka našega društva je bila navada, da se je darovala v ta namen sv. maša za vse žive in pokoj nice društva in so članice tudi skupno prejele sv. obhajilo; torej ne moremo te lepe navade sedaj opustiti. Zato vas prosim, pridite označeni dan številno k službi božji, da pristopimo tudi k mizi Gospodovi. Prinesite seboj regalije. Končno vas še prosim, da bi v sedanji "V" kampanji mladinskega oddelka privedle v društvo kaj novih članic, da ne bomo v vrsti zadnjih. S pozdravom, Marg Pueell, tajnica. DRUŠTVO KRALJICA MAJ-N1KA, ST. 157, SHEBOYGAN, WISCONSIN Kako hitro čas beži, že je pol tega leta za nami. Na šestmesečni seji je bilo podano finančno poročilo zadnjega pol leta kakor sledi: Dohodki so bili......$3,873.21 Stroški pa...........' 3,846.61 Napredek............. $ 26.60 Bolniške podpore in za porode smo izplačale $816. Društvo šteje 342 članic in 164 otrok v obeh oddelkih skupaj 506. V veselje mi je poročati, da društvo lepo raste in napreduje, kaj ne, da smo vse vesele napredka v članstvu, da smo dosegle število nad 500. Ker se vrši to leto tako pomembna kampanja naše KSKJ, zato priporočam, da bi se vse odbor-nice kakor tudi članice zavzele, da pridobimo še več novega članstva, da bo ob koncu kampanje naše društvo deležno vsaj ene nagrade. To je moja srčna želja, zato prosim, drage članice, vašega sodelovanja tudi ob tej priliki. Tako društvu kakor Jednoti pomagajmo do večjega števila članstva. Na zadnji seji so prestopile v odrasli oddelek: Daniella Pov-sic in Josephine Suscha. Dobro došle. Na bolniški listi se nahajajo društva s tem, da"se daruje sv. sledeče: Marion Pregelz, Mary maša za vse žive in mrtve člani- Rakun, Mary V. Türk in Anna Bukovic. Sporočam tudi, da se je poročila naša podpredsednica Miss Mary Erzen z Jacob H. Zahn. Mnogo zakonske sreče in božjega blagoslova ti vsi želimo, Mary. Dalje sporočam, da je bilo sklenjeno na šestmesečni seji, da darujemo iz blagajne $25 v pomoč SANSu. Med članicami se je pa nabralo do sedaj $26.75, torej sem poslala dne 14. julija na urad SANSa sveto $51.75 ter bo sedaj naše dru- flf.AflIT/1 K, »HI it*o včlanjeno kot podntfaic* ÄAN8». Ako je feter, #la- wœ s nvtim **Wa ne 4* krvavfl» poljanah, ritfsmoUtv* r JUo zf tf naše. /nit« se njih pri HÍ sv. mM-mesečnosejo, ki se vrši na gori Kalan, Mary Kolar, Clara Jenko, Anna Kodes, Mary Knaus, Johanna Gorgnz, Mary Kars-nik, Jennie Gorenz, Mary Ra- folt, Antonia Matichich, Mary Zore, Frances Tagel, Frances Babich, Mary Jelovnik, Mary V. Türk, Johsna Suscha, Mary Planinshek, Mary J. Suscha, Ivanka Ribich, Agnes Skrube. Po 50 centov: Frances Me-lauz, Anna Schutte in May Zagožen Jr.; 25 centov je darovala Marion Demshar. Najlepša hvala vsem in Bog plačaj. Ostajam s sosestrskim pozdravom, Johanna Mohar, tajnica. DRUŠTVO SV. MIH AU A, BROJ M3, PITTSBURGH, PA. Vojniei našeg druitva U našem Glasilu opazim više puta slike i imena vojnikov ili soldatov, kde se več tajnikov javlja i štima sa njima. Evo, i mene da se malo poštimam na žalost našu, a obično na žalost njihovi otacev i majka, koji su je teško odgojili, a sada su je ostavili i morali odlaziti da slu-že Uncle Sam-a in da branu ovu našu novu domovinu, Ameriku. Ovdje mi j oš danas ne počutimo zla, a ni straha; još imamo hrane i oprave, slobode i demo-* kracije; a za s ve to se bore naši fantje, koji naloga i načrt jest, da uniče sve naciste i fašiste, koji so ovog rata krivi. Daklem naši fantov-vojnikov ima od jednog do tri bratov, skupa 41 kao slijedi: Ban Josip, Brozenič John, Cestarič Steve, Curjak Josip, Cučak John, Cunič John, File-tič Josip, Golubič Lovrenc, Gra-čan Nick, Horvatič John, Jar-nevic Louis, Kal pich Nick, Ki-šic Josip, Kušt John, Ladešič Lawrence, Markuš John, Maje-tic Steve, Majetič George, No-vosel Michael, Pipič Slavko, Poštek Michael, Reljac Mike, Reljac John, Reljac Josip, Sab-larič Joseph, Sambol Edward, Sečen Joseph, Sečic Joseph, Skundrič Joseph, Skundrič Andrew, Skundrič Nick, Stojko-vié Thomas, Stošič John, Sto-šič Frank, Thomas Steve, Vinski Joseph, Vitunjac Walter, Vukelja Joseph, Yagas Joseph i Zitkovič Frank. öd ovi imenovani fantov ji ima po jedno, dvije ili tri go-dine u vojski, med ju kojimi još ni se kuči povratilo kako je oti-šal u vojsku, Svima ovima vrlima borcema želim, neka jima vječni i dobri Bog podeli zdrav povratak nazad k svojim roditelj im i kuči. Bog je živi i blagoslovi i našo j slavno j vojski podeli častnu pobjedu! Sve ukupno od srca pozdravljam! Matt Brozenic, tajnik. DRUŠTVO SV. ANE, ST. 170, CHICAGO, ILL. Cenjene sosestre! Vsako leto ob tem času, oziroma v tem mesecu praznujemo god sv. Ane, patrone našega ce. To je bilo sklenjeno takoj od ustanovitve in upam, da bo še dolgo vrsto let ostalo tako. Zato pa vas, drage sestre lepo vabim, da se udeležite v lepem številu sv. maše, ki se bo darovala ob pol osmi uri v nedeljo, 25. julija v cerkvi sv. Štefana. Obenem pa tudi prosim, kateri je le mogoče, da prejme tudi sv. obhajilo. Posebno v teh težkih časih potrebujemo mnogo Božje pomoči, tolažbe in upanja, na skoraj šni mir. Naši sinovi, bratje in prijatelji, ki so daleč proč od ljubega doma, na omenjene nedeljo, 25 julija. Imaipo nekaj važnega s» reši«, kar nam ni bile mogoče na naši sadnji seji. Slišale boste tudi finančno poročilo nadzornic sa zadnjih šest mesecev. Kam pa gremo po seji? To je vprašanje, ki ga rešimo, če ste tudi vi navzoča, že veste, kaj mislim. Torej na svidenje na naši seji; Bog živi vse naše Anice ter mnogo srečnih in zadovoljnih let! Pozdrav, Anna-Frank tajnica. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 190, DENVER, COlO. Vabilo na piknik V imenu odbora našega društva naznanjam vsem našim članicam in članom, da se bo vršil skupen piknik društva sv. Roka, št. 113 in našega društva v nedeljo popoldne, 1. avgusta, na vrtu Doma slovenskih društev. Zatorej vas uljudno vabim, da se tega piknika udeležite, če le mogoče in pripeljite seboj tudi svoje prijatelje, sosede in znance. Tako so prijazno vabljeni tudi naši rojaki iz sosednih naselbin. Postrežba bo prvovrstna, hladen ječmeno-vec za žejo, okusen prigrizek za lačne in izborna godba za ple-saželjne. Pridite k nam, da začasno na tej veselici na prostem pozabimo vse naše skrbi in vsakdanje težave; torej na veselo svidenje prvo nedeljo v avgustu! S pozdravom, Amelia Cec, tajnica. DRUŠTVO SV. ANE, ST. 216, ČALUMET, MICH. Praznovanje godu druitvene patrone Članieam našega društva se naznanja sklep zadnje, seje, da bomo kakor druga leta, tudi letos praznovale god sv. Ane, naše društvene patrone s tem, da brez izjeme opravimo spoved in prejmemo skupno sv. obhajilo dne 26. julija ob pol deveti uri. Ta maša bo darovana za naše društvo, torej vas vljudno prosim, da pridete vse! S pozdravom, Mary Gregorich, tajnica, j -o- VABILO NA SEJO ŠT. 2 SANSA Chicago, lil.—Redna seja podružnice št. 2 SANS se vrši pri hodnjo soboto ob osmi uri zvečer. Vabljeni ste vsi člani in članice, kakor tudi vsi drugi rojaki in rojakinje, kateri še niste člani! Poleg važnosti te seje—pomagati našim ljudem in naši stari domovini Si oveni j i—bomo imeli po seji pravo domačo zabavo ; sodček piva in malo prigrizka. Kot vam je znano, imamo pri naši podružnici precejšnje število dobrih pevcev, tisti ki ste bili na zadnji seji, to veste in prepričani smo, da boste na to sejo pripeljali svoje prijatelje. Drugi pa, kateri niste prišli v dotiko z enim ali drugim, pridite vseeno, ne bo vam žal! Po tej seji bo navrženo še nekaj posebnega. Naš član tenorist Tomaž Cukale nam bo po seji zapel več naših narodnih pesmi—na klavir ga .bo spremljala Ksenija Novak in njena sestra Majda nam bo pa zapela nekaj pesmi. Torej zabave bo dosti, zato apeliramo na vse, da se udeležite te seje, katera se bo vršila v navadnih prostorih Kleiners Hali, 1638 National St., prihodnjo soboto, 24. julija ob osmi uri zvečer. Podružnični odbor. Skupaj $1,000. Oftane na roka j blagajnika svdta $28.90 in to za izplačilo raznih potrebnih in uradnih stroškov. Nadalje je tudi prošnja odbora, da one družine, katere niso bile tedaj doma, naj izročijo svoje darove na osebe, katere so imele gotove okraje za obiskati. Vsak dar bo hvaležno sprejet. Končno: Najlepša hvala vsem, kateri so delovali pri tej kampanji in najlepša hvala darovalcem, posebno društvom, katera so se tako do^ro izkazala! Za odbor podružnice št. 36: Joeeph Zorc, tajnik. Za svobodo! — Ako pogledamo to sliko, ali moremo potem ie godrnjati, če nam tega ali onega manjka radi vojHe? Na levi je korporal Alex Wach iz Elgria, Ohio, desno korporal Marschall iz Pengillg, Minnesota. Bila sta ranjena v bojih v Severni Afriki in se vračata nazaj v Zed. države. PODRUŽNICA ŠT. 36 SANS, WAUKEGAN, NORTH CHICAGO, ILL. NAD $1JM0 NABRANO ZA SANS V TEJ NASELBINI Lawrence Ogrin in John Jelov-sck, zmagovalca v kampanji Pobiralna kampanja v Wau-kegan-North Chicago, 111., v prid SANŠa še je nad vse pričakovano uspešno obnesla. Kampanja med različnimi načelniki in njihovimi pomočniki je bila enako vroffl kakor vreme zadnja dva tedna. Zmagovalna skupina Law-renca Ogrina in John Jelovše-ka je nabrala svoto, katera je veliko pomagala, da se je doseglo skupaj $1,028.90. Okraj, kateri zasluži častno mesto v tej kampanji, katerega sta imela v oskrbi omenjena zmagovalca, je Adams cesta. Skupaj je bilo tam darovano $119.50. Svota $1,028.90, vključivši vse posamezne-in društvene darove do 11. julija se deli sledeče po okrajih, načelnikih in njih pomočnikih: Okraj Ima ebniralca Svota 1: Frank Bruce- Frank Belec.... $ 53.05 2: Frank Nagode-.. Math Warsek... 90.00 3: Mrs. A. Dukic- Mrs. J. Muller.. 83.00 4: Ignac Grom... 47.50 5: Lawrence Ogrin- J. Jelovsek..:.. 119.50 6: Frank Ogrin Sr.- Anton Bespalec. 76.25 7: Math Jereb- Louis Zupec---- 75.50 8: Anton Kobal.. 41.00 . 9: John Mahnič.. 57.50 10: Dr. Andrew Furlan-P. Bartel- A. Tursic________ J, 35.00 11: Mrs. A. Vranich-Mrs. A. Furlan-Mrs. Mary Nagode 116.00 Društveni prispevki: Društvo sv. Jožefa, št. 53 KSKJ......... 35.90 Društvo Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ.. 10.00 Društvo Vitezi sv. Jurija........... 5.00 Društvo sv. Roka, št. 94 ABZ............. 20.10 Društvo Sloga, št. 14 SNPJ.................40.90 Slovenski Narod. Dom 25.00 Slovensko Samostojno društvo.......... 45.70 Razni posamezni darovi........ 52.00 Skupaj............$1,028.90 Od Waukegan-North Chicago Co-op se je prejelo dar $25 in od društva Enakopravnost, št. 119 SNPJ $5 ter od Ženski Zadružni Odsek (Co-up.) $5, katere vsote so vštete v kolektah Mrs. Vranich in Mrs. Dukic. Naj bo omenjeno, da odbor ni nikoli mislil, da bi se doseglo to svoto, kajti ob času ustanovne seje se je omenilo, da ako bi se nabralo okoli pet ali šest sto dolarjev, bi bili lahko vsi začasno zadovoljni zaradi tega, ker se vrši skoraj vsak teden kako pobiranje za kakšno dobro stvar zaradi vojnih razmer. Ker so se Slovenci iz Wauke-gan-North Chicago pa tako marljivo zavzeli pri tem delu in dobili zato korajžo, se je pa potom te kampanje vnela prava tekma. Načelniki so imeli omenjene kvote od $20 do $40 za razne okraje, vendar je pa ob zaključku bilo razvidno, da so nekatere skupine prinesle dvakrat, trikrat in tudi celo štirikrat več, kakor jim je bila predpisana kvota. Vsem tem dobrim delavcem najlepša hvala v imenu naše podružnice, kajti delo je bilo veliko in vsakdo se je potrudil in žrtvoval veliko časa, da se je pobiranje tako uspešno zaključilo za SANS. Lokalni odbor in gotovo tudi glavni odbor bo s tem gotovo zadovoljen, kajti tako delo v današnjih časih je posnemanja vredno. Vsak delavec te skupine pa naj bo ponosen na co, da je v pošteni meri pbmagal svojemu bližnjemu rojaku in rojakinji, ter da je z odprtim srcem deloval, za kar mi vsi upamo, da bo v korist slovenskega naroda v stari domovini. • Geslo in odmev te kampanje je bil kratek in sicer: "V slogi je moč!" Naj bo tudi omenjeno, da imena vseh darovalcev bodo po-ročana na listu, katerega bomo poslali vsakemu društvenemu tajniku in to kakor hitro bo čas dopuščal tajniku, da opravi to delo. V oziru poslanih prispevkov na glavni urad je sobrat Math Jereb, lokalni blagajnik poslal sledeče svote: 1) $150; 2) $300; 3) $415.25; 4) $136.75. PODRUŽNICA ŠT. 8 JPO-SS, CHICAGO, ILL. RESOLUCIJA Že dve dolgi leti nam ameriškim Slovencem krvavi srce ob nezaslišanih krivicah, ki jih delajo našemu narodu v stari domovini nemške, laške in madžarske tolpe podivjanih nacijev in fašistov s pobijanjem, požiganjem, ropanjem, zaslužnje-vanjem in raznarodovanjem, a obenem pa zadivljeni občudujemo junaški odpor slovenskega naroda, borečega se za svoj narodni obstanek in svobodo lepe Slovenije. ' ! KI1B Po vsem tem, kar slišimo in čitamo o groznem trpljenju in strašni bedi, v katero je Slovence pahnila barbarska sila krutega in breobzirnega fašizma vseh vrst, se prav dobro zavedamo dejstva, da manjka našim ljudem v zasužnjeni Sloveniji prav vsega in tako tudi in še posebno obleke, vrhnje in spodnje, sedaj in da jim jo bo manjkalo tudi tedaj, ko nam jo bo mogoče poslati tja. Prav je, da se pobirajo denarni prispevki med nami z namenom, da se z njimi pomaga našim bratom in sestram onkraj morja po njihovem osvo-Ijojenju in se jim kupi košček kruha. Ker pa je poleg hrane tudi obleka neizogibno potrebna za dostojno življenje prosvetlje-nega človeka in ker vemo, da se da med nami z organiziranim ravnanjem nabrati na tone in tone še vporabne obleke obleke in obutve brez posebno velikega truda in velikih stroškov, ker smo prepričani, da je potreba obleke nujna v Sloveniji, in ker mislimo, da spada ta zadeva v področje Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki ima za org^iiziranje takega gibanja že vse priprave pri rokah, pozivamo člani in Članice postojanke št. 8 JPO-SS, zbrani in zbrane na tej seji, njeno vodstvo, naj stori vse'po-trebno, da se pod njegovim nadzorstvom in ravnanjem sistematično in organizirano nabira taka obleka in obutev za naše ljudi v stari domovini, kamor se naj pošlje in potem pravično razdeli vsa nabrana roba, včim bodo dopuščale razmere svetovnega položaja. Ta resolucija naj se pošlje vodstvu Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v vpoštevanje, vsem postojankam ali krajevnim odborom JPO-SS v pretres in odobritev pa vsem slovenskim listom . v objavo. Ta resolucija je bila sprejeta na seji postojanke št. 8 JP(£ SS v Chicagu, 1111., ki se je vršila dne 17. maja, 1943 v To-mažinovi dvorani na 1902 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Anton Krapenc, predsednik; John Gottlieb, tajnik; Leo Jurjovec, blagajnik. V banki Blagajnik: "Gospa, da vam menjam ta ček, se morate izkazati, zato je potrebna vaša identifikacija." Stranka: "Moja prijateljica poleg mene lahko to spriča." Blagajnik: "Jaz iste tudi ne poznam." Stranka: "Jo vam bom pa predstavila." IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 W. 28th Stmt, Ckicago, UL SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET POROČILO O FINANČNEM STANJU 30. JUNIJA 1943 Bilanca 31. maja 1943 ........v banki______$6,645.31 na roki........ 18.92—$ 6,664.23 Dohodki v juniju: štev. podr. in kraj: 1, Detroit, Michigan ..............................