Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 24

V petek (14/24°C) možni nalivi, v soboto (13/22°C) in nedeljo (12/24°C) delno oblačno. Možne nevihte.
Četrtek, 24. maja 2018
številka 21 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
-VO
iu-> ■in 50
■u-t i 1*1 :o
10 let
Festivala
Velenje
i
TAKO mislim
^ v. A
* m *
,¿ * /s >
J -
m
M
j
Festival Velenje je s prireditvijo Zgodbe	V čast praznovanju bodo pripravili deset
neke hiše začel praznovanje desetletni-	kulturnih dogodkov, ki se bodo vrstili
ce uspešnega delovanja. Praznovanje je	vsak petek vse do 20. julija.
bilo inovativno in veličastno, obiskovalci	V desetih letih so pripravili deset tisoč
so ga spremljali v klobukih, ki pa so jih v	dogodkov, ki jih je obiskalo skoraj dva
čast Festivalu Velenje sneli in na ta način	milijona obiskovalcev. izrazili svoj globok poklon.
Gorenje in Rudar v zadnje športne boje
Naj jim navijači dajo krila - Lov na čim boljše uvrstitve
Celjski rokometaši so bili, kljub drugačnim napovedim spet razred zase v končnici za prvaka in zasluženo osvojili oba pokala. Velenjčani so začeli z željo, da jih stresejo s prestola, a je ostalo le pri tem. Očitno je zmanjkalo marsikaj. Sedaj se jutri v dvorani Zlatorog podajajo v odločilni zadnji boj za vsaj drugo mesto v domačem prvenstvu. Novi trener je prinesel nov zagon, a naloga je težka, saj jih doma pričakujejo letos spet dominantni Pivovarji. Ti so sicer že opravili svojo domačo nalogo, toda derbi kola bo tudi zanje nov izziv in želja po tem, da ostanejo


4
1

DAN MLADOSTI
Mi2
KONCERT ,
* <f " ^^ °'3	Šolskega centra Velenje MihajLov trio, predskupina
•	'ek, 25.5., ob 20. uri, Titov trg, Velenje
Ko
. •	^o	Vstop prost.
C?
še naprej neporaženi tudi.
Nogometaši Rudarja pa so v spomladanskem delu z nekaj nepredvidenimi porazi zapravili odlično tretje mesto. Sedaj bodo skušali ohraniti vsaj četrto. Toda tudi njim je težko. Včeraj jih je doma čakal prebujeni Ankaran, v nedeljo pa se bodo od svojih gledalcev poslovili na stadionu ob jezeru s tekmo proti Triglavu Kranj.
Seveda oboji pričakujejo čim bolj polne tribune in bučno podporo za trud, ki ga bodo vložili v tekme, ki so pred njimi. Stran 16.
Odkritje
spomenika
posadkama
zavezniških
letal
Šoštanj - Danes, 24. maja, ob 14. uri bodo pri domačiji Šra-mel na Koroški cesti v Šoštanju pripravili slovesnost in odkrili spominsko obeležje, posvečeno posadkama zavezniških letal, ameriškega in angleškega bombnika, ki sta bila na območju občine Šoštanj sestreljena med 2. svetovno vojno. Slavnostna govornica na prireditvi bo ministrica Republike Slovenije za obrambo Andreja Katič.
Naj medi!
Tatjana Podgoršek
»Koga boš volila?« me je pred nedavnim direktno vprašala starejša soseda in nadaljevala: »Ti boš že šla na volitve, sama pa ne vem. Sem razdvojena. Najraje ne bi šla, ker sem ne glede na to, kako glasujem, potem prevarana in izigrana. Vsaj doslej je bilo tako. Praksa kaže, da tudi novinci na političnem prostoru čez čas delajo drugače, kot so obljubljali volivcem. Po drugi strani pa me vleče na volitve, ker namreč še vedno upam, da bom pa mogoče le dočakala dan, ko bo vsaj večina danih obljub prešla od besed k dejanjem. Koga pa naj volim, da ne bom znova naivna? Zagotovo moja soseda ni edina, ki ob prihajajočih se držav-nozborskih volitvah razmišlja tako. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah se več kot 20 odstotkov volilnih upravičencev še ni opredelilo za nobenega od zelo širokega nabora kandidatov 25 list. Ko človek posluša soočenja na TV in prebira njihove odgovore v tiskanih medijih, kaj vse bodo stranke naredile za to, da bi državljani znova pridobili zaupanje v pravno, demokratično, za večino pravično državo, lahko zamahne z roko in komentira: že slišano, že videno. Vsi obljubljajo višje plače, pokojnine, pomoč družinam, ureditev zdravstva, sodstva, boljše možnosti za razvoj gospodarstva... Skratka vse, kar so obljubljali tisti, ki so se podali v »igro« pred štirimi leti, pa še prej in prej..., bili izvoljeni in po preteku »svojega« časa pri obljubah ostali. Če bi bilo drugače, danes ne bi govorili o razpadu otroške srčne kirurgije, o nenormalno dolgih čakalnih vrstah v zdravstvu, o razvpitih večletnih sodnih primerih z nerazumljivimi razpleti, o tem, da živi na pragu revščine poleg upokojencev vse več tudi zaposlenih. Pri tem vsi kažejo na napake, napačne poteze in odločitve svojih nasprotnikov, prisegajo na srčnost, svež osebni pristop, obljubljajo po 3. juniju drugo pomlad v Sloveniji... Ob podatku, da 68 (od 90) poslancev iztekajočega se sklica državnega zbora računa na ponovno izvolitev, se na osnovi zdrave kmečke pameti vprašaš: kaj lahko potemtakem novega, boljšega pričakujemo volivci, ki že pri vlaganju kandidatur zaznavamo takšne in drugačne »prijeme« nekaterih? Koga voliti na prihajajočih volitvah? Novinarski kolega v osrednji časopisni hiši na zastavljeno odgovarja: to je dobro vprašanje.
Minulo nedeljo smo po zaslugi slovenskih čebelarjev praznovali svetovni dan čebel - projekt, ob katerem smo Slovenci pokazali, da vendarle znamo še kdaj stopiti skupaj in vsi delati za skupen, isti cilj. Predvsem pa bi si volivci in volivke želeli, da bi se poslanci zgledovali po čebelah. Naj medi, je pozdrav čebelarjev. To velja tudi za pričakovanja večine volivcev in volivk, ki želijo živeti sebi dostojno življenje.
Na dogodku so bili prisotni predstavniki vseh, ki se jih gradnja dotika.
Temeljni kamen za glasbeno šolo
Šoštanj - Prejšnji teden so v Šoštanju svečano podpisali pogodbo (na sliki) za izgradnjo prizidka h Glasbeni šoli, ki bo tudi največja naložba v tej občini letos.
Sedaj bodo v torek, 29. maja, ob 15. uri pripravili novo slovesnost. Položili bodo namreč že temeljni kamen. Kulturni program ob tem bodo pripravili tisti, ki jim
bo nov objekt tudi namenjen, učenci Glasbene šole, Pihalni orkester Zarja in Mešani pevski zbor Svoboda.
a mz



Naš čas, 19. 2. 2018, barve: CM K, stran 24
2
OD SREDE DO TORKA
""^JIS
24. maja 2018

LOKALNE novice
Priznanje gasilske zveze ministrici Andreji Katič
Na 17. kongresu Gasilske zveze Slovenije so delegati izvolili organe in funkcionarje zveze ter sprejeli programske usmeritve za razvoj gasilstva do leta 2023. Pred začetkom plenarnega zasedanja je kot slavnostna gostja zbrane nagovorila Andreja Katič, ministrica za obrambo Republike Slovenije. Drugi dan
kongresa so sklenili s podelitvijo priznanj, priznanje Gasilske zveze Slovenije je prejela tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je dejala, da bo tudi v prihodnje podpirala gasilstvo, saj je to organizacija, v kateri srečujemo srčne, požrtvovalne in nesebične ljudi, ki so pripravljeni kadarkoli priskočiti na pomoč.