$100.00 4, Johnstown, Penna.............................. 150.00 5, Rock Springs, Wyoming...................... 200.00 6, Ely,. Minnesota ................_................. 92.95 8, West Newton, Penna........................... 13.80 9, Willock, Penna.................................... 7.95 12, W. Aliquippa, Penna........................... 18.00 15, Springfield, Illinois ............................. 8.10 21, Cleveland, Ohio .................................. 100.00 22, Midway, Penna................................... 12.09 24, Virden, Illinois .................................... 8.00 25, Chicago, Illinois .................................. 16.75 30, Sharon, Penna.................................... 100.00 31, Pueblo, Colorado.................................. 12.40 32, Cleveland, Ohio................................... 6.00 33, Bridgeport,' Ohio ..................................50.00 36, Waukegan-No. Chicago, 111............... 150.00 38, Acmetonia, Penna............................... 25.00 39, Cleveland, Ohio .................................. 198.25 40, Kemmerer, Wyoming ......................... 40.50 41, Fontana, California ............................ 30.00 44, Traunik, Michigan .............................. 100.00 47, Pueblo, Colorado .....................-.......... 5.00 50, Denver, Colorado ......................:......... 115.05 57, L'Anse, Michigan ................................ 13.00 58, Center, Penna...................................... 51.00 65, Worcester, N. Y................................... 105.00 Dr. št. 50 SNPJ, Clinton, Ind..................... 10.00 Dr. št. 297, SNPJ, Raton, N. M., in člani .. 22.00 Dr. št. 335 SNPJ, Auburn, Illinois ............. 42.00 člani dr. št. 513 SNPJ, Scranton, Pa......... 18.75 Federacija SNPJ, Pittsburg, Kansas.......... 15.00 Federacija SNPJ, Girard, Ohio ................ 36.43 Dr. št. 113 KSKJ, Denver, Colorado......... 15.00 Dr. št. 21 ABZ, Denver, Colorado............ 15.00 člani dr. št. 33 ZSZ, Chicago, Illinois........ 14.00 Združena slov. društva, New York, N. Y... 227.50 Slovenska ženska zveza, Joliet, Illinois...... 601.25 Post. št. 26 JPO-SS, Indianapolis, Ind....... 100.00 Slov. sam. podp. dr. "Zarja," Chicago, UK 25.00 Slov. dram, klub "Zora," Pueblo, Colorado 5.00 Slovenski dom, Denver, Colorado............. 25.00 Poslano br. V. Cainkarju do 6-16 (vštev- ši prispevek $63.00 podr. št. 62 SANS, Crivitz, Wisconsin) ................................ 462.88 Posamezniki ................................................ 36.75 čokova brošura ($10.50) in Fortune ($1) 11.50 Skupni dohodki .............................._....$ 3,411.90 $10,076.13 Izdatki v juniju: Stanarina za urad ......................................$ 50.00 Potrebščine in vzdrževanje urada ............ 10.98 Telegrami .................................................... 8.76 Pomočnikova plača...................................... 135.40 Luč v uradu ................................................ 1-00 Poštnina ...................................................... 2.04 Voznina in dnevnice za sejo izvršev. odb. 78.00 Stroški za sejo izvrševalnega odbora........ 2.00 Dano predsedniku za tekoče stroške ........ 150.00 Voznina in dnevnice delegatov izvrševalnega odbora za sestanek v Pittsburghu, Penna....................................................... 167.40 Za informacije iz Washingtona ....... ......... 25.00 Prispevek podr. št. 44 SANS, Traunik, Mi- chigan, za JPO-SS .................................. 50.00 Skupni izdatki ..............................-......$ 680.58 Ročna blagajna .................................... 19.14 Bančna bilanca 30. junija.................... 9,376.13. $10,076.13 Pregled vseh dohodkov in izdatkov te organizacije: Skupni dohodki od 5. dec. 1942 do 30. jun. 1943......$13,117.48 Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 30. jun. 1943........ 3,721.93 Bilanca .................................................$ 9,395.55 Joseph Zalar, blagajnik Mirko G. Kuhel, pom. tajnik. -o Čim večji je napor, tem popolnejše je trpljenje Če trezno pretehtamo vojne in politične dogodke zadnjih par tednov, če vpoštevamo dejstvo, da so se razni naši činite-Iji tu in drugod resno poprije-li dela za dosego popolnega soglasja in bratskega edinstva zaman. Upanje je veliko, da bodo Slovenci v stari domovini rešeni narodnega pogina in združeni v avtonomno, svobodno, demokratinčo Slovenijo, ki bodi del federativne, demokratične Jugoslavije. Splošno zboljšanje tega položaja nam daje to upanje. To: med Srbi, Hrvati in Slovenci, da to še ne pomeni, da je naše- če se oziramo na razveseljiva znamenja, ki kažejo, da bo postalo vprašanje naših primorskih, prekmurskih in koroških bratov in sester zadeva vseh Jugoslovanov in ne samo tako strašno hudo prizadetega slovenskega naroda, in če vidimo, kako neumorno je naš narodni svet na delu v svojih stremlje-nih za cilji svojih težkih nalog, moremo že danes z mirno vestjo reči, da ne bodo prizadevanja našega političnega gibanja ga dela konec, da je naše delo že opravljeno. Kajti najhujši napori šele pridejo, ko se unese sedanje strašno neurje, ko sedejo zastopniki zavezniških sil za mirovno mizo. Za tiste usodne dni se moramo pripraviti sedaj ter dokazati tistim, ki bodo določali usodo narodom domala vsega sveta, da je naš narodič prav tako vreden vpo-števanja kakor vsak drugi in da mu gre pravica do narodnega življenja kakor vsakemu drugemu. Da, temeljito se moramo pripraviti in take priprave zahtevajo vso našo dobro voljo, vse naše moči. Ameriški Slovenci podpiramo vlado v tej deželi po vseh svojih močeh, ker vemo, da nas čaka plačilo v tem, da nam bo po zmagi dano uživati žlahtne sadove miru in pravice. Ali za to, kar storimo za svoje brate in sestre v tari domovini, ne pričakujemo, niti ne zahtevamo nobenega plačila. To, da jim po tej giozi zašije svetlo solnce prav takšne demokracije in svobode, kakor sije nam v tej deželi, nam bo že v veliko, zadoščenje. Ker pa je bodočnost slovenskega naroda v veliki meri odvisna od naših naporov v tej deželi in ker mu želimo demokracijo v kar najboljši in najpopolnejši obliki, moramo napeti vse svoje sile, če hočemo, da se nam izpolni ta želja, ter z vso vnemo podpirati naš narodni svet, ki se po narodovem naročilu poteguje za tisto demokracijo lepe Slovenije—izvora vsega ameriškega slovenstva. In čim večji bodo ti naši napori, tem večji bodo uspehi te organizacije, tem popolnejše naše zadoščenje. Slovenski vojcdei-odlikovanci Clane podružnic SANSa, kakor tudi ostale rojake prosimo, da nam sporoče imena slovenskih fantov v ameriški armadi, ki so zaradi kakega hrabrega čina bili odlikovani. Poleg imen takih vojakov sporočite tudi ime in naslov staršev. SANS taka imena nujno potrebuje. Prosimo, da poročate o tem takoj. Naše gibanje Doba od 1. do 8. julija je bila še posebno dobra z ozirom na gibanje za ustanavljanje novih podružnic. Ustanovljenih jih je bilo devet, in sicer: Štev. 68 SANS, Sheboygan, Wis., nastala iz podr. štev. 1 SŽZ; štev. 69 SANS, Joliet, 111., nastala iz podr. štev. 20 SŽZ; štev. 70 SANS, Cleveland, O., nastala iz podr. štev. 25 SŽZ; štev. 71 SANS, Fairport Harbor, O., nastala iz podr. štev. 68 SŽZ; štev. 72 SANS, Oglesby, 111., nastala iz podr. štev. 89 SŽZ; štev. 73 SANS, Hermine, Pa., nastala iz dr. štev. 87 SNPJ; štev. 74 SANS, Sheboygan, Wis., nastala iz Ameriškega slovenskega združenja; štev. 75 SANS, Pueblo, Colo., nastala iz redno prispevajočega društva štev. 3 ZSZ; štev. 76, Pueblo, Colo., nastala iz redno prispevaj očega dr. štev. 42 ABZ. Slovenski ameriški narodni svet je dne 8. julija štel 76 podružnic. V istem Času so prispevale sledeče podružnice: Štev. 2 SANS, Chicago, 111., $40.00; štev. 6 SANS, Ely, Minn., $48.25; štev. 8 SANS, West Newton, Pa., $13.80; štev. 9 SANS, Willock, Pa., $6.17; štev. 15 SANS, Springfield, 111., $7.15; štev. 22 SANS, Midway, Pa., $10.34; štev. 27 SANS, Arcadia, Kans., $19.00; štev. 32* SANS, Cleveland, O., $6.00; štev. 36 SANS, Wauke-gan-NorthChicago, 111., $300; štev. 38 SANS, Acmetonia, Pa., $25.00; štev. 39 SANS, Cleveland, O., $500.00; štev. 45 SANS, Sheboygan, Wis., $1.90; štev. 46 SANS,- Brooklyn, N. Y., $7.30; štev. 67 SANS, Los Angeles, Calif., $114.00; štev. 74 SANŠ, Sheboygan, Wis., $100.00; štev. 75 SANS, Pueblo, Colo., $30.00; štev. 76 SANS, Pueblo, Colo., $15.00. Združena slovenska društva v New Yorku so dodatno poslala k prispevku Slovenskega dneva še $5.00. Darovala jih je Mrs. Anna Kepic. In Mrs. Kavčič iz Chicaga je nam po br. Antonu Krapencu podarila $2.00. % Shodi, seje, sestanki in prireditve Podružnica štev. 65 SANS, Worcester, N. Y., nam poroča, da bo imela svojo prihodnjo sejo dne 18. julija v East Wor-cesterju, N. Y. Podružnični tajnik poziva vse tamošnje rojake in rojakinje, naj se te seje udeležijo, čeprav so sedaj sredi pripravljanja krme za svojo živino. Podružnica štev. 2 SANS, Chicago, 111., bo imela svojo redno sejo za mesec julij dne 24 t. m. v prostorih na 1638 N. Halsted Street. Seja se bo pričela o pol osmih zvečer. Na to sejo se vabijo vsi Slovenci in vse Slovenke, ki jim je kaj mar usoda stare domovine. Ce smo prav poučeni, bo po tej seji prav domača zabava, na kateri bo poleg drugega tudi lepo petje in igranje na klavir. V Jolietu so imeli dne 4. julija javni shod, na katerem bi imel govoriti naš predsednik Etbin Kristan. Kako se je ob-nesel ta shod in če je govoril Kristan na njem, ne vemo, ker še nismo dobili poročila od tamkaj. -o- Janko N. Rogelj: Janez Nedam Rojak Janez Nedam živi v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Ponavadi je poročen z Mico Skopuh. Vrata njegove hiše so vedno zaprta. Ljubi in pozna le samega sebe. Prijateljev nima, svojega naroda ne pozna, njegovega imena še ni zapisanega med darovalci in prispevatelji. Janez Nedam je živ mrlič, mrtva veja na drevesu slovenskega naroda v Ameriki. Njegove roke so koščene, a prsti teh rok so podobni grabi jam. Na njegovih ustnicah so besede: Samo meni, moja mera še ni polna. Joka zelo rad, ker to je njegova odkupnina in vstopnina. Hodi počasi, «desno roko drži vedno v žepu, kjer stiska preštete cente. &#dar mora plačati z rdečim centom, ga stiska toliko časa, da je Lincolnu vroče kot hudiču v peklu. Če plačuje z niklom, takrat je še hujše. Obrača in stiska ga toliko časa, da Indijanec pokaže jezik, pa ga še ne i^da. Obrne ga na drugo stran ter ga še enkrat krčevito stisne, da pokaže jezik in vzdigne rep puklasti bufalo. Kadar daje denar, se mu roka vedno trese kot rep ptice tresorepke. Zato njegov denar pada na tla, da ga pobira-in daje v svet. Mica Skopuh nosi s seboj vedno veliko ročno torbico. Koder hodi, joka in prosi. Nima obleke, nima jedi in ne denarja. Vse zataji pred ljudmi, kar ima. Nikdo je ne upa vprašati za dar, denar ali uslugo. Nezaupljiva je tako, da ima denar v nogavicah, katere prenaša kot mačka mlade. Tako živita med slovenskim narodom v Ameriki rojak Janez Nedam in rojakinja Mica Skopuh. Kadar slišita ali čita-ta o vojnih bondih in znamkah, o darovih za Rdeči križ, o denarnih prispevkih za pomožno akcijo in za SANS, vijeta oči, migata z ušesi, krčita prste in odpirata usta kot mladiči v gnezdu. To jima ne gre v glavo, zakaj dajejo drugi ljudje, ko njima tako manjka iz dneva v dan. Nezaupljivost je vsakdanja vera obeh skopuhov. Nezaupljivost je glavni vzrok in izgovor, da ne izdasta rdečega centa za revne, trpeče in umirajoče brate in sestre v domovini. Na prireditvah pomožnih akcij ne vidite ne enega ne drugega. Ce Janez zaide na tako prireditev, kritizira, ugovarja in dokazuje, da je vsaka pomoč brez vsakega pomena. Tam se napije na račun drugih, če mu je le dana prilika. Potem pa joka od same žalosti, ker so ljudje dali toliko denarja za pomožno neumnost. S prireditve pride domov takšen Janez Nedam, prepit in razburjen. Črno kavo pije in aspirin jemlje. Vleže se v posteljo, spati ne more, pred očmi ima še vedno govornika, ki je poudarjal potrebo denarnih prispevkov za uboge in revne zemljane v zasužnjeni domovini. Z rokami odbija govorniko-ve besede, godrnja in maši ušesa, toda vse to nič ne pomaga. Aha, saj ima še polno steklenico žganja v kleti. Zalije s šnop-som, da se mu zašibjjo kolena in da zakljujejo srčni utripi v težki glavi. Pade na posteljo in zasanja . . . • • • Doma je v Sloveniji. Svojo vas išče, stoječ na holmu, s katerega je bil tako lep razgled na hiše in gospodarska poslopja. Mane oči, da bi videl vsaj cerkveni zvonik, toda vse je zavito v dušeč dim. Stopi v dolino, tja, kjer je stala zadnja hiša v vasi, prva pod holmom. Ožgan in cvileč pes se mu zapodi med noge in grize kot podivjan in krvaveč volk. Nasloni se na drevo in brca, toda se ne more otresti steklega psa. Pleza na drevo, pes skače za njim, toda posreči se mu doseči prvo vejo. T*am trenotno počije. Pa, o joj, kaj tam gleda. Mrtvo truplo visi raz veje, na kateri on počiva. Obraz mrtveca mu je kar znan in domač, tak je, kot je njegov brat, katerega slika visi v njegovi hiši. Strah ga prevzame, da odskoči z drevesa in drvi proti vasi. Izpotakne se, pade preko mrtvega trupla mlade žene. Vsa je razgaljena, a njegova desno roka oprijema njene prsi, oblite še s toplo, rdečo krvjo . . . Njegova roka je krvava, vzdigna jo, od nje kaplja še topla slovenska kri. Tako krčevit strah ga zagrabi, da mu okameni tista roka, ki ni še dala centa za umirajoče v domovini. Izmučcfi se postavi na noge, pogleda obraz te mrtve mlade žene, v katerem je.podoba tiste-^ ga obrazaf<'V katerem mu je pre leti mladostna ljubezen ponudila prvi poljub. To je menda hčer moje prve ljubice, mu pravi vroč pogled. Mudi se mu naprej, v vas bi rad, toda vasi ni, le duh po pogorišču mu sili v nos in usta. Pred njinr se iz dima pokaže grozna in neverjetna slika njegove domače vasi: Razrušeno zidovje, polomljeno in ožgano drevje, grobi j a za grobi j o se vrsti, kjer je včasih stala zidana kmetija. Diši po pečenem mesu, in tako ne diši meso domačih živali. Nekaj drugega mora to biti. Res se ni motil. Saj res. Tam v bližini so človeške kosti, katere ni uničil ogenj, katerega so podtaknili okupatorji, Nemci in Italijani. Proti žuborečemu potoku gre rojak Janez Nedam, da si izmi-je tisto toplo slovensko kri, ki se je pričela ohlajati na njegovi desni roki. Toda čudo prečudno. Kri se ne da izmiti, ampak sili v male kožne luknjice. Kar čuti, da se kri mlade žene hoče združiti z njegovo krvjo, katero čudežno poživlja v njegovi desni roki, da ni več okorna in neravna, ampak čuti silno in sigurno pomlajeno moč, da bi z vsakim zamahom uničil in stri sovraga pred seboj. Še več. Polagoma začuti prelivajočo toploto okoli srca, ki tako nežno in božajoče obliva mišičevje razširjenih prsi, kot bi dihal zrak iz mladega smrečja, na katerega sije toplo pomladansko sonce, kot bi dihal čisti in opojni ozon. Ta čudo-tvorna sila se mu razlije po vsem telesu, da so njegova kolena močna in trdna kot stebri iz najtršega kamna. Tako stoji velikan Janez Nedam pri žuborečemu potoku, sam, nepoznan, poleg mrtve vasi njegovega rojstva. Njegova desna roka je čista, kri je izginila in našla pot do utripaj oče- doben starcu. Trpljenje, groza in smrt so šli preko njegovega obraza. Začudeno pogleda Janeza Nedama in pravi: "Od doma sem šel danes zjutraj ter sem se zgubil v gozdu. Grmelo in pokalo je ves dan, da nisem upal domov. Sedaj bi rad domov, toda naše vasi ne morem več najti. Pomagajte mi Oče, lačen sem, noge me bolijo, oči me pečejo od dima, ga srca. Takrat pa stopi pred njega otrok, katerega obraz je bil po- materi bi rad, očeta pogrešam, sestrice in bratce bi rad, vse sem izgubil ... v mojo vas me peljite." Tedaj pa se je odkrilo spoznanje v Janezovi pameti, da se je sklonil proti otroku, ki mu je bil podoben kakor njegov lastni sin. Teraj je še le videl, da je otrok stal samo na eni nogi, a drugo je privzdigoval, ker je bil v nji velik črn trn. Fantek je sedel na beli vodfii kamen in ponudil nogo s črnim trnom v podplatu. In Janez je čutil in spoznal njegovo prošnjo. Izdrl mu je dolgi črni trn. In kaj se je zopet pripetilo. Rdeča, skoro črna kri je udarila iz rane zopet na desno roko Janeza Nedama: Kri, topla, tekoča, sveža in živa slovenska kri, ki je iskala njega, skopuha iz Amerike. To je prav ista kri, sorodna krvi mlade žene, ki je bila hčer njegove prve ljubice, kateri je obljubil pred svojim odhodom v Ameriko, da ji bo pomagal z denarjem, da pride za njim v Ameriko, da jo poroči in ji ostane zvest do smrti. "Oče, z vami grem, v tisto vas, kjer ste vi doma." Tedaj pa je Janez Nedam začutil brezmejno bolest malega fantiča. Zagorelo je v njem brezobrežno hrepenenje, da bi pomagal osameli siroti.. "V Ameriko bova šla, tam sem jaz doma." Otrok ga je pogledal s prose čim pogledom nasmejal bi se rad toda lačna usta se niso mogla smejati. V vodo je pomočil raz boleto nogo ter rekel skozi zobe "V Ameriko?" Potem pa je gledal velikana Janeza Nedama z velikimi, na pol ogaslimi očmi, iz katerih je drsela solza za solzo. Takrat pa je govoril otrok kakor starec, ki je že vse slišal o daljni obljubljeni deželi, kar mu je pripovedovala njegova stara mati, ki ni nikoli videla obljubljene dežele. Govoril je takole: "Vi niste oče, vi ste tist lepi stric iz Amerike, ki ste pozabili na staro mamo, ki je prejokala noči za vami ter umrla oni dan ker ji je zmanjkalo kruha in zdravja. Vi ste tisti stric, ki ste pozabili tudi svojo domovino prelepo Slovenijo; stric, z vami ne grem, ker ste zatajili svojo lastno kri; vi ste kakor črni trn, katerega ste izdrli iz moje noge Če so vsi naši strici v Ameriki tako trdosrčni, tako kruti in nečloveški, potem naj pogori sleherna vas v Sloveniji, naj izgine naš rod, kajti narod, ki nima sočutja in usmiljenja v srcih svojih bogatih ameriških stricev, mu ni osojeno več živeti, naj gre v grobove, da ga zemlja pokrije. Kri ni voda! In, če imate v Ameriki vodo mesto krvi, kakor jo je imel lepi stric, ki je pljunil na prvo ljubezen moje stare matere, potem bomo mi umrli, a vašo vodo bo posušilo skopo ameriško bogastvo. Kri naše krvi pa bo živela v spominu usmiljenih src in sorodnih duš. Zbogom, stric, jaz pa si poiščem mojo vas na pogoriščih, grobi j ah in grobovih naših iskrenih očetov in mater, ki so ljubili to v žulji obdelano slovensko zemljo, katero so napojili s svojo ljubečo in toplo krvjo, da jim bo lahka, krotka in hladna v poslednjem smrt nem spanju. Na tej, s krvjo oprani zemlji, pa bo rastel nov slovenski jrod, ki bo imel kristalno čisto slovensko kri, katero bo poštena in domača zemlja tako priklenila na sebe, da ne bo potreba mladim sinovom in hčeram zato potovati v obljubljeno de- želo, da jim bo zvodenela slo* venska kri." S šepajočm korakom je stopil otrok proti pogorišču rodne slovenske vasi, da si vtisne v spomin nepopisno tragedijo krvaveče in požgane Slovenije. Velikan Janez Nedam bi rad stopil za njim, toda desna roka je zopet trda in okorna, kolena se mu šibijo, v ušesih mu donijo besede: "Stric, z vami ne grem, ker ste zatajili svojo lastno kri; vi ste kakor črni trn, katerega ste izdrli iz moje noge." Žejen je, rad bi pil vodo, toda kar ne more do nje. Pripogiba se, vroče mu je, stopil bi rad preko potoka; vse mu je odpovedalo, še govoriti ne more več. Zaupil bi rad za otrokom, da naj se vrne, toda nobenega glasu ne more spraviti iz grla, trese se po vsem životu; sihrtna groza ga je prevzela, poti se, da lije pot raz čela .. . » * * Rojak Janez Nedam se je prebudil. Usta ima suha, glava je težka in velika, oči vodene, okoli ledic ga nekaj ščiplje, a pred (Dalje na 4 strani) ZABAVNI KOTIČEK SLIKA /Z MILANA ali: V BOGE LAŠKE MAČKE (Križkraž.) Tam za Laškim gričem miši, je podgan ko ptičev, ki veselja rajajo; proste se nahajajo. Kaj povod je temu rajanju ži"alskem vsemu, zgodba nam pove vse ta, prav resnična ki je vsa. Milan, kakor vsako mesto znano laško tako, mačke ljubi in redi, da korist od njih dobi. Te s posebno vnemo, kar vsi dobro znamo, vemo, da polentar muce ima, miši vseh sovražnika. 4 Lani ko so šteli mačke svoje vsi veseli bili so izida vsi: tisočev je bilo tri. Gospodinje, žene, danes so pa zaskrbljene, shrambe pregledujejo, mišim past nastavljajo. Mačka prej pri hiši bila je za strah vseh miši; kam so muce zdaj prešle, prazno da njih mesto je? Mačke so poklali, drli, iste s kože djali; znano vam je dobro to: mačke radi da jedo. Mačji tam tatovi, brihtni, pazni, vedno novi plen ponoči iščejo, in na trg dovajajo. Z mačko — če debela — biznes Lah vam dober dela, dvesto lir za njo dobi; lahko pa je ujeti ni! Pri ograji čaka, muc, tja revež prikoraka, Lah pa v zanko vjame ga, v žaklju ga domov cefra. Cara gatta (mačka), mia, kmalu dobra bo gostija!" Z nožem sune jo v srce, beštja da krepana je. * Mačka, če pečena, zosu" dobro narejena Lahu je najboljša jed, pa še z makaroni vred. it f Res, želodec Laha, ta vam vsako stvar premaha; zdaj, ko mačkov nič več ni: miši bodo pohali! Meneštra buona šjore, kdor kaj tak' ga le zmore! Si. — Kultura laška saj, je povsem zverinska zdajj — I» -ti ! i j CtATBOCJO UNION o» the U. S. A. Mit ST. CT «A TR ATSKUS olsveland s. orno. 40JA ta U. S. A. ..$2.00 V ZNAMENJU ZMAGE Ker živimo v vojnem času, je vse naie dejanje in nehanje prežeto in spojeno s trdno zavestjo in znamenjem zmage; o tem se neprestano povdarja v vseh ameriikih listih in na raznih radio postajah, kar je povsem pravilno. Kakor je vsak ameriški vojak, bodisi na tej ali oni fronti trdno uverjen in prepričan, da bodo zavezniki gotovo zmagali, tako je enakega miilj en j a tudi vsak domoljuben Američan. Ni je skoro stanovanjske hiše širom Amerike, kjer bi ne visela mala službena zastavica z eno ali več zvezdami, označena r črko "V" (Victory). Na vogalih ulic so veliki slični plakati, ta ko tudi na oknih trgovin. Tako čujete lahko dan za dnem po radio navduievalne pesmi in govore o zmagi. Poleg tega je ši rom dežele na milijone in milijone "vrtov in vrtičev zmage' (Victory Gardens). V zadnji svetovni vojni smo obdelovali "vojne vrtove," letos pa delamo na vrtovih "zmage." Vsak pridelek teh vrtov bo deloma pripomogel h končni zmagi, osobito pa še nakup vojnih bondov. Vse razmere sedanjega uspešnega bojevanja naiih zaveznikov kažejo tudi na to, da se nam polagoma in v resnici ie bliža zmaga! Povodom zlatega jubileja naše Jednote, katerega bomo obhajali začetkom aprila drugo leto, je glavni odbor razpisal tudi kampanjo "zmage" v trdni veri na zmago Amerike in na svojo zmago v tej kampanji mladinskega oddelka. Naši armadni kampanjski generali ali načelniki se na svojih frontah hrabro držijo; koncem decembra t. L bomo pa že videli, kdo ravno bo stopal do cilja z zmagoslavno zastavo. Žal, da je do danes še vedno več takih krajevnih društev, ki nočejo svojemu kampanjskemu načelniku pomagati, kar nikakor ni lepo. V tej naši kampanjski borbi bi morala vsa društva sodelovati, pa bi potem lahko tudi mi že sedaj imeli zavest v gotovo zmago! Saj vendar ni tozadevno sodelovanje v zvezi z nobenimi stroški, ali s kakim težavnim delom; samo skupne zavesti v zmago in—dobre volje je treba! ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev UJedinjeni odbor ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev je prejel od kanadskih Srbov, Hrvatov in Slovencev sledeči pozdrav: "Ujedinj enemu odboru ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev. "Dragi bratje: "V imenu organizacije Save-za Kanadskih Hrvata, Saveza Kanadskih Srba in Zveze kanadskih Slovencev, mi, pod pisni prisrčno pozdravljamo ustanovitev Ujedinj enega odbora ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev. "V teh dneh, ko se borba med silami fašizma in silami demokracije približuje svojim naj-odločnejšim in najusodnejšim momentom, in ko si prizadeva iaUstiesa propaganda s vsemi svojimi močmi, da razdvoji in razbije edinstvo demokratičnih sil, katera propaganda je izredno aktivna med Srbi, Hrvati in Slovenci, boljše in potrebne j še stvari, kakor da ste ustanovili UJedinjeni odbor ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev, niste mogli storiti. Ta vaš korak pomen j a novo dobo v življenju in borbi ameriških Hrvatov, Srbov in Slovencev ter je neprecenljive važnosti in koristi sa splošno ameriško demokratsko življenje in za borbo proti sovražnikom človečan-stva. "Ta vaš korak pomeni težak udarec sovražnikom skupnega življenja treh bratskih narodov v ujedinjeni, novi Jugoslaviji, kakor tudi sovražnikom sloge in edinstva med nami na ameri- škem kontinentu. Te korsk je tudi najboljša doslednost edinstvo junaških Srbov, Hrvatov in Slovencev v Narodni osvobodilni vojaki Jugoslavije ter pomeni sanje veliko podporo. "Uverjeni smo, da bodo to vaš korak pozdravili vsi ljubitelji svobode in neprijatelji fašizma, zlasti pa ameriški in kanadski Jugoslovani. Zagotavljamo vam, da bomo tudi mi v Kanadi nadaljevali v tem prav-cu z našim delom. Toplo vas pozdravljamo ter vam želimo vsestranski uspeh v vašem skupnem delu. "V imenu Saveza Kanadskih Hrvata, Edo J arda», "Nacionalni tajnik "V imenu Saveza Kanadskih Srba, Makeim Bjelič, Nacionalni tajnik "V -imenu Zveze kanadskih Slovencev, RajmunA Mavrin, Nacionalni tajnik "V Torontu, 28. junija, 1943.' Začasni naslov Ujudinjenega odbora ameriških Hrvatov, Sr bov in Slovencev je: Lom» Adamič, Milfdrd, N. J Tajniki tega odbora so: Petar Radič, Mirko Markovič, Janko N. Rogelj. -o- Bistveni doprinos Indije k zmagi v Afriki Prispevek moštva in materia la iz Indije za zmago zaveznikov v severni Afriki je izredno zna _čilen vzgled za izpolnjevanje obljub, katere prevzamejo posamezni člani zedinjenih riarodov V teku prvih dveh in pol let voj ne v severni Afriki je dobaljala Indija pretežni del vsega potrebnega za to bojišče. Četrta indijska divizija, katero je pohvalil Field Marshal) Wavell, vrhovni komandant In dije, da je četa, ki ima v tej vojni rekord bitk j^n zijmg in v tem pogledu prek^i' vse druge zavezniške edinice, se je udeležila ta-korekoč vseh večjih spopadov \ Afriki. Pomagala je pregnati Italijane iz Abesinije in zasledovati Rommel-a in njegov Afri. ka Corps na njegovem 1,000 milj dolgem begu od El Alamein-a dc Tunis-a. Važna je bila tudi njena vloga pri napadu iz boka na utrjeno Mareth-linijo — in bila je tudi navzoča tam, kjer je bii ujet nazistični general Jurgen von Arnim. Ko je zmagovita osma armada drla naprej, so indijski inženirji in pionirji takoj za linijo zgradili zadnji, bistveno važni spoj železnice iz Mersa Matruh v To-bruk. Sezidali so to progo na obali Libije, čisto na prostem, neposredno izpostavljeni napadom ladij in zračnih baz osišča Na polju vojaške opreme so dobave Indje presenetljivo velike. Vse do prihoda prvih ameri ških dobav, so bile zavezniške sile v severni Afriki skoro popolnoma odvisne od oskrbe z mate rialom iz Indije. Indija je poslala armadam v severni Afriki. Stotine jeklenih barak in hangarjev za moštvo, garaže, letala in bolnice. Lokomotive, tovorne avtomobile, železniške proge, tovorne vozove in ves ostali material za zidanje železnic. čolni za napad in izkrcavanje, z lastnim pogonom, ki so pomagali zalagati vojsko in včasih omogočili komando-napade na kraje, ki jih je imel sovražnik v rokah. Električni kabli, električne pahljače, vodovodne cevi in sesal-ke, izolacijski material iz porcelana in iz plastičnih mas. Suhe baterije in njih sestavni deli, ki so največje važnosti za zvezo letal z letliščem. R. A. F. sama je prejela skoraj 5,500,-000 celic. Ogromne količine barv za ka-muflažo, mreže in konoplje, kar je mnogo pripomoglo k zmagi osme armade pri El Alamein-u. Skoro 90 odstotkov vseh šotorov, ki so ščitili moštvo in stroje pfod vročino in peskom. Čevlje in obleka za moštvo, ter 40,000 ton različnega živeža. Naslednje sdravniike potrebščine: 50,000 nosilnic, 1,000,000 kooov, 250,000 moeldto mrež, preko 1,260,000 obvez in 2,000 milj obvez od 2H inča. Posledica tega ogromnega prispevka za bojišče v severni Afriki je bila, da je bilo mnogo ladijskega prostora „svobodnega za dovažanje materiala v Rusijo, kar je največje važnosti. Oskibo so prinašali konvoji indijskih ladij, dočim so indijske delavske sile, in sicer pod nadzorstvom indijskega tehničnega personala, pomagale popravljati in razširi, ti potrebna pristanišča. Vprašanje odgovornosti vojnih zločincev' Izredni sovjetski državni odbor, katerega naloga je, raziskovati in nabirati dokaze za zločine nemško-fašističnih okupator jev in njihovih satelitov, ter škode, povzročene od njih meščanom, kolektivnim kmetom, javnim organizacijam, državnim podjetjem in iStitucijam SSSR, je podal dne 255. junija 1943 izjavo, katero je natisnil informacijski bilten sovjetske ambasade v Washingtonu. V tej izjavi se nahajajo nekatera značilna mesta: Izredni državni odbor nadaljuje nabiranje proto Kolov, v katerih so zabeležene izjave žr tev in prič-očividcev glede zločinov, izvršenih od nemških oblasti na sovjetski zemlji, ki je začasno padla pod fašistični jarem. 