17. mednarodno književno srečanje
V okviru Mednarodnega književnega srečanja Lirikonfest, ki poteka v Velenju že vse od 21. marca, sklenili pa ga bodo 21. junija, bodo pripravili na zadnji majski večer, v četrtek, 31. maja, ob 17. uri v Vili Bianci 17. mednarodno književno srečanje s slavnostno podelitvijo festivalskih priznanj in nagrad.
a mz
Vseslovensko srečanje bolnikov z multiple sklerozo
Velenje - V soboto, 2. junija, bo v Rdeči dvorani v Velenju potekalo vseslovensko srečanje bolnikov z multiple sklerozo. Organizator srečanja je Savinjsko - šaleška podružnica združenja, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela Mestna občina Velenje oziroma njen župan Bojan Kontič.
Jožica Zajc, predsednica Savinjsko- šaleške podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije je povedala, da bodo s srečanjem zaznamovali Teden multiple skleroze in svetovni dan te še vedno neozdravljive nevrološke bolezni. »Namen prireditve je ozaveščanje ožje in širše javnosti o potrebah ter ovirah slehernega obolelega z omenjeno diagnozo in tudi njihovih članov, s katerimi se ti srečujejo v vsakdanjem življenju.«
Na srečanju, ki ga bodo začeli ob 11. uri, pričakujejo od 500 do 600 članov iz 16 podružnic po Sloveniji.
■ tp
Čarobnost podeželja
Velenje - Zavod za turizem Šaleške doline je prejšnji teden dobil dokončno potrjen in odobren projekt Čarobnost podeželja Šaleške doline. Odobrenih imajo dobrih 56 tisoč evrov nepovratnih sredstev, kar je 70 odstotkov vrednosti celotnega projekta.
Zavod za turizem Šaleške doline bo tako z 19 partnerji iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v okviru projekta Čarobnost podeželja Šaleške doline, oblikoval več kakovostnih integralnih zelenih turističnih produktov. Izdelali pa bodo tudi promocijski material.
a mz
Popravek
Ob množici list in kandidatov, ki se bodo na predčasnih parlamentarnih volitvah 3. junija potegovali za vstop v parlament, se nam je v prejšnji številki Našega časa pripetila tudi kakšna neljuba napaka. Na listi Stranke Alenke Bratušek smo spregledali, da bo v 6. volilnem okraju 5. volilne enote kandidiral Tadej Kramar (v 7. in 8. volilnem okraju Patricia Pantelic), in smo ga pomotoma izpustili.
Narobe pa smo poimenovali listo DD Dobra država. Ampak, saj dobra država je lahko tudi dobra družba, kot je bilo pomotoma napisano?
Za napaki se prizadetim opravičujemo.
Hudi potok čez dve leti manj hud?
Ministrstvo za okolje in prostor namenilo za protipoplavne ukrepe na Hudem potoku v občini Šmartno ob Paki blizu 1,4 milijona evrov
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 21. maja - V sejni sobi občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji župan Janko Kopušar, Irena Majcen - ministrica za okolje in prostor ter Tomaž Prohinar, direktor Direktorata RS za vode podpisali sporazum o sofinanciranju projekta Ureditev Hudega potoka za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselja Rečica ob Paki. Projekt je vreden blizu 1,4 milijona evrov, zagotovila jih bo država iz vodnega sklada, predvideva pa izgradnji suhega zadrževalnika na območju hudourniškega Hudega potoka ter zamenjavo poddimenzionirane obstoječe lokalne infrastrukture. Projekt naj bi bil končan do leta 2020.
Janko Kopušar je ob tej priložnosti povedal, da je Majcenova prva ministrica, ki je obiskala občino Šmartno ob Paki v času njegovega blizu 6-letnega županskega mandata. O izvedbi protipoplavnih ukrepov na Hudem potoku so se z ministrstvom in omenjenim direktoratom pogovarjali dlje časa in pri tem opozarjali na njihovo nujno izvedbo, saj je hudourniški potok ob močnejših padavinah pogosto poplavljal naselje Rečica ob Paki, ob visokih vodah pa povzročal precejšnjo škodo na občinski infrastrukturi. Pri izvedbi projekta
Projekt predvideva pa izgradnjo suhega zadrževalnika na območju Hudega potoka ter zamenjavo poddimenzionirane obstoječe lokalne infrastrukture. Dela naj bi bila končana do leta 2020.
so lokalna skupnost z veseljem sodelovala, saj menijo, da bodo predlagane strokovne rešitve prave.