1. Nemški okupatorji so uničili vse stare spomenike, oropali shrambe kulturnih vrednot narodov Sovjetske Unije in ople-nili vse vzgojene institucije, muzeje in biblioteke. Po naredbi nemške vrhovne komande Alfreda Rosenberga, Reichsministra za okupiranje vzhodne pokrajine so bile odne-šene vse knjige iz 14., 15. in 16. stoletja, yse originalne slike, risbe in kipi ruskih in zahodno evropskih umetnikov iz SSSR. V mesecu januarju 1943 je komandant prve armade tankov, konjeniška general Mackenzen v prisotnosti šefa propagandnega oddelka prve divizije tankov, Millera, vzel iz rostovskega Muzeja Lepe Umetnosti, ki je bil evakuiran v mesto Pjatigorsk in nameščen v prostorih Lermonto-vega Muzeja, najdragocenejša dela Ribera, Rubensa, Murrilla, Jordaensa, Vereščagina, Korovi-na, Kramskoja, Poljenova, Rje-pina, Lagoria, Ivazovskega in šiškina, kipe Donatella in razli čne druge muzejske predmete. (Objavljen je tudi zapisnik o tem postopanju nemške oblasti, ki v vseh podrobnostih opisuje plenitev.) Dejstvo, dai so nemško-faši-stični osvajači oplenili rostovski Muzej Lepe Umetnosti dokazuje, da so Hitlerjeva vlada in nemške Vojaške oblasti organizatorji plenjenja v okupiranih krajih. Dokazano je, popolnoma nedvoumno, da so nemški gene rali osebno udeležujejo plenitve kulturnih vrednot, ki so last narodov Sovjetske Unije. V vasi Sapogovo, v jurski oblasti, so nemški okupatorji zastrupili okoli 1,000 bolnikov, katere je lečila tamošnja umobolnica. Dokaz tega strahotnega zločina je v naslednjem dokumentu . . . (sledi uradni zapisnik potrjen od zdravnikov in bolničark, iz katerega je razvidno, da je bilo to množično za-strupljenje izvršeno v roku tri do štiri dni). Ko so bili Nemci pregnani iz mesta Kupjansk, v harkovski oblasti, so našli meščani 8 jam, v katerih se je nahajajo <248 Sovjetskih državljanov, brutalno mučenih do smrti ali ustreljenih. Izkopavanje je bilo izvršeno pod nadzorstvom komisije, v kateri so bili: ukrajinski pisatelj Gordjenko, duhovnik cerkve Sv. Nikole prota Ivan Protopopov, domačinka Belocerkpvskaja, zdravniki Gofin, Koščajev in Ganjidn tor predstavnik mestnega Sovjeta, Tugaj (sledi uradni zapisnik, ki dokazuje, da so bile žrtve pred ustrelitvijo mučene na cveraki način. Izredni državni odbor je dognal torej naslednja dejstva: 1. Rostovski Muzej Lepe Umetnosti je bil oplenjen in od-nešen v Nemčijo od komandanta prve armade tankov, konjiškega generala Mackenzena in šefa propagandnega oddelka prve divizije tankov Miller-a. 2. Bolniki umobolnice v Sapo-govu v kurski oblasti, so bili zastrupljeni na povelje nemškega komandanta Flacha in dr. Kerne. (J. I. C.) Vojska in mornarica potrebujejo bdničarke American Red Cross Washington, D. C. V teku preteklih dveh let se je na tisoče bolničark pridruži lo vojski in mornarici Združenih držav. Na spisku onih, ki na tak način služijo domovini, se nahajajo ne samo imena Amerikank nemškega pokole-nja, ampak tudi italijanskega, ruskega, poljskega, francoskega, ogrskega, skandinavskega, portugalskega in pokoljenja drugih evropskih narodov kakor tudi iz dežel Južne Amerike. Da bi se to pisano društvo še bolj povečalo, je vojska zadnje poletje svoje predpise napravila manj stroge, tako, da so bol ničarke, s predpisano predizo-brazbo, ki so državljanke zavezniških držav, postavljene za podporočnike v zboru vojnih bolničark. Bolničarski urad ameriškega Rdečega križa, ki v imenu vojske in mornarice nabira bolničarke, se drži teh predpisov pri nabiranju bolničark. Danes služijo poklicne bolničarke tujega porekla pri četah doma in na tujem. Prva bolničarka ameriške vojske, ki se je izkrcala v Avstraliji, je bila Floramund Fellmuth, hči v Nemčiji rojenih staršev. Ona je članica zbora vojnih bolničark od leta 1940, in je kot podporočnik služila v trdnjavi McKinley v Filipinih, ko so Japonci napadli. Kakor druge bolničarke, je obleka "kaki" — bolničarsko obleko in je stregla ranjencem v improviziranih bolnišnicah Na 28. decembra je bila odrejena na ladjo Mactan, najeto od Rdečega križa, na kateri je skupaj z 10 bolničarkami filipinskega Rdečega križa in z 200 ranjenci odplovila v Avstralijo. Ko je oddala bolnike neki av straljski bolnišnici, je bila poročnik Fellmuth odrejena kot šef bolničark v glavni stan oboroženih sil Združenih držav v Avstraliji. Poročnik Auslay H. Anderson, rodom iz Norveške, tudi služi kot bolničarka v vojski. V Združene države je prišla, ko je bila 16 let stara, na obisk k svojemu nečaku, pa se ji je življenje tukaj tako dopadlo, da je ostala tukaj in je postala tukajšnja državljanka. Izučila se je za bolničarko v massachu-settski ženski bolnišnici in je potem delovala skozi deset let v civilnih bolnišnicah. Ko je bila Norveška zasedena, se je prijavila bolničarskemu oddelku Rdečega križa za službo v vojski. Danes služi v Fort Adamsu, Rhode Island. Želi in upa, da bo premeščena preko morja. Ruskega pokoljenja sta poročnik Olga Konstantina Ben-derova, ki je bila na čelu oddelka Clevelandske universitetske bolnišnice, kateri je pristal v Avstraliji meseca februarja 1942, in podporočnik Katarina Pavlina Molchan v Camp Rucker, Alabama. Poročnik Ben-derova, rojena v Rusiji 1902, leta, je prišla v to deželo s svojimi starši in postala držav- ljanka 1981. Končalo je bolai-čarski kurs na Western Reserve univerzi, pesUls je ftef bolničark in pomočnik romoteljo bolnišnici v Lakeside. Starši poročnika Molchan so bili rojeni v Harkovu, kar vam pove, zakaj jo najbolj zanimajo vesti iz Rusije, potem ko je prečitala poročila generala MacArthurja in generala Eisenhower ja. Odkar se je prijavila vojski, postala je zdravniški nadzornik v Camp Rucker. Pripada pravoslavni cerkvi in govori rusko, poljsko in druge slovanske jezike. Ruskega pokoljenja je tudi praporščak Antonina Mihaj-lovna Klimenko McCulley, bolničarka v mornariškem bolni-čarskem centru v Bethesdi, Md. Adoptiral jo je pod-admi-ral Newton A. McCulley. Pred leti si je namreč pridobila kot sirota admiralovo srce v Sevastopol^ ko je ta vodil evakuacijo stotin stradaj očih otrok iz Centralne Rusije, ki so živeli ob črnem kruhu in čaju, kuhanem iz jabolčnih lupin. Adoptiral jih je sedem: Antonina je bila najmlajša med njimi; vse je pripeljal s sabo v to deželo. Antonina McCulley je dobila svojo izobrazbo v bolnici St. Luke, Washington. Iz Južne Amerike sta Marija Guadalupe Enriqueta del Consuelo de Martinez Ybara Gentile, sedaj podporočnik v Camp Rucker, in Tita Pacheco, ki sedaj služi v vojski v Valley Forge, Pa. Gospodična Gentile je sicer iz Meksike po družini, toda je rojena v Fort Bliss, Texas, kjer se je nahajal njen oče Alfons Humber Jakob de Martinez Ybarra kot begunec. On je služil pod predsednikom Porfirio Diaz in je bežal, ko je bil njegov režim odpravljen. Kot pravi kozmopolit je poročnik Gentile hodila v šolo na Francoskem, v Mehiki in v New Yorku. Bila je dijak šole Sv. Tereze v Parizu, kjer je bil njen oče poslanik pod predsednikom Emiliano Carranza. Po vrnitvi v El Paso je hodila v šolo v tem mestu in je končno prišla v bolničarsko šolo Mt. Sinai v New Yorku. Njen dom v Meksiki je Guadalajara, kjer živi njena sestra, ki je žena nečaka meksikanskega predsednika. Poročnik Pacheco je vnukinja prvega panamskega predsednika, Manuel Amador Guerrero in hči gospe Karoline Amador Pacheco iz mesta Paname. Ko je končala bolničarsko šolo v bolnici Sv. Neže v Baltimoru, je bila tri leta v bolnici, predno je vstopila v vojsko. Odkar obstoja republika Panama, je družina Pacheco dobro znana. Ne samo, da je bil njen stari oče prvi predsednik republike, ampak so bili mnogi'drugi člani v diplomatski službi. DVA PEVCA (Prevod Is angkOMnf. Avtor neznan) o solzah pevec rod je pel in spravljal svet v jok, naglašal žalost in gorje, obup, pogin in stok; s tem srca vsa le grenil je in v tugo svet poglabljal le. j In drugi pevec rad je pel, navduševal ljudi; z veseljem ga poslušal svet kar v pesmi govori: Zaupajmo da vsi v Boga, pa žalost naša bo prešla —. Sta pesnika ta—davno že umrla—več jih ni--. Pozabil prvega je svet, pozabljen drugi ni; veselja ker je bil glasnik: postavljen mu je spomenik. Ivan Zupan. -o- JANEZ NEDAM (Nadaljevanje s 3 strani) njim so odigrane sanje iz domovine. žena Mica Skopuh pripravlja zajtrk v kuhinji. V kuhinjo stopi kot skesan grešnik, mane zaspane oči in pravi: 'Tega je dovolj, Mica, tisti denar, ki ga imava v nogavicah, naj gre za vojne bonde, nekaj za Rdeči krž, a pozabiti ne sme-va tudi na naše ljudi v domovini, za katere se danes briga JPO,SS in SANS." Mica ga- je pogle^ajla ter vprašala: "Janez, ali še pijan, ko tako govoriš?" "Nič pijan, Mica, ampak tako se mi je sanjalo, da bo kar tako prav, kakor sem ti rekel," resno pripoveduje mož ter končno dostavi: "V sanjah sem bil v Sloveniji, in kaj se mi je sanjalo, ti bom že povedal, in potem boš tudi ti rekla, da imam pošteno prav. Je že Čas, da se več ne pišem Janez Nedam, ti pa še manj Mica Skopuh." In tako se je zgodilo, da danes oba podpirata naše pomožne akcije. Da bi imela mnogo po-snemalcev. -o- Domaca fronta OFFICE OF WAR INFORMATION FOREIGN LANGUAGE DIVISION Washington. D. C. Vsi člani bolničarskega zbo ra vojske in mornarice imajo oficirski čin. Njihova poklicna sposobnost je do največje mere v službi trpečega človečanstva. Njihovo življenje je silno zanimivo. V večjih bolnicah imajo udobna stanovanja na razpolago. Vidijo velik del sveta in s svojo službo ranjencem in bolnikom vršijo veliko poslanstvo. Vojska potrebuje po tri tisoč novih bolničark vsak mesec. Vsaka bolničarka mora znati, da je njena prva dolžnost, služiti domovini. To je njena sveta dolžnost, katero ima nasproti ljudem, ki nosijo ameriško zastavo po celem svetu. Vsaka bolničarka, ki ima potrebne predpogoje, bi se morala prijaviti ¿a službo v vojski, ako le mogoče. Ameriški Rdeči križ nabira bolničarke toliko za vojsko kolikor za mornarico in nič drugo ni potrebno, kot poklicati podružnico Rdečega križa v vaši občini in javiti se. Podružnica Rdečega križa bo napravila vse ostalo. Vprašanja in odgovvi, ki se ti' Čejo obnovitve kuponov za kurjavo Vprašanje: V katerih krajih bodo naslednje leto racionirali olje za kurivo in kerosen? Odgovor: V istih 33 deželah in distriktu Columbia, kjer so bili racionirani že lansko leto. Vprašanje: Zakaj ? Odgovor: Zato, ker so v teh deželah ostale mogočnosti za prenos petrolej skih pridelkov —olja za kurivo in kerosena— nezadostne. Vprašanje: Kdaj se bodo izdali novi kuponi? Odgovor: Vse je pripravljeno, da se novi kuponi izdajo še ta mesec tistim, ki živijo pod istim naslovom kot lansko leto. Vprašanje: Zakaj tako zgodaj? Odgovor: Zato, ker prodajalci lažje dobavljajo potrebe za celo leto, ako se dobavljajo tudi poleti. Vprašanje: Kako se bodo dobili novi kuponi? Odgovor: Vse bo odpravljeno po pošti. Vprašanje: Kaj se bo zgodilo naprej ? Odgovor: Okrajni odbor za vojne cene in racioniranje bo enkrat tega meseca poslal okrog listine vsem onim osebam, ki so dobile kupone za racioniranje olja za kurjavo lansko leto. Na listinah bo vprašano: 1.—Ime in naslov prosilca. 2.—Naslov, kje se bo kupon rabil (ako ni isti kot prosilca)? 4.—Ime prosilčevega dobavitelja in vrsto olja, katero rabi. Vprašanje: Ali se mora podpisati? Odgovor: Da, prosilec mora podpisati. V®™» reiexon t giava« mau: Joilet MU; «IWMWiiUa glavnega uu Od «tanofttv« «o ti. »aR IMS b* taELSSrKS^rrirn Solventno* Uffitft e-»™*™ , -- . .. ° & * T»! OD BORKUZ ÖMted niiiiilili: FRANK ORKA. Harth CKew DL aiavnl pndNisk: JOHW OBUj. tli Bul "O" M, TtuMa Ooio JOHH ZBRAN. V» W. ltth It. GhfcegO. SL . . .J- MATH FAVLAKOVIOH. 471ft|Hatflald 8U Ptttaburgb, Pa. SSSfiüiüSS1 fOgPH yaAH. 196-Stad Bt. H. W„ Bsrterton. O. Četrti podpredsednik: MIKI OBIKOfHDC. P. a Bas Ml. ■ Peta podpredsedoloa: JOHANA lfOHAR, 11» DUttnghain Ave, Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4873 Pearl St, Denver 18. Oota Glavni tajnik: JOBCP &ALAR. m K. flWfj|p 1, MUk, HL PobmU tajnik: LODIB ŽUZNDCAB, S61 N. nfflraan Bt, JoUei. OL alarm blagajnik: 1CATT P. SLANA. SU N. Ofalcago St, MM, m. Duhovni vodja: siv. MATH BPTALA 41g H. Chicago St, MM. DL Vrhovni sdrandk: DR. J060BPH X. URBICH. 1901 W. Oermak RcL. Chicago. HL NADZORNI ODSOR Predseckiflc: GBORGK J. BRZNCR SU flikmn Ava, Eveieth. Ifinn. Prva nadMratea: MARY H. POLT7TNIK. 1711 B. SO* St. Lan*. O. Dragi nadaondk: FRANK {¿OSLAB, IMS Hawthoroe St. PllMiurgli. Pa. Tretji nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14*04 Popper Ave, Cleveland 10. Ohio Četrta nadsoralca: MART HOOHEVAR, 21M1 Miller Ave.. Cleveland 10. Ohio. PI HANÖNI ODBOR Predeednlk: JOHN GERM. 117 Bast -CT St. PImMb, Odo. Tajnik: JOCÖ» ZALAR. Ml N. Chicago St. JoUet DL Prvi odbornik: FRANK J. 006PQDARXCH. MO Bohr Bt, JolleC. DL Drugi odboralk: MARIIN BHDKLB, Ml Avenue A. Bveletti. Man. Tretji odboralk: RUDOLPH G. RUDMAN, 4M BoBogtcn Rd, WUkhuburg. Fa. Oetrtl odbornik: GEORGE O. BRINGE, TIS Jones flt, EveMh. Mhm. POROTNI ODBOR ■ ~ .....