Po besedah Kopušarja ostaja glede zagotavljanja poplavne varnosti v občini še kar nekaj odprtih vprašanj. Skrbi jih sotočje rek Savinje in Pake, ki ob obilnejših padavinah prav tako poplavljata objekte in komunalno infrastruk-
Ministrica Majcenova je potrdila, da je podpis sporazuma rezultat 4-letnega dogovarjanja. Podpis pogodbe so predvidevali že zgodaj pomladi, a se je zapletlo pri odpiranju načrta razvojnih programov. Zagotovila je, da s podpisom pogodbe aktivnosti v zvezi z urejanjem protipoplavnih ukrepov v občini Šmartno ob Paki še ni konec. »Načrtujemo
Dogovor o izvedbi protipoplavnih ukrepov na Hudem potoku so podpisali: od leve proti
desni: Irena Majcen, Janko Kopušar in Tomaž Prohinar
turo. »Bili bi veseli, če bi v doglednem času prišlo do izvedbe državnega prostorskega načrta za ureditev območja Savinje. Odprto je še vprašanje o sanaciji brvi čez reko Pako v Rečici ob Paki, o čemer se dogovarjamo z Direktoratom RS za vode. Upamo, da bomo s pristojnimi v državi rešili še te težave,« je še dejal Janko Kopušar.
Savinjsko-šaleška naveza
jih v več etapah v skupni vrednosti 9 milijonov evrov. Ena od naslednjih etap je že vključena v pripravo dogovora, ki naj bi ga končali letos jeseni.« Pri tem je ministrica opozorila na pomen sodelovanja občin pri tovrstnih projektih, saj so te uspešnejše pri ureditvi razmerij z lokalnim prebivalstvom, kot je ministrstvo.	a
Ostalo le še malo dni za prepričevanje ljudi
Janševi čebelarji -Iz razvalin klinika - Zmaji v Kozjem - Obnovljeni cesti se ne gleda ...
Nova velika slovenska »odštevanka« se počasi približuje cilju. 3. junij, ko bodo državnozborske volitve, je zdaj že res blizu, tako da imajo tisti, ki želijo prepričati volivce v svoj prav, za to le še maslo časa. Seveda je tudi veliko takih, ki menijo, da so vsa dodatna prepričevanja zaman, saj so si volivci svoje mnenje že izoblikovali. In izbrali »svojo« stranko. Tako bomo kmalu zvedeli, kdo nas bo popeljal v lepše čase. V zadnjih vzdihljajih odhajajoče vlade pa smo vendarle še priča tudi zadnjih poročil preiskovalnih komisij. Tudi z očitki, ki naj bi terjali tudi nadaljnje delo preiskovalnih in sodnih organov.
Razen o volitvah smo zadnji čas veliko govorili tudi o čebelah. Dolgo smo se Slovenci hvalili, da smo pridni kot čebele. Za vse ravno ne moremo trditi, da je tako. Niti za tiste, ki nas vodijo. A z aktivnostmi za svetovni dan čebel, ki smo ga v spomin na rojstvo »očeta« čebelarstva Antona Janše prvič proslavili v nedeljo, smo vendarle v svetu postali še malo bolj prepoznavni. Mnogi po svetu so se pridružili naši pobudi za obrambo teh nepogrešljivih opraševalk. Morda bodo od tega imeli korist tudi tisti naši turistični ponudniki, ki ponujajo ugodje in zdravilne učinke čebel in čebelnjakov. Ob slabih izkušnjah s politiko, morda ob vsem tem le moti to, da so na mednarodni konferenci pri nas na Brdu sprejeli politično zavezo za ohranitev čebel. Pri nas imajo take politične zaveze pač slab predznak. Ob svetovnem dnevu čebelarjev so tudi po raznih slovenskih krajih pripravili različne prireditve. Na Vranskem so ob tem na vrtu osnovne šole odprli učni čebelnjak. Za lasten med. V znamenju čebelarskega praznika je bilo tudi srečanje v Šentjurju, ko so domačini na srečanju pobratenih mest gostili še pobratime iz Francije in Nemčije. Tako so se tudi zbrali pri čebelnjaku šentjurskega društva čebelarjev v Zgornjem trgu. Tokratnim obiskovalcem so tudi predstavili učni panj, ki so jim ga pred šestimi leti podarili pobratimi iz Francije, ob čebelnjaku so tudi posadili jablano, ki si jo Šentjurčanom tokrat podarili gostje iz Nemčije. Gostje pa niso bili le v Šentjurju- gostitelji so jih popeljali tudi v Ljubljano, med povratkom pa so skočili še k znameniti žalski fontanipiv.
V	Celju pa je zaživel objekt, katerega bi se tudi nekdanji Celjski razveselili. Nekdanji njihov lovski dvorec Lanovž, ki je precej zadnjih let propadal, je povsem prenovljen zaživel na novo. Občina ga je po dolgih letih in zapletih prodala, kupec pa na osnovi zahtev »kulturnovarstvenikov« lepo obnovil. Zdaj so tam že odprli sodobno specialistično zdravstveno kliniko. V knežjem mestu pa so se lotili obnove še enega objekta svojih nekdanjih mogočnih prednikov -Friderikovega stolpa na Starem gradu. Na stolpu bodo odpravili posledice letošnje dolge in hude zime. Friderikov stolp so sicer celovito obnovili pred desetletjem, zaradi vremenskih razmer pa se je začelo obzidje krušiti. Da bi zagotovili varnost, so se pred glavno turistično sezono lotili obnove.
Obnove so se lotili tudi na Dobrni, zato so v središču kraja dobili celo semafor. Vendar ta zdaj le na krajšem odseku zaradi gradbenih del ureja enosmerni promet. Sicer pa bodo hkrati uredili cestišče z varnimi prehodi za pešce, posodobili vodovodno omrežje ter uredili javno razsvetljavo. Posodobili bodo tudi del ceste proti zdravilišču.
V	Kozjem pa je vse pripravljeno za sprejem zmajev. V soboto bo namreč tu znova prireditev Koza, zmaj in še kaj, na kateri se bo tudi zbralo vsaj deset zmajev iz slovenskih krajev, kjer imajo to »žival«
v svojem grbu ali na uradnih listinah. Sestavni del te prireditve bo tudi že 12. mednarodni folklorni festival. Pripravili bodo še tržnico kozjanskih dobrot ter odprto kuhno, kjer bodo domači kuharski mojstri pripravili izvirne kozjanske jedi. Domača gledališka skupina pa bo pripravila veseloigro Kozjanski zmaj sto let nazaj! Pa še to: v Rogaški Slatini so pred dnevi odprli štiri kilometre dolg odsek obnovljene zunanje obvoznice. Nekateri pravijo, da gre za odsek dveh občin, saj ni pomemben le za Slatinčane, mnogi menijo, da še bolj za krajane Rogatca, ki se vozijo proti Rogaški Slatini in ostalemu delu države. So tudi taki, ki pravijo, da so z zaključnimi deli pohiteli zaradi volitev. Večini pa je vseeno, ali je to res kakorkoli povezano z volitvami, samo da so dobili prenovljeno cestno povezavo.
a k
■
■
flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Mojca Štruc, Tina Felicijan, Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 3
24. maja 2018

Bodo končno razkriti vhodni podatki cene toplotne energije?
Mestna občina Velenje še vedno ni dobila vhodnih podatkov za izračun toplotne energije, čeprav je Agencija za energijo dovolila njihovo razkritje - TEŠ se je pritožila informacijski pooblaščenki, ki pa je njihovo vlogo zavrnila
Mira Zakošek
Velenje - Že skoraj eno leto si Mestna občina Velenje, ki je največja lastnica Komunalnega podjetja Velenje in se nikakor ni strinjala - kot ocenjuje - z nerazumno visokim dvigom cene toplotne energije na pragu TEŠ, prizadeva, da bi prišla do vhodnih podatkov za izračun te cene.