| I Janeey St, Ftttsburgh, 117—Sth Bt, BL W UM B. gth St. Foeblo. Cola m W. Walkar St, MUwaukea, SBs. JOHN IIBIM II H. 1M7 W. Omak Rd. Ctdeago. OL Ava Stoabane Pa. LOKA MATANICH. MM R lOtth St. Gouth 0M«M XB. UREDNIK IN UPRAVNIK OLSBTTiA IVAN ZUPAN, 6117 M. CAatr Ave, Cleveland t, Ohio VODJA ATIiVTIKB JOSEPH ZQRC. 1MB Wadswarth Ave, North Chicago. DL . NAÖELNICA MLADINSKE DI ¿EMBES AKTIVNOStl JEAN M. TEZAK. 467 Huttsna Bt, JlM OL Vsa plana M denarne aadeve, tflcaJoM ee Jedaote, naj glavnega tajnika JOSEPA ZALARJA, Ml N. Chicago 8t, JoUat HL; drultvene vesti, rana naiantls. oglaee In imhMm» pa na GLABtiJO JEDNOTE, 6117 Bt. Clalr Ava. Cleveland t, Ohio. 1078861 Predsednik: Prva porotnica: DrugI porotnik: Tretji porotnik: Četrti porotnik: Peti porotnik: Šesti porotnik: IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE IZDAJANJE "DD" CERTIFIKATOV UKINJENO, NOVI CERTIFIKATI NAČRTA "DD" Glavni odbor je pri svoji letni seji januarja letošnjega leta določil, da se članom in članicam aktivnega oddelka preneha izdajati navadno celoživljenske certifikate načrta "DD" in da se na njih mesto uveljavi nove vrste certifikate načrta "HH"— 70-letne plačane zavarovalnine (Plan "HH"—Life Paid-Up at Seventy). Tem potom se službeno naznanja, da zavarovmlninskt certifikati načrta "HH"—70-letne plačane zavarovalnine, stopijo v veljavo dne 1. avgusta, 1943, istočasno se pa preneha izdajati certifikate načrta "DD." Certifikati načrta "HH" bodo vsebovali nezapadljive vrednosti, kot jih vsebujejo certifikati načrtov "CC," "EE." "FF" in "GG." Te nezapadljive vrednosti so: Plačana zavarovalnina "Paid-Up Insurance), podaljšana zavarovalnina (Extended Insurance) kakor tudi izplačilna in posojilna vrednost (Cash Loan Value). Smrtninski asesment za zavarovanje pod certifikatom načrta "HH" je plačljiv na podlagi plačilne tabele "American Experience 3Yi% Illinois Standard." Člani in članice, zavarovani pod zavarovalninskim certifikatom načrta "HH," bodo plačevali smrtninski asesment samo do starosti 70 let. Ob dopolnitvi 70-letne starosti bo certifikat plačan in članu ali članici ne bo več treba plačevati smrtninske-ga asesmenta. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. SMRTNINSKI ASESMENT NAČRTA "HH" 70 letne zavarovalnine MORTUARY RATES—PLAN "HH" Whole Life Paid-up at 70 American Experience and SVi% Illinois Standard ZAVAROVALNINA—INSURANCE Starost > $5000 Age $250 $500 $1000 $1506 $2000 $3000 $40* $ -29 $ .57 $1.13 $1.70 $2.26 $3.39 $4.52 $1.65 .29 .58 1.15 1.73 2.30 3.45 4.60 5.75 .30 L18 .177 2.36 3.54 4.72 5.90 .30 .60 1.20 1.80 2.40 3.60 4.80 SJM JI .62 1.23 • 1.85 2.46 3.69 4.92 6.15 .32 .63 1.26 1.89 2.52 3.78 5.04 6.30 .33 .65 1.29 1.94 2.58 3.87 5.16 6.45 .33 .66 1.32 1.98 2.64 3.96 5.28 6.60 M .68 1.36 2.04 2.72 4.08 5.44 6.80 .35 .70 1.39 2.09 2.78 4.17 5.56 6.95 .36 .72 1.43 2.15 2.86 4.29 5.72 7.15 .37 .74 1.47 2.21 2.94 4.41 5.88 7.35 .38 .76 1.52 2.28 3.04 4.56 6.08 7.60 .39 .78 1.56 2.34 3.12 4.68 6.24 7.80 .41 .81 1.61 2.42 3.22 4.83 6.44 8.05 .42 .83 1.66 2.49 3.32 4.98 '6.64 .43 M 1.72 2.58 3.44 5.16 6.88 .45 .89 i:77 2.66 3.54 5.31 7.08 .46 .92 1.84 2.76 3.68 5.52 7.36 .48 J» 5 ISO 2.85 3.80 5.70 7.60 .50 .99 1J7 2.96 3.94 5.91 JS2 1.03 2.05 3.08 4.10 6.15 ¿4 1.07 2.13 3.20 4.26 6.39 .56 1.11 2.21 3.32 4.42 6.63 M 1.16 2.31 3.47 4.62 6.93 .61 1J1 2.41 3.62 4.82 .63 1.26 2-51 3.77 5.02 .66 1.32 2.63 3.95 5.26 .69 1.38 2.73 4.13 5M .73 1.45 2.89 4.34 5.78 .76 1.52 3.04 .80 1.60 3.20 .85 1.69 3.38 .90 1.79 1.89 2.00 3.57 3.78 35 1.00 1.07 1.14 Predstoječa tabela predstavlja 2.13 asesment san 10 za s mrtnlnako sa- 227 varovalnino. 1.21 2.42 Tke feregoi tag Table repeaee mt» 1.30 2^9 the Assessmc nt for Mortuary la- 1.40 surance only. 1.51 v 1.63 1.78 1J5 140 141 142 143 l«l f« 146 147 148 140 150 151 152 153 154 155 158 157 158 150 160 161 182 163 164 561 562 563 Mary Nov* Frank A. Koscak Rose Vfdtnar Mary Cesnovar Anton Krizan, Sr. Mary Koludrovicta Johanna Pogoralcl Martin Rauch Mary Sallbar Margaret Rudolph Joseph Maticlch Michael teljan Anna Samevojsks Florian Zupia -Johanna Supan Frank Verhovec Frank Dusa John Rangus John Badovinac Dolores Libersher Cecelia Milavec Agnes Augustine Anna Novak Philip Lobas Mary Krotec C290G 1000 1000 250 1000 1000 500 1000 12884 20324 27768 28071 D5810 Mladinski 5-27-43 5-34-43} 5-18-43 5-22-43 6- 4-43 8- 6-43 5-25-43 8- 4-43 tii 6- 1-43 5-20-43 8- 4-431 5-20-43 8- 3-43 6- 8-43 5- 3-43 6- 7-431 8-15-43 5-31-43 6- 8-43 6-12-43 8-17-43 8-21-43 «7 54 53 48 Š 57 47 88 83 73 62 82 24 63 88 76 53 28 Rose M. Flaherty Ronald Zielinski Chas. Tuminello | Operirani in poškodovani BB36349 50| BB38020j 50 A27430I 240| 3 an. 6-25-43 Chisholm^ Minn. Cleveland, O. Cleveland, O. Bradley, 111. Joliet, IU. Enumclav, Wash. Brooklyn, N. T. So. Chicago. III. Chisholm, Minn. Pittsburgh, Pa. Pittsburgh, Pa. Cleveland, O. Milwaukee, Wia. Cleveland, O. Cleveland, O. Milwaukee, Wis. J Virginia, Mian. ic Chicago, Btaa, Pa. Pittsburgh, Pa. Pittsburgh, Pa. Pittsburgh, Ps. Pittsburgh, Pa. Pittsburch, Pa. Virginia, I Joliet, 111. orest City, Pa. 271 272 273 274 275 276 277 278 270 280 281 282 283 284 285 288 287 288 280 200 201 292 203 204 295 296 297 298 299 300 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 Leo Rasp Joseph Krasovec Henry Pritekel Margaret Rudolph Mary Komin Angels Matfasic oha L. Skull, Jr. Arch line Sustersic Anton Zaitz Anna Miklaucic Aaaa Relic William Maurine Joseph Fajfar, Jr. Mary Bents John Gregorich Albert Picha Anna Pelick Dorothy Zibert Albert Gerger Leontine Gregorich John Redenshek Ely Jakich Vincent Stempel, Jr. Anna Hudoklin Anna Majerle Theresa Podlipec Joseph Jagodnik Vincent Sterle Bessie BBarko Mary Fierst Marie Jerman Pauline Kobal Andrew Slatt Florian Zupin Elizabeth Kallio John Badovinac Mary Pechovnik Mary C. Bohinc Mary Gornik William Kocjancic Anna Varga Frank Smrekar Martin Pignoto Joseph Boben, Jr. . Mary Smolko 28551 F337 F257 8608 8821 CC42277 D3108 28851 DD433D8 14003 16348 D4887 DD44284 CC44084 14703 22748 egg F207 CC42670 ■ C1668 CC42010 D3676 D5018 CC501 12885 3727 2382 D4870 31030 DD842 11073 32534 C3851 18054 26080 DDI150 13040 16728 15718 1791 DD1048 11450) D2286 C3421 DD41840 ■ 15300 4-30-43 4- 8-43 4- 1-43 5-28-43] 100. 4- 5-43 5-20-43 5-21-43 4-20-43 5-10-43 6- 6-43 5- 5-43 5-17-43 100.1 6- 0-43 5-11-43 6- 3-43 6- 2-43 5-20-43 6- 5-43 6- 5-43 2-23-43 6- 7-43 5-26-43 6-15-43 6- 2-43 6-16-43 5-25-43 5- 5-43 6- 2-43 4-12-43 6-15-42 6-12-43 6-11-43 6-10-43 5-10-43 6- 4-43 6- 8-43 6- 2-43 6-16-43 6-14-43 5-27-43 6- 8-43 6- 0-43 4-27-43 4-30-43 6-18-431 6- 1-43 -O $ 75.001 50.00 100.00 100.1 100.1 250.001 75.1 75.00 100.00 100.00 50.00 100.00 100.00 100.00 75.001 100.00 100.00 50.00 50.00 100.00 50.00 5000 50.00 50.00 100.00 100.00! 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 75.00 100.00« 100.00 100.00 1 7 7 156 162 182 72 103 63 93 146 163 164 1 173 176 2 120 ' 1 15 29 55 56 57 65 85 80 98 103 !78 14 188 206 16 156 162 162 63 114 23 44 131 224 Chicago. III. Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. Chiaholm, Minn. Cleveland, O. Cleveland, O. Ely, Minn. West Allis, Wis. Cleveland, O. Chisholm, Minn. Cleveland, O. Pittsburgh, Ps. Eveleth, Minn. Chicsgo, III. Milwsukee. Wis. Detroit. Mich. Joliet, III. Forest City, Pa. Chicago, IU. Pittaburgh, Pa. Joliet, III. Crest Butte, Colo. Leadville, Colo. Brooklyn, N. Y. Milwaukee, Wis. Milwaukee, Wis. So. Chicago, IU. Rockdsle, Pa West AUii, Wis. Bridgeport, Conn. West AUis, Wis. Clevelsnd, O. Chicago, III. Butte, Mont. Cleveland, O. Chicago, IU. Virginia, Minn. Chisholm, Minn. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Steelton, Pa. Bridgeport, O. So. Chicago, IU. Aurora, Minn. Cleveland, O. IZPLAČANA IZREDNA PODPORA aZporedna štev. 12 Dfuitvu sv. Družine, št. 207, Maple Hcights, Ohio, za Julijo Podpadec, cert. it. D6119, izplačana $25.00. 13 Društvu Marija Pomagaj, It. 164, Eveleth, Minnesota, za Josephine Ja-nezich, cert. It. 8094, izplačana $25.00. 14 Drultvu Marija Pomagaj, It. 190, Denver, Colorado, za Mary Puzel, cert. št. 11660, izplačana $15.00. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Petokoionstvo v Siciliji Ko bo zgodovina sedaj se vr-šečega vpada ali invazije v Sicilijo povsem dovršena, bomo lahko izprevideli uspeh zaveznikov s pomočjo pete kolone, kar je mnogo pripomoglo k okupaciji tega važnega italijanskega otoka. La, zavezniki so v tem slučaju in na ta način veliko več dosegli kakor pa Hitler svoječasno z njegovim bliskovitim vpadom v Evropo. Prebivalstvo Sicilije, okrog štiri milijone po številu so najbolj amerikanizirano ljudstvo v deželah osišča. Izmed milijonov italijanskih izseljencev, doilih semkaj v Ameriko v prvih 20 letih tega stoletja, je nam dala Sicilija več istih kakor pa ves ostali del Italjie. Sicilijanski izseljenci so prišli rikanca; tako ima tudi skoro vsaka družina na tem otoku še danes v Ameriki kakega sorodnika, ki ji je redno od tukaj denar pošiljal, da se je zamo-gla preživljati; seveda, po izbruhu vojne se je s tem prenehalo. Sicilijanci so bili vedno velika skrb in težava Mussoliniju; ti so se zadnji podvrgli fašističnem gibanju in tudi že večkrat aprli istemu, kajti v njih srcu je prevladovala želja po demokraciji, ne pa po fašizmu. Saj nam zgodovina kaže, da so zadnja stoletja ta otok večkrat vladale tuje države, dokler ni leta 1860 nastala usta j a pod vodstvom upornika Garibaldija, ki je končno osvobodil celo Italijo. Tudi tedaj, ali pod italijansko vlado so bili Sicilijanci nezadovoljni, saj smo čitali o ta-mošnjih brigantih, tajnih društvih kot "Cma roka" in "Mafija." To se je sčasoma zaneslo tudi v Ameriko, osobito za časa prohibicije. Tekom vojne so baš Sicilijanci največ trpeli, bodisi telesno ali pa v ekonomskem oziru. Mladi moški so morali oditi v italijansko armado in mornarico, med tem, ko se je vse pridel- semkaj z gotovim namenom, namreč da se po preteku gotove ke tega otoka, sadje, olje in vi-dobe zopet nazaj vrnejo, seveda no jemalo za nemško armado. s prihranjenem denarjem. To se je tudi vršilo v velikem številu v letih 1930; tedaj je Mussoiini klical svoje rojake iz inoaemstva da bi svojo idejo fašizma razširil; nekaj je pa k povratku teh izseljencev pripomogla tedanja kriza v Ameriki. y Siciliji je težko najti kako družino, ki bi ne imela sedaj svojega člana-Ame- Torej ni čuda, da tudi svobodoljubni in z amerikanizmom prežeti Sicilijanci ne marajo vojne. Od tamkaj po napadu na Pearl H a r b o r se vračajoči Američani poročajo o več slučajih, ko so domačini napadli in tudi ponoči umorili kakega nemškega vojaka, sabotaža in petokoionstvo cvete tudi y Siciliji. Poglavar fašistov, Mue- 1 «oikii «i vedne prizadeval to-laUti ¿idlijiMce, ds naj ne fr- tUo zavetBfka Itslije—Nemčije, toda BHirals tega ljudstva se je t» mnogo poslabšala po porasti osišča v Severni Afriki. Takoj od sačetka vojne so Angleži imeli na piki Sicilijo, poslali so namreč tjakaj svoje najboljše ¿pij one, ki so s pomočjo prijtsnih jim domačinov premerili vsako miljo ondotne-ga obrežja in sestavili obrise, kar je služilo zaveznikom pri sedanjem vpadu. Tako se je todi od Časa do časa Sicilijan-cem metalo iz angleških zrakoplovov italijanske letake; Iz tega se lahko sklepa, da zaveznikom ne bo težko v doglednem času zavseti celo Sicilijo, kajti pri tem jim bo tudi lastno, ali domače Ijbdstvo g veseljem pomagalo, da se končno reši fašističnega jarma. Pregled novic Elmer Davis Pred nami so velike borbe Ko je general George C. Mar. shall, šef vojnega štaba vojske Združenih držav, govoril pretekli teden na zborovanju guvernerjev, je svaril naj se ne pustimo zapeljati k popuščanju po prvih in relativno majhnih uspehih ,kakor jih je imenoval. Opomnil nas je, da so še veliki boji pred nami. Opomnil nas je tudi da osišče mogoče računa na slabe elemente psihologije zaveznikov, ki naj omogočijo zavlačevanje vojne na tak način da bi nas utrudili, oni pa na podlagi pogajanj dobili mir, kar bi za njih pomenilo zmago. Kateri so tisti slabi elementi na katere oni računajo? Eden med njimi je naša dobra narava. Se zmeraj se trudijo prepričati nas da so zračni napadi, napadi z namenom da terorizirajo, da ni kavalirsko da se bombardirajo mesta ker se lahko ^civilisti ranijo. To pravijo Nemci in italijanski fašisti, kateri so bombardirali mesto za mestom, smereč nalašč na civilno prebivalstvo, ko so mislili, da morejo s strašnim terorjem nad civilnim prebivalstvm dobiti vojno. Malo je težko sprejeti pritožbe od tistega naroda, ki je bombardiral London in Coventry, in Rotterdam in Beograd in Varšavo — da, in Gue-rinco in Madrid In Barcelono še pred tem. Oni so to delali, ko so bili močnejši. Oni bi to zopet delali, ako bi bili močnejši. Niti eden zračni napad ni še bil nalašč usmerjen na civilno prebivalstvo v mestih, kjer ni vojnih objektov, kot so bili nemški napadi na Norveško in Nizozemsko, in nekaj od angleških katedralnih mest. To je en način, s katerim sovražnik misli, da bo pridobil kar smatra kot slabo stran v naši psihologiji. Ker so oni začeli z načinom bojevanja, v katerem se je pokazalo, da smo mi boljši kot oni, bi hoteli, da se boji ne vršijo več na ta način, ampak da se poskusi nekako drugače, v čemer bi oni bili boljši in imeli več sreče. Katere so druge slabe strani ki jih oni mislijo doseči? General Marshall jih je nekaj navedel: "Samo en rezultat je mogoč razven, ako sovražnik uspe ustvariti notranje trenje med zavezniki, podeliti ene proti drugim, in trositi lažne vesti, ki naj privedejo narod, da izgubi zaupanje v naše vojne napore. Sovražnik se je seveda od samega začetka trudil, da ustvari notranje trenje med združenimi narodi. Med tako mnopi-mi narodi mora priti do nekih razlik v mišljenju, ampak ni naroda ki ne more in ki noče biti podvržen