Mestna občina Velenje je zaradi takšnega zvišanja cene, ki vpliva na končno ceno, ki jo plačujejo vsi uporabniki toplotne energije, ob utemeljitvi javnega interesa želela izvedeti, kakšne so osnove za izračun cene toplotne energije. Zato je na Agencijo za energijo naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in
Ceno so dvignili za 57 odstotkov
Družba TEŠ je v začetku leta s soglasjem Agencije za energijo dvignila ceno toplotne energije za 57 odstotkov. Njen edini kupec je Komunalno podjetje Velenje, ki oskrbuje 33.000 uporabnikov gospodinjskega odjema in 600 uporabnikov poslovnega ter industrijskega odjema, ki ne morejo uporabljati drugega vira toplotne energije. Ustanoviteljice Komunalnega podjetja se z dvigom niso strinjale in so do avgusta lani same subvencionirale to ceno, saj so upale na ustrezen dogovor. Ko se ni izšlo, so bile prisiljene ceno delno dvigniti. Individualnim uporabnikom jo je Komunalno podjetje povišalo od 15 do 20 odstotkov in jo torej še vedno subvencionira, ostali uporabniki pa plačujejo polno ceno.
sicer je zahtevala celotno vlogo z vsemi prilogami družbe TEŠ za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in izdano odločbo Agencije za energijo k izhodiščni ceni toplote.
Družba TEŠ se je ves čas postopka upirala razkritju podatkov iz pogodb o ceni vhodnih energentov, saj je vse pogodbe označila za poslovno skrivnost.
»S tem se Mestna občina Velenje ni strinjala, saj gre po našem mnenju v primeru družbe TEŠ za osebo pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar pomeni, da sodi med zavezance po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja,« je prepričan župan Bojan Kontič.
Takšnemu mnenju je pritrdila Agencija za energijo, ki je dovolila razkritje vsebine pogodb o ceni vhodnih energentov, vendar se družba TEŠ s takšno odločitvijo ni strinjala in je vložila pritožbo na Informacijskega pooblaščenca, ki je pritožbo družbe TEŠ zavrnil. Zoper to odločitev pa je družba TEŠ sprožila upravni spor, v katerem sedaj zahteva, da se ne razkrijejo podatki iz pogodb. ■
Slabo stanje državnih cest
Od lanskih vladnih obljub, da bodo dela stekla že maja lani, en velik nič
Mira Zakošek
V Mestni občini Velenje že nekaj let opozarjajo na zelo slabo stanje državnih cest, še posebej glavnih štiripasovnih cest - Šaleške ceste s pripadajočimi križišči in del Kidričeve ceste. Po štiripasovni Šaleški cesti, ki je
glavna povezovalna cesta na relaciji Arja vas-Slovenj Gradec, se vsak dan pelje več kot 24 tisoč vozil, po Kidričevi cesti pa od 14 do 16 tisoč vozil dnevno. Cestna infrastruktura je že dotrajana in zelo nevarna za vse udeležence v prometu. Občani nas vsakodnevno opozarjajo na katastrofalno stanje cest.