skupnemu glavnemu cilju zmage. Do zadnjega dneva bojevanja pa bo sovražnik širil lažne vesti, poskušal vsaditi ljubosumnost in nezaupanje skušal obrniti Angleže pf»ti Amerikancem, in kance proti Angleštm, i» njih oba proti Rusom in EuM proti obem tem. Sedaj bi ta vrsta delovsnja morala biti že dobro pos&sns. Nesloga med zavezniki ne prinaša koristi,nobenemu razven samo osišču. Dobre vesti za sovražnika Ta teden je bilo dobrih vesti ga sovražnika, iz Združenih držav: štrajk z oglem in rasni nemiri v Detroitu. Propagandisti iz Berlina, Rima, Toki j a in Vichy j a so se veselili teh novic, in so se potrudili da prikažejo ostalemu svetu, kako je Amerika ogrožena z notranjimi boji, kako Amerika niti same sebe ne more držati v redu. Mi vsi vemo, da v resnici ni bilo tako strašno. Ampak mi tudi vsi vemo, da je bilo dovolj slabo. V nemirih v Detroitu je bilo izgubljenih 30 življenj in več kot milijon delavnih ur vojnega napora, ki bi se lahko napravilo, pa je bil izgubljen, ker so beli in črni delavci ostali doma v velikem številu skozi tri ali štiri dni. Vlada trenutno nima dokazov, da so sovražnikovi agenti pod pihal i te nemire, ali pa da so ti nemiri bili organizirani. Takih, čeprav manj rasnih nemirov je bilo tudi v drugih centrih vojne produkcije že poprej. To samo pomeni, da so centri vojne produkcije mesta, kamor je prišlo mnogo novih belih in črnih delavcev, da je dosti resnih problemov s stanovanjskimi in prevoznimi potrebami — in tudi problemov z mladino in zabavo, in kjer so ljudje prišli do skrajne ner-voznosti. V vsakem od teh slučajev so se nemiri začeli z groznimi lažnimi vestmi — ene vrste kjer stanujejo belci, druge vrste v krajih, kjer stanujejo črnci — vesti, ki so se potem pokazale kot lažnjive. Detroit je pokazal kako take vesti lahko iz majhnega uličnega spopada privedejo do resnih nemirov. Vsak ki širi lažne vesti pomaga Hitlerju. IZ SLOVENIJE Gerilske skupine severno od Ljubljane poročajo, da so uničile v teku nočnega napada na Bistrico dve orožarni osišča. Glasom poročil, katera so prejeli jugoslovanski krogi, so ge-rilci zapalili tovarno za izdelovanje avionskih delov in razven tega še veliko žago, ki je proizvajala različne vojaške potrebščine. Zažgana je bila tudi električna centrala. Gerilci so do zadnjega moža poklali garnizijo lokalnih policijskih čet — 81 francoskih in ruskih vojnih ujetnikov je bilo osvobojenih. Vsi so se pridružili gerilcem. Tudi v Bosni in črni gori se nadaljujejo boji proti četam okupatorjev. • • ♦ Iz Ljubljane poročajo, da so oblasti zaplenile imovino sledečim upornikom: G rumu Jožefu iz Dol. Brezovice, Petriču Antonu iz Kamnika, Rodelju Josipu iz Preserja, zdravniku dr. Jenku Andreju iz Dev. Marije v Polju-Vevčah; Kačarju Josipu, Kon-carju Jakobu, Tauferju Ignaciju, Kaluži Mihaelu. Tlesniku Francetu, Javoršku Francetu in Pangeršiču Ivanu, vsi iz Zaloga. I spred sodišča , Prejeli smo — brez podrobnejših podatkov — poročilo, da so bili v mesecu februarju v Ljubljani pred vojaškim sodi. ščem obsojeni na dosmrtno ječo naslednji Slovenci: Janko Brule (v contumaciam), rojen 19^1 v Talečje blizu čr-nomelja; 1 Ludovik Markovič iz Toplice; Anton Fink iz Toplice; Leopold Gorse; Anton Sercelj; Janez Lesar, rojen 1908 v Danah; Marija Brinovec, rojena 1904 v Mirni Dol pri Sv. Gregorju; Jože Brodnik, rojen 1915 v Gornji Kamnici; Josip Lesar, rojen 1917 v Ribnici; Franc Semerl, rojen 1910 v Planini; Franc Zlobek, rojen 1893 v Gazici pri Cerilje; Martin Tepina, rojen 1921 v Ljubljani; Ante JFuric, rojen 1913 v Ra-doza. Skrjanec Janez, doma iz Pijate, rojen 21. febr. 1908. bivajoč v Dobrniču, ter Omahen Pavle, rojen 26. marca 1901, delavec, bivajoč v Zgornji Zadobrovi. Oba sta bila obtožena protidr-žavnega in prevratnega delovanja. Omahen je bil posebej obtožen, da je pustošil in klal v okolici St. Ruperta, Trške gore in Sv. Križa, potem da je pripadef okolici St. Ruperta, Trške gore in Sv. Križa, potem da je pripadal oboroženi komunistični tolpi ter prevratni organizaciji, dalje da je stregel po življenju pripadnikom italijanske vojske. Prav tako je bil Škrjanec obtožen pripadnosti k prevratni organizaciji, članstva in oboroženi tolpi ter terorističnega delovanja proti javnim napravam. V Ljubljani so bili tudi obsojeni na dosmrtno ječo radi sodelovanja pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi sledeči: Krašovec Matija iz Gobnika in Tominc Ivan rodom iz črnega vrha pri Idriji, bivajoč v Ljubljani. Zaplemb« premoženja Dobili smo vest, da so Italijani zaplenili imetje Antonu Javnikarju iz Ljubljane. Anton Javnikar je rojen 1913 in stanuje v Ljubljani, Ravnikar jeva. Slovenska kolonija v Valjevu Pod predsedništvom g. Cvetko A. Kristana, so Slovenci v Valjevu nabrali o božiču 30,000 dinarjev za otroke in reveže. Ironija naših rabljev Ljubljanski časopis Slovenec prinaša v svoji številki od dne 29. aprila 1943 pod naslovom — Proslava dve-letnice zasedbe — naslednjo vest: Na cvetno nedeljo je bila v Roboti velika proslava dveletnice prihoda madžarskih čet v Slov. krajino. Proslave so se udeležili zastopniki višjih oblasti iz prestolnice. Prav tako so se vršile podobne proslave po ostalih slovenskih krajih. Domoljub ustavljen Prejeli smo vest, da je okupatorjeva oblast v Ljubljani ustavila slovenski časopis DOMOLJUB. Dr. Marušič še živi Dr. Marušič, o katerem so že poročali, da je bil ubit, še vedno živi. Podrobnejših podatkov do-zdaj še nismo prejeli. Ameriški Slovenci dr. Maru-šiča dobro poznajo, ker se je za časa prve svetovne vojne nahajal v Clevelandu. HANIBALOVA VOJNA ZVIJAČA .Najbolj slavni vojskovodja starega veka Hanibal, živeč v Carthagi, Severna Afrika, ki se je zastrupil leta 183 pred Kristusovim rojstvom v starosti 64 let je neki večer pri svojem vpadu v Italijo zvedel, da se nahaja oddelek sovražne armade v neki globoki dolini. Rimski vojaki so ondi pri svojem ognju počivali in mislili, da so povsem na varnem. Tedaj je Hanibal prišel na imenitno idejo, ki se mu je posrečila. Na hribu je ukazal zbrati 200 volov in krav, katerim se je na rogfe pritrdilo primerne baklje iz trsk in smole. njegovo povelje so vojaki ob določenem času prižgali 400 bakelj in pognali živino nizdol. Živina je vsled bakelj na svojem rogovju pobesnela, dirjala t d o 1 i n o in spravila oddelek onih sovražnih vojakov v beg in grozno paniko. Hanibalu je bilo s tem lahko napasti tudi z orožjem sovražnika in ga premagati. * GLA31L0K. S. K. JEDNOlfc JSLY^21,194B ' Kar je pa še hujše in najbolj boli: ne malo je takih, ki imajo doma grunt in najeta dva hlapca, sin pa hodi delat v tovarno. Doma stanuje, zdoma prinaša hrano, ob tednu mu pa ves zaslužek ostane nedotaknjen. Vrag, da ne bi imel denarja. Ti pa delaj in delaj, plačuj za stanovanje, hrano, vse, in potem hajdi na cesto. Gruntarskemu ni nič, če ga po-ženo, saj dela lahko doma. Lačen ni, žejen ni in nihče ga ne podi izpod strehe. Ali je to pravica? Prekleto!" Jaka je trgalo v drobovju in pesti so se mu same stisnile. Nehote je udaril po mizi. "Jaka, lepo te prosim, ne preklinjaj! Vsaka stvar ima svoj začetek in svoj konec." ■» "Je že res! Pa je razloček med začetkom in začetkom, med koncem in koncem. Recimo: pri meni je bil dober začetek, a slab konec. Pri gruntar-skem je bil dober začetek, in dober konec. Če smo pravični, imamo bajtarji zmerom slab začetek, in slab konec. Za berače smo bili rojeni in berači bomo umrli. To je vse!" Svojim besedam se je celo sam začudil. Imenitne so se mu zdele, a hkra-ti mu je zvenelo, kot da je vse to že nekje slišal. "Bog že ve, kaj dela!" ga je posvarila mati. "Nič ne rečem, tudi gospoda, ki nas berače guli, ve, kaj dela. Sicer pa, to mi ne gre v glavo: Dobravec ne hodi ne k maši in k spovedi, pa se valja v denarju." Sam je čutil, da zadnje nima prave zveze, toda to misel je že dolgo svaljkal po glavi in sedaj mu je izbruhnila v jezi. "Jaka, Jaka, ne pozabi, da je Bog neskončno pravičen," je zardela mati, ker so se ji Jakove besede zdele grešne. "Je pa gospoda zato toliko bolj krivična! Kristus je lačne nasitil, ti pa lačnim še zadnje drobtine ukradejo, Kristus je siromake tolažil, ti jih pa zasmehujejo. Narobe svet! Mislil sem že, da bi se vpisal med tiste, ki pravijo, da je treba gospodo pobiti kot v Rusiji Pri nas jih je bilo precej, pa se ne izdajo. Mene so vabili, pa nisem šel." "Bog te obvaruj, le tega ne! Ne brati se z ljudmi, ki hočejo imeti opravka s krvjo. V grob bi me spravil, če bi zvedela, da si se med morilce vpisal." "Saj se ne bom!" je hotel pomiriti, čeprav je jeza še vedno vrela v njem. "Veste, da bi ga zdrobil vraga, ki vas vrže takole na cesto. Če bi ne delal, če bi jim bil v škodo, prav, naj bi me. Garal sem vendar, kot bi svojo bajto gradil. Ali vas ne bi grizlo?" V Jaku se je pehala kopica groženj in psovk, ki jih je slišal med delavci v tovarni, in na jeziku so mu že bile, pa je le za-škrtal z zobmi. "Potrpi, mlad si še in vse se obrne," ga je tolažila. Zakopal si je glavo v široke dlani in v vrvenju misli ni mogel do besede. Obšla ga je utrujenost in spanec mu je jel zapirati oči. Mati mu je postlala na peči, Loj za in Jernača pa spravila v njiju ležišče. Bilo je pozno, ali pa zgodaj, ki je legla sama. III. Jaka se je odpočil, čeprav ga je še v sanjah nadlegovala požrešna gospoda. Zamegleno sonce je že sililo skozi okna in iz grape so v vetru frfotale sive meglene cunje. Sinke so begale od dr^ve-sa do drevesa in priskakljale na okna, kjer jim je Jernač natrosil bučnih peček. Mati je bila že zdavnaj vstala. Tudi zajtrk je že skuhala: turščični sok. Lojze in Jernač sta jo bila že ubrala za gobami, da bi ju ne prehiteli drugi. MAli si dobro spal? Trdo je bilo," je pozdravila mati Jaka, ki se je pretegoval in se otepal črnih misli, ki so ga že navsezgodaj obletavale. "Dobro, dobro," je prtrjeval Jaka in zrl v mater. Postarala se je, toda njene oči so, kot so bile: dobrota. Zanje jo posebej skuhala kave in mu jo postavila na peč zraven pa kos štruce, ki si jo je prejšnji dan prihranila. Popil je kavo, kruh pa odr-nil. "Mati, to je bilo pa za vas!" Mati je zardela, ni pa ugovarjala, ker je poznala Jaka in njegovo grčavost. "Po njem je!" si je mislila in bila ponosna. In zdelo se ji je, da se je Rakar na steni na smehnil in da jo je kot včasih potreptljal po rami: "Franca, nič mu ne reči. Ne boj se zanj!" "Mati, ne smete biti hudi," je stežka izmomljal Jaka. Čakal je trenutka, da bi se pred njo očistil, se ponižal in izpovedal a ga ni našel. Ko pa je izrekel že te suhe in grenke besede, mu je odleglo in dom mu je bil spet najsvetejše in mati svečenica v njem, ki deli blagoslov in ustvarja v človeku ugodje in blaženost. Razmehčilo se mu je srce in zaupno se je ozrl na mater. Oči same so govorile: "Mati, svetujte mi." "Mati, sinoči vam nisem vsega povedal. Delo sem zgubil, to je že res, upam pa, da delo še dobim, če ne v tovarni, pa drugod !" Nekam čudno so zvenele te besede in sam jih ni dobro razumel. Zdelo se mu je nepojmljivo, da je kar pozabil na krivično gospodo, vse misli so se zaokrenile drugam. "Mati, oženil bi se rad!" je privrelo iz njega in oči mu je zaneslo proti grapi, kot bi tam iskale rešitve. "Dosti si star," je menila in se zamislila. "Pa se ne morem!" je zajec ljal Jaka. • "Zakaj ne?" Mati ga je začudeno gledala, kot bi ga ne mogla razumeti. "Rekla mi je, da me ne vzame, ker nimam službe." Tegoba se mu je razlila čez obraz in oči so mu begale od okna do okna, od svetnika do svetnika, do svetnika mučenika sv. Andreja, kot bi hetele klikniti. . "Krivica se mi godi!" "Jaka, potrpi. Če te ima ra- da, tebo počakala; če bo trdna, je sate, če te pa savrže, bi kot žena ne bila nič prida," je zlo-govala mati in v misli se ji je vpletala njena mladost in njena ljubezen. Njej je bila ljubezen vse, drugo je bilo zanjo brez cene. "Res nima nič, ampak . rad jo imam!" je izrekel Jaka mehko, pa hkrati tako ranjeno, da je mati umaknila obraz in si skrivaj obrisala solzo. "Če te ima le ona tudi rada?" Jaka ni mogel odgovoriti, ker je sedaj sam dvomil o dekletovi ljubezni. "Preveč gleda na denar, se mi zdi," mu je ušlo. "Ni dobro ženiti se le radi denarja. Tak denar žge in nima blagoslova. Iz njegovih razvalin požene prepir, ki ima korenine do smrti same." Jaka je pritrjeval materi, da-si je ni povsem razumel. "Mati, kaj naj naredim? Ob službo sem, zdaj pa še to. čisto zmešalo me je." Kljuvalo je v njem in v njem so se pregnetale misli in begale od tovarne do dekleta in ga utrujale. "Piši ji!" "Kaj naj ji pišem?" "Naj počaka. Ko prideš do kruha, jo vzameš. Saj se ti ne mudi?" To vprašanje je bilo presumí j ivo, toda Jaku se obraz ni spremenil i» mati je bila zado-1 la is njegove pobirovščine. voljna. "To sta pa mojstra," ju je po-' "Dote pa veš, da ti ne morem hvalil in se zmotal iz hiše. Ko-dati." Njo samo so zabolele te val je besede, iskal ostrosti, pa besede. Deset jih je in vseh deset mora od doma brez vsega. "Z blagoslovom gredo!" ji jt šepnil Rekar s stene in zdelo se ji je, da so mu oči bile mirne, kot bi hotele reči: "Ne boj se zanje!" "Tako ji bom pisal!" je sklenil Jaka in tudi materi je odleglo. "že tako je siromak, še večji bi bil v dveh!" je sklepala in potem premišljevala, ali ni morda napačno svetovala sinu. "Pisal ji bo, nerodno in mehko, ona pa ga bo zavrnila," je bila prepričana. Jaka se je že hotel izmotati iz hiše, da bi na samem pretehtal besede ki bi jih pisal dekletu, Lačnikovi Micki. Pa sta se vrnila Jernač ni Lojze. - "Ali jih vidiš?" je vzkliknil Jernač in pozvanjal s košaro gob. "Danes smo jih pa pretentali!" se je debelo smejal Lojze. Iz njegove košare so se razgledovali opojno zdravi jurčki. "Jaka, tile bodo dobri, jeli!" in jih je že odbiral, jih čedil in rezal za južino. "Krompirja je še pri hiši," se je ustil Jernač. Vsa zaloga je bi- se je že pri prvem stavku vse ustavilo. (Dalje prihodnjič) Ne jutri, pač m ločt xa priUop v ■o Nemci z nasilnostjo iztrebijujejo Slovence, trdi Washington.—Konservativni švedski časopis Sydsvenska Dagbladet Snaellposten je dne 20. junija citiral Članek v Svensk Tidskrifto sedanjih razmerah v Sloveniji in pisal naslednje: 'Slovenski narod je na tem, da izgine. V onem delu, ki je zaseden od Nemcev, si prizadeva okupator germanizirati ves narod čim hitreje mogoče. Vsi maki, Id pričsjo o zvezi Slovenije s Jugoslavijo so uničeni. Slovenske žene so v mnogih krajih izgubile vse svoje pravice. Horočali so, da so nemški vojaki v maju 1941 s silo privedli večje število mladih deklet iz kranjskih domov, jih zaprli v neko šolsko poslopje, ter jim dali znak F. M. (Freies Mi-litaermaedchen — dekle za vojaštvo). Od takrat naprej ni nikdo več ničesar slišal o njih. "Slične slučaje so navedli tudi od drugje. Slovenski krogi računajo, da je postalo približno 200,000—to je ena petina vsega slovenskega prebivalstva —žrtev takozvanega 'novega reda/ da jih je bilo deportiranih približno 130,000, dočim jih je skoro 40,000 pobegnilo; 20,000 so jih zaprli ali pa vrgli v koncentracijska taborišča, oziroma poslali na prisilno delo. Nemci priznavajo sami, da je bilo do 1. avgusta. 1942 ustreljenih 1,972 oseb. "V onem delu, ki je okupiran od Italijanov, razmere niso prav nič boljše. Skupno število žrtev 'novega reda' v italijanski zoi\i je približno enako onemu v nemškem predelu. Tudi tam, trde opazovalci, štejejo žrtve petino prebivalstva in približno 30,000 oseb je bilo deportiranih. "Domače č a s o p i sje poroča, da je bilo 821 talcev ustreljenih Mn 668 patriotov obsojenih na smrt. "Usoda onih 100,000 Slovencev, ki so prišli Madžarom v roke, ni mnogo boljša. Tudi Madžari si prizadevajo izbrisati slovenski jezik in slovensko kulturo na vsem tem ozemlju. Poduk v šolah je madžariziran in približno 1,000 intelektualcev je bilo deportiranih na Madžarsko." Globoke potrtega vea t. L amrta Uabljeua soproga in da Je nam Ane 5. Margaret Rudolph rojena JEIOVČNK katero ono položili k večnemu počitku dne S. junija po opravljenih obredih is taksjtnjr cerkve av. Jotefa na Cahrary pakopoltičr Na mrtvaikem odra je letela v Mahnetovem pogrebnem »veda. Spadala je k drofctvu sv. Ane. it. 1M KSKJ in k Slovenski ionski IfCli, Pokojnica Je bila rojena dne VI. februarja. 1884 v Latah. Sa-vinska dolina. Spodnje Š ta Jenko. oenftaj v Chishelm Je prlila 9. junija, 1818. S tem izrekam* lepo sahvale gospoda iapnSm aa pogrrebne cerkvene obrede, dalje vsem aa braieno sočutje, vohu. ki so Jo prliU pokropit, vsem. ki so naio blago pekojnlee sprsasili da «roba, vsem sa naročene sv. mata ladninirr. vaem darovalcem vencev in onim. ki so dnU ovoje avte sa pogreb; končno hvala tadi Mahneto-vemu pogrebnemu zavodu. Fokojnico priporočamo v molitev in Mag spmin. SpavaJ sladko, draga zena, zlata nate mamica! Bila si nam vsem ljubljena, mirna Tebi jamica. S cvetjem grob Tvoj okrasili bomo v trajen TI spomin; rode o sobami zaSH naših srčnih bolečin. Soke te oe pnsuMlu bodo ta le vse tedaj: data nsta ko združile k Tebi doile v sveti raj! Žalujoči ostali: ANTON SB* soprog. MARGARET. ANTHONY JR., ALBERT, JOE. ANGELINE, EDWARD in ROBERT, sinovi in hčera. BONNIE MAY RUDOLPH, vnukinja. ChJshoim, Minn* 81. jalija. 1848. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA JOSEPH LOKAR-JA katerega je Bog poklical k Sebi dne 26. julija, 1941. Čeprav so že minula leta dva, odkar ste šli od nas, spomini nas vedno vodijo v družbi z Vami. — Molimo za Vas in Vas pogrešamo. Žalujoči ostali: FRANCES in JUSTINE . Mrs. MARY TURK, hčere. JOSEPH in FRANK, sinova. Pittsburgh, Pa., 21. julija, 1948 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE 8MRTI NEPOZABNEGA SOPROGA. OČETA IN BRATA Josipa Zaletel kinae Je sa dne 84. Jalija, 1842. Dragi soprog In oče! Globoka pofctega sna assdnpga trenutku, ko sma oe aa vodna MOl od Tebe. ter teočUl Tvoje telo v naročje amtere zemlje. NI Te voč v noti družbi, toda Tvoj dah tat upam In na Tebe bo ostal v aatih srcih «o konca natih dni! OJ usoda ti nemila. Leto dni fc ta minulo, kako krata si do naa! kar nas TI m pas« D si: SI moto ml agrabUa. Ah. kak prano Jo iMJenJe, in očeta dragega! ker Te voč assd nami nI! 8aJ ne mine nikdar «nova. kjer sdaj mivai večno spanje, kjer Tvoj dom je adaj hladan. JOHN. LOUIS. FRANK, aba FRANK ZALETEL brat. Lssata. Ohio. SL Jalija, 1848. V btaq spomin PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGIH MI STARŠEV IN LJUBLJENEGA BRATA | ~ ' ' ' ' * . . i ' ; Antona Sr., Frančiške in Antona Jr. Mervar prva dva sta se ponesrečila v Kansasu dne 21. julija 1942, brat je pa umrl v Clevelandu dne 24. julija 1942 Nepozabni mi pokojniki: Lansko leto je družina bila naša skupaj vsa; toda danes bolečina mi prihaja iz srca. Bridka smrt je nas ločila, ter odvzela Vas je tri — Kaj bi solz zdaj ne točila, sama sem že leto dni. Oče, mati, brat edini žrtev smrti bili so; danes nanje le spomini tužni me navdajajo. Hiša naša, prej prijazna, je sedaj osamljena, tiha vedno, skoro prazna — več Vas dragih ni doma! Skupaj ste pač tamkaj v jami, kjer Kal vari j a stoji. Jaz sem v duhu vedno z Vami, pa tolažbe zame ni — Žalost vedno me težila bo, dokler jaz tudi ne umrem; Vam ko bom se* pridružila prav gotovo—kdaj, ne vem? Ko nastopi dan Vstajenja, združeni spet bomo vsi, kjer ni tuge, ne trpljenja večno radost uživali! Žalujoča hči in sestra: JU8TINB MERVAR Cleveland, O., 21. julija, 1948. "The Spirit of a TUJuxfenated KSKJ" REMEMBER THE BOYS IN SERVICE They Are Counting On You! ■ OFFICIAL NOTICE FOUR BROTHERS Don, the youngest, nineteen years old, ON FURLOUGH ™EY SAID LAST WEEKî At the last annual meeting held in January of this year, . ^ the Supreme Committeea.f July 21, 1*48. bad influences of society without any kind of supervision. A great many of them are in dead-end jobs and are being exploited by unscrupulous employers who are taking advantage of the war to get cheap labor. The best place for these pupils, from the standpoint of winning the war and the peace, is in the classroom." Joseph E. Davies, former Ambassador to the Soviet Union: * "It is, of course, important as to what we and the United Nations think of Russia, but don't forgett hat it is equally important as to what Russia thinks of them and us. There ty chests, war funds, and its help America's fighting forces, own committees. and all of our Allies, including . . . combines the energies Jugoslavia, of the various agencies and the The National War Fund will cooperation of their friends, turn over to the United Jugo-and gives the people through- slav Relief Fund an amount out the country the opportun- agreed upon by its Board and ity to contribute to all war- the Budget Committee of the related agencies in one cam- National War Fund, paign. The fact that the Jugoslav What the United Jugoslav ; Fund is a participant in the Relief Fund Does: ¡National War Fund will in no . . . helps and reinforces way affect its relief program, the general fund - raising ef- The Jugoslav Fund will con-forts of the National War Fund tinue to give aid to Jugoslav by developing to the fullest prisoners of war. As channels possible extent a program of are opened, it will send medi-committee activity, and the cal aid to children inside Jugo-full public interpretation of its slavia, and will be ready to program. help groups of Jugoslav chil- . . . supplies information on drfn ^ho can be reached out- and can be no certain victory in this war without Russia. There , the needs of Jugoslavia can be no post-war adjustment ¡the channels through which and no post-war peace that i these needs might be met, to will be effective with Russia ¡the National War Fund, to in-outside of it. Like the rest of j dividual community chests, and the nations winning th'is war, to other interested groups. Russia is too big to be left out. • • • urges its own commit-What is more important still, ¡tees to put all their energies, Jund raising. It is expected that is that no great enterprise for and all other forces they can the Jugoslav Fund will develop peace could be justly project-1 influence, into the general to the fullest possible extent ed without the Soviet Union in-' fund-raising plan of The Na- j its program^ of committee ac-cluded as a respected, full andtional War Fund, trusted partner. They have earned it. They deserve it. The World needs it." side their own country, and to give aid, as needs may arise, to Jugoslav seamen, refugees and military trainees. The relationship of the National War Fund to the Jugoslav Fund is primarily that of tivity and the thorough interpretation of its program thru yaws to tea fronti .Boy U. S. Défaasa Savings Bonds and Stamps! The United Jugoslav Relief general information and pub-Fund is a participant in the Hcity. National War Fund which has Certain minor and inciden-assumed the responsibility of ul fund rai8ing activities that are considered to be important from the point of view of com- —-FOB VICTOBY: BUY BONDS— raising funds for all war-relat-Tbere are no "rookie- dollars. , Send ed agencies. In one of the most compre- Why is the building in which practical Washington as miti- Congress meets spelled "Capitol" while the Federal District is the "Capital"? "Capital" is from a Latin adjective, derived from caput, meaning head. From this primary meaning it came to denote chief, or principal; and hence, the principal town, i. e., the town which is the official seat of government of a country, State, etc. "Capitol" meant originally the temple of Jupiter, on the Mons Capitolinus in Rome. The derivation was from the same word "caput." This Roman Capitol was the center of the official religion of the state and in it the senate and other legislative bodies held their meetings. The two words are thus fundamentally the same, but the term "Capitol" goes directly back to a specific edifice which served the Roman state as our Capitol serves the U. S., as a meeting place for the legislature. gating the importunities of the legislature, a waste of time he suffered in New York and Philadelphia. Was the Capitol Building designed and built as a unit in its present form? No. The original building was constructed on plans drawn by Dr. William Thorn- Has the mansion where the President lives, at 1600 Pennsylvania Avenue, an official designation? And when and why was it so named ? LTSnfant's original plans called for a "President's Palace"; and while the resulting building was popularly known as the White House from a very early date, it was variously referred to in official records as President's House or Executive Mansion until the present century. On October 31, 1901, President Theodore Roosevelt issued an Executive order, dated the White House, and the next year an act of Congress of April 28 used the same designation. So while the "White House" has never been definitely so named by Congress, the designation is officially recognized. How of of Who was the architect the White House? James Hoban (a native Ireland, who had resided for some time in Charleston, S. C.) in 1792 won a prize of $500 paid for the best design for the ton. and with interruptions ■■■ was completed in 1827. The Present s house. Construction present Senate and House wings were built after designs by Thomas U. Walter (between 1851 and 1859) and necessitated a new dome, which was completed in 1865. What change in exterior construction of the Capitol has been seriously proposed in late years? Before the present dome was even completed, Mr. Thomas U. Walter, then architect of the Capitol, drew plans for an extension of the central east front of the building, which he considered an "architectural necessity." In 1904 a joint commission recommended extension of the'east front, and from the 65th to 75th Congresses, bills for such construction (with variations) were almost constantly before Congress. The reason, architecturally, according to the Commission's report, is that at present "on the east front, the dome does not appear to be supported; in fact, it overhangs the walls of the building and seems to rest partly upon the portico." Why does the United States flag fly over the Capitol in Washington at night? During the World War, the custom originated because it was felt for patriotic reasons that there should be one building in the United States over the flag should never The Capitol was selected, since it was outside military regulations, which demand the furling of the flag at sunset. Why was the White House placed a mile and a half from the Capitol ? began in 1792, but President Adams in 1800 was the first to occupy the mansion. which cease to fly. What is the difference between the White House and the Executive Offices? A building to accommodate "the offices of the President" was authorized in 1802 because of congestion of the White House with the increasing amount of executive business. It was built at the west side of the White House grounds, connected with the main building by the west gallery. As reconstructed in 1934 it is a three-story building approximately 100 by 140 feet, including a Cabinet room, press room and offices for the Presidential secretaries, secret service, and clerks, as well as telegraph rooms, telephone switchboard, etc. How many new members will you secure for the current K. S. K. J. Victory Drive? One candidate every month from every loyal member will make this drive a huge success. WiU YOU do YOUR share? RELIGIOUS LIBERTY UNDER THE CONSTITUTION OF THE UNITED STATES by Herbert Wright (Continuation.) , within the limits prescribed On the other hand, the Con-( therein, and interpreted ac-gress has recognized religious cording to the principles of the tenets to the extent of granting, common law. It will be noted exemption from military duties j here again that the prohibition (bearing arms, etc.) to persons'is directed against the Nation-whose religion forbids warfare, j al Government. There is no si-The Selective Draft Act of May, milar prohibition in the Fifth 18, 19Ï7, provides that a per- Amendment to the National son whose religious convictions ; Constitution against the gov-are against war or participa- ernments of the several states. tion therein shall not be required or compelled to serve in any of the forces, but will be subject to render services of a non-combatant nature, and the Selective Training and Service Act of 1940 contains a similar exemption. The principle under This latter deficiency was supplied by the Fourteenth Amendment to the Constitution adopted in 1868 shortly after the Civil War. This Amendment provides among other things that np state shall "deprive any ¡person of life, lib- not passed the eighth grade. Upon appeal, the Supreme Court, of the United States which reversed the decision on the ground that the liberty of teachers and parents with reference to instruction in private schools was infringed by the statute. While this case did not bear directly on the right of religious liberty, it incidentally upheld the right of the private denominational schools against unwarranted interference on the part of the state government. The question of restricting the teaching of foreign languages in the public tax-supported schools of the state did not arise in this case. The guaranty of freedom of religion and conscience may not always be used as a vindication of the liberty to teach any religious doctrine under lying legislative enactments of erty, or property without due and all circumstonces. For ..............