Lani so odgovorni na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo obljubili, da se bodo obstoječi projekti rekonstrukcije Šaleške ceste novelirali, dodatno pa se bo predvidela še rekonstrukcija preo-
stalega dela Kidričeve ceste. Maja lani so v okviru vladnega obiska Savinjske regije obljubili, da se bo že v maju lani začela obnova Partizanske in Šaleške ceste ter tudi obnova ceste Kavče-Ložni-ca. Od takrat so od obljubljene celotne rekonstrukcije Kidričeve ceste začasno obnovili le del. Prav tako so obnovili le del zelo obremenjene Partizanske ceste, na Šaleški cesti pa se je obnovil zgolj en vozni pas, ni pa bilo popravljeno odvodnjavanje. »Lahko si predstavljate, kakšno je stanje ob obilnejših padavinah na glav-
ni štiripasovni Šaleški cesti, ki poteka skozi mesto. V Velenju si ne želimo prometnih nezgod zaradi slabega stanja državnih cest ali celo smrtnih žrtev, kot se je to ta mesec že zgodilo na štajerski avtocesti zaradi stoječe vode na cestišču. Ker obe cesti potekata skozi mesto, je povsem razumljivo tudi nezadovoljstvo pešcev, ki so povsem mokri od luž na cestiščih,« je med drugim zapisal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v pismu, ki ga je naslovil na predsednika vlade. Izrazil je tudi začudenje, da še vedno niso seznanjeni niti z novo projektno dokumentacijo omenjenih cest v Velenju, kaj šele s terminskim planom.	a
Velenje prostovoljstvu prijazno mesto
Krško, 15. maja - Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je v okviru Nacionalnega tedna prostovoljstva v Občini Krško podelila nazive Junaki našega časa, Prostovoljstvu prijazno mesto in Naj prostovoljec v javni upravi. Naziv Prostovoljstvu prijazno mesto so ponovno potrdili tudi Mestni občini Velenje, ki se z nazivom ponaša že vse od leta 2014. Pri-
Podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec in učenci Osnovne šole Antona Aškerca po prejemu priznanja
znanje je na slovesnosti prevzel podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec. Naziv Junaki našega časa je letos ponovno dobila tudi velenjska šola - Osnovna
šola Antona Aškerca. V Velenju sicer deluje več kot 200 organizacij, v katerih so aktivni številni prostovoljci.
Velenje je po prostovoljcih in
udarniškem delu znano že od nekdaj, saj je mesto zraslo z delom pridnih rok prostovoljcev. Vse od leta 2010 sodelujemo tudi pri projektu Dan za spremembe, h kateremu Slovenska filantropija poziva vsako leto. Na dogodku vsako leto razglasijo tudi naj prostovoljce in naj prostovoljsko organizacijo v lokalni skupnosti. Šolski center Velenje in Mladinski center Velenje vsako leto v Velenju pripravita tudi festival prostovoljstva na lokalni ravni. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič pa velenjske prostovoljce vsako leto povabi tudi na sprejem in se jim še tako zahvali za njihov čas, prizadevnost in poslanstvo, ki ga opravljajo. ■
Za uspešnejšo integracijo tujcev
Na pobudo župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča je državni svet sprejel sklepe za uspešnejšo integracijo tujcev
Na pobudo župana Mestne občine Velenje in državnega svetnika Bojana Kontiča, ki je konec februarja z javnim pismom, naslovljenim na predsednika države, vlade in državnega sveta, opozoril na problematiko tujcev s stalnim ali
začasnim prebivališčem v Sloveniji, je Državni svet Republike Slovenije sprejel sklepe k odprtim vprašanjem integracije tujcev.
Državni svet vladi predlaga, da ustanovi medresorsko delovno skupino za pripravo
programa integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki bo opredelila aktivnosti in program ukrepov na področju integracije tujcev ter finančne okvire za njegovo izvajanje. Komisije in interesna skupina so predlagale tudi, da država k sodelovanju pri oblikovanju ukrepov in politik za uspešnejšo integracijo tujcev v slovensko družbo vključi lokalne skupnosti in ostale udeležene s področja gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva.
a mz
AKTUALNO	3
Največji vir proračuna je dohodnina
V proračunu Mestne občine Velenje je za letos predvidenih dobrih 41 milijonov evrov prihodkov. Največji vir je dohodnina, ki naj bi je pobrali za 16,5 milijona evrov, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bodo znašala 8,8 milijona evrov, najemnina iz komunalne infrastrukture 5,5 milijona, nepovratni viri celostnih teritorialnih naložb 2,3 milijona evrov, zadolžili se bodo za 1,7 milijona evrov, najemnine za stanovanja znašajo okoli 1,4 milijona evrov, računajo na odškodnino za degradacijo prostora v višini 750 tisoč evrov, od najemnin zemljišč naj bi pridobili nekaj več kot 700 tisočakov, prodaj zemljišč slabega pol milijona, nekaj manj od davka na promet nepremičnin ...	a mz
Koliko iz proračuna?