- process of law, nor deny to any instance, several states have this character has been summed up by Cooley: "Even in the important matter of bearing arms, for the public defensfe, those who can not in conscience take part are excused, and their proportion of this great and sometimes person wiijhin its jurisdiction the equal protection of the enacted laws forbidding the teaching in the public schools laws.." Vyhat therefore had of the theory of evolution and been a restraint upon the Na- these laws have been upheld, tional Government alone be- came a restraint upon the governments of the forty - eight A notable case arose in Ten nessee in 1925. This State enacted a law prohibiting the imperative burden is borne by states. This provision has been jteaching of theories of "evolu- the rest of the community The Fifth Amendment of the interpreted by the Supreme Court of tfce United States and tion" in the public schools of that State. John T. Scopes of first ten amendments (the Bill the supreme courts of various; Dalton, Tennessee, was arrest- How can it be determined whether or not the President is at the White House? The flag flown over the White House is taken down if the President leaves the mansion to be gone over night. of Rights) added to the Consti-, states in a number of important tution provides among other!decisions. things that no person shall "be j In 1919 the legislature of deprived of life, liberty, or pro-1 the State of Nebraska enacted perty, without due process of!a statute providing that "No law." The phrase "due proc-1 person, individually of as a ess of law" stems back to Arti- teacher, shall, in any private, cle 29 of the Great Charter j denominational, parochial or (Magna Charta) of Liberties of public school, teach any sub-1225, which describes that a'ject to any person in any lan freeman of England may befguage other than the English punished only "by the lawful language" and that "Languag-judgment of his peers or by es, other than the English lan-the law of the land. It has been guage, may be taught as lan-held that due process of law, Iguages only atfer a pupil shall within the meaning of the Fifth have attained and successfully Has the District of Columbia always been its present size, geographically? No. The District originally comprised territory 10 miles square ceded by Maryland and Virginia, and accepted by Congress in 1790. The portion west of the Potomac was retroceded to Virginia in 1846, leaving the District an area of 60.1 square miles exclusive of water areaJ When did the United States Government move to the District of Columbia, and from where ? The seat of government was moved to the District of Col-L'Enfant, who laid out theU,mbia in 1800, from Philadel- city under authority of a board of commissioners and the direction of President Washington, ^elected for the Capitol and the President's residence two commanding sites in the city. The fact that the loca-i _ tions were a mile and a half j Have the residents of the apart was welcomed by L'En- District of Columbia ever had phia, where Congress had met since 1791. Only the First Congress met in New York. The second session of the Sixth Congress was the first to assemble in Washington. fant as conducting to ceremonial intercourse, and by the a vote and an elected government? Amendment, refers to that law of the land which derives its authority from the legislative passed the eighth grade." Violation of this law was made a misdemeanor punishable by a powers conferred upon the fine or imprisonment. This Congress by the Constitution law was tested in the case of of the United States, exercised Meyer v... Nebraska. Meyer ———————————- was convicted in the lower From 1871 to 1874 the Dis- jcourt of teaching the subject trict had a Territorial form of of reading in the German language in a parochial school to a child of ten years who had government — headed by a Governor, appointed by the President. The upper house of the assembly (the council) was also appointed by the President, but the members of the house of delegates were elected, as was a delegate to Congress. Before this, the cities of Georgetown and Washington had been governed by elected mayors and aldermen, but the city charters were repealed by the general act above cited. Why are there no tall buildings in Washington? By a law of 1910, as amended, Congress has set an extreme maximum height of 160 feet for any building in the District of Columbia, and this maximum applies only on Pensylyania Avenue between First and Fifteenth Streets; otherwise the limit is 130 feet. day important was production planta in uccupéad Eo* rope are dsstiojed by «ipkitumj by Are. "Spontaneous combos-) Uoo," aay the werkers witfc e*àâ tongues in their cheeks. Um know better. They rave more hsctsgpa; aead more ed for violating this law by teaching evolution in the local high school there. His trial achieved nation-wide attention by reason of the fact that he was defended by Clarence Dar-rQw, an outstanding criminal lawyer of national reputation, and that one of the witnesses against him was William Jennings Bryan, three times an unsuccessful candidate for the Presidency of the United States. Scopes defended himself on the ground that the statute in question was inconsistent with a section of the State Constitution forbidding giving preference by law to "any religious establishment or mode of worship." However, he was convicted and fined $100 and costs. He appealed to the Supreme Court of the State of Tennessee, which reversed the verdict of guilty against Scopes, resulting in the case being eventually dismissed. At the same time, the Tennessee Supreme Court proclaimed the fundamental soundness of the State law prohibiting the teaching of the theory of evolution in State-supported schools, holding that, since peoples of all faiths were divided in their attitude on evolutionary doctrine, no "religious establishment or mode of worship" was discriminated against or jeopardized by the offending measure. In 1922 the State of Oregon enacted a Compulsory Education Act by operation of the popular initiative. This statute provided that, beginning in September 1926, every parent, guardian or other person having control or custody of a child between the ages of eight and eighteen years should send him to a public school for the regular school term. Violation of this law constituted a misdemeanor. As this would have legislated all private schools below university rank out of existence, two private schools (Catholic schools operated by the Society of the Hoiy Naples of Jesus and Mary and a secular military school, the Hill Academy) attempted to enjoin the enforcement of this law on the ground of its unconstitutionality. The Federal District Court upheld their contention and declared the law void. Thereupon an appeal was taken to the Supreme Court of the United States, which was unanimous in holding that the statute arbitrarily interfered with the liberty of parents to direct thfe education of their children, as well as the liberty of teachers and organizers of private schools to engage in innocent and useful occupation. It should be noted here likewise that the right of the state to regulate its public schools at its discretion or to compel parents, to send their children to some school did not come into question in this case. In 1935 the Board of School Directors of Minersville, Pa., adopted a regulation requiring all teachers and pupils to salute the American flag as a part of the daily exercises and providing that refusal to salute the flag should be Regarded as grounds for expulsion. Certain students of the school were members of a body of Christians known as Jehovah's Witnesses and were conscientiously opposed for religious reasons to saluting the flag, since they consider such action to be a direct violation of divine commandments laid down in the Bible. For this reason they had been prevented from attending the public schools of the county. Walter Gobitis, on behalf of his children, brought suit against the school officials contending that he and his children were deprived of their liberty of conscience without due process of law. The court held that, in applying the principle of religious liberty under the Fourteenth Amendment of the Constitution, "the individual concerned must be the judge of the validity of his own religious beliefs," and that the children's "refusal to salute the flag in school exercises could not in any way prejudice or imperil the public safety, health or morals or the property or personal rights of their fellow citizens." Therefore, the regulation "violated the Pennsylvania Constitution and infring ed the liberty guaranteed them by the 14th Amendment." On a writ of certiorari, the case was brought up to the Supreme Court of the United States, which reversed the decision of the court below, and upheld the validity of the Pennsylvania regulation. To sum up then in the words of the Circuit Court of Appeals of the United States in the celebrated case of Mac-intoch v United States. "The rights of conscience are unalienable, which the citizen need not surrender and which the government or society can not take away." A man may subscribe to whatever religious beliefs he may desire, and even when he tries to translate these beliefs into concrete acts, "this liberty may not be interfered with, under the guise of protecting the public interest, by legislative action which is arbitrary or without reasonable relation to some purpose within the competency of the state to effect." Moreover, the determination of what constitutes the proper exercise of this power to* interfere by the state does not rest with the legislative power, "but is subject to supervision by the courts." End. Jugoslav Relief Included in tfc* National War Fund (Continued from Dace 7) ' mittee activity, and not detrimental to organized fund raising, may be continued. All such incidental fund raising, howeveç, must be done in consultation with the National War Fund. j The National War Fund expects to have, in every State, either a State War Chest or * State Committee of the National War Fund. There will be a State Committee and a State Campaign Director and subsequently the States themselves will extend the organization to cities, towns and even into rural areas. It is also expected that on these State* County and City Committees, the various participating agencies of the National War Fund will be represented. Each state, ' each county, each community, and each individual contributor is permitted by the National War Fund to designate any amount to any agency participating iñ the National War Fund. Interest in the relief needs of the people of Jugollavia will be largely determined by the activities and influence of the committees of the United Jugoslav Relief Fund in states and local communities. It is therefore important that these groups become more active than ever before. The committees are expected to promote community understanding of Jugoslavia's importance in United Nations plans, to publicize its relief needs and the activities of the United Jugoslav Relief Fund in any and all ways permitted by local War Chest and National War Fund regulations. The establishment of a known headquarters (possibly the home or the office of the chairman or secretary) with address and telephone number listed under the name of "United Jugoslav Relief Fund" is essential. The committees are also expected to confer frequently with local war chest officials in order to insure appreciation of the needs of Jugoslavia. They are urgently requested to hold occasional public meetings, conferences or round table discussions on Jugoslavia, and to sponsor Jugoslav participation in all United Nations meetings and other patriotic events so that the Jugoslav cause may be adequately represented. Winthrop W. Aldrich, President of the National War Fund, recently said: ". . . it brings order in place of confusion; it consolidates communities instead of dividing them; it provides opportunity for a manifestation of social solidarity and offers resistance to unsocial isolationism ; it looks not only to victory in the war but to the long-term interests of the peace. In a unique way it combines the American genius for organization, the American capacity for economy, and the American tradition of philanthropy." To the extent to which the National War Fund campaign will succeed, to that extent will the United Jugoslav Relief Fund be able to carry out its relief program. IMPORTANT NOTICE The Post Office has asked the co-operation of all readers of the Our Page in addressing mail to this office. To expedite mail and relieve mail burdens the Post Office has established a zone address system. The Our Page key number is 3. Address all mail as shown below : Our Page, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 8, Ohio. \