Mestna občina Velenje ima za letošnje leto v proračunu načrtovanih za dobrih 46 milijonov evrov izdatkov. Največ, skoraj 4,9 milijona evrov, bo namenjenih vrtcem, 3,8 milijona evrov delovanju občinske uprave in skupnih regijskih služb, stanovanjski gradnji dobre tri milijone, investicijskemu vzdrževanju in gradnji občinskih cest 2,7 milijona, urejanju cestnega prometa 2,2 milijona, odplačilu kreditov
2.2	milijona, programu športa 2,1 milijona, oskrbi s toplotno energijo 1,9 milijona, ravnanju z odpadno vodo 1,4 milijona, oskrbi z vodo
1.3	milijona, spodbujanju razvoja malega gospodarstva 1,3 milijona, vzdrževanju občinskih cest dober milijon, malo manj šolstvu in objektom za rekreacijo. Programi za mladino bodo težki skoraj 800 tisočakov, nekaj manj bodo namenili spodbujanju razvoja turizma in gostinstva, socialnemu varstvu, ostalim programom v kulturi .
Gašper Škarja edini kandidat
Velenje - Minuli petek se je iztekel rok za oddajo prijave na razpis za direktorja Komunalnega podjetja Velenje. Nanj je prispela le ena vloga, in sicer prijava aktualnega direktorja podjetja mag. Gašperja Škarja.
Na seji, pred dvema dnevoma, so vlogo obravnavali člani Nadzornega sveta komunale. Predsednik sveta Franc Sever je povedal, da so pregledali, ali je kandidat priložil vso potrebno dokumentacijo. »Ker je ta popolna, smo članom Sveta ustanoviteljic, ki ga tvorijo župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, Škarjevo kandidaturo predlagali v potrditev.« Seja je bila včeraj (v sredo), a je do zaključka redakcije še niso končali.
Lastnice Komunalnega podjetja Velenje, (omenjene lokalne skupnosti) so razpis za direktorja objavile že v drugi polovici letošnjega januarja, vendar je tudi takrat nanj prispela le ena vloga, pa še ta je bila nepopolna oziroma ni bila v skladu z razpisnimi pogoji. Škarja se na prvi razpis ni prijavil.	atp
Slovesno ob partizanski bolnici Mrzle vode
Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v nedeljo, 20. maja, slavnostna govornica na slovesnosti, ki jo je po 38. tradicionalnem pohodu na Travnik in k Partizanski bolnici Mrzle vode organiziralo Združenje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline v sodelovanju s Planinskim društvom Ljubno ob Savinji.
Ministrica je poudarila, da so v teh krajih na tragičen način izgubljali življenja borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. Partizansko bolnico Mrzle vode, poimenovano tudi Partizanska bolnica Celje, so postavili po prihodu legendarne 14. divizije na Štajersko. »To je bilo skrito zavetje neizmerne humanosti in požrtvovalnosti sredi krute vojne vihre,« je poudarila ministrica. Izpostavila je junaštvo, ki je bilo izkazano v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju, ter solidarnost, ki so jo partizanski zdravniki, bolničarji in drugo osebje izkazovali svojim ranjenim tovarišem.	a mz
Obnova regionalne ceste proti Podvinu
Šmartno ob Paki - Zaposleni podjetja VOC Celje so v teh dneh končali gradbena dela na mostu čez reko Pako v Rečici ob Paki (izgradnja pločnikov, obnova mostu in regionalne ceste pred mostom in za njim). V nadaljevanju jih čaka še ureditev brežin, oprema cestišča s talnimi oznakami in ureditev javne razsvetljave.
S tem pa aktivnosti na tem območju že niso končane. Sledi namreč projektiranje celovite obnove državne ceste skozi strnjeno naselje vasi Rečica ob Paki proti Podgori. Ta cesta je močno obremenjena
s tovornim prometom iz kamnoloma, sama širina in ustroj ceste pa ne omogočata takšnega prometa. Poleg tega je na več mestih nemogoče srečanje tovornega in osebnega vozila, prav tako ne ostalih udeležencev v prometu, kot so kolesarji in pešci.
Po zagotovilih uprave Občine Šmartno ob Paki pripravlja izbrani projektant - podjetje Vizura vitez iz Celja - takšen projekt obnove regionalne ceste skozi Rečico ob Paki, ki bo omogočala normalen dvosmerni promet motornih vozil in varno udeležbo v prometu za kolesarje in pešce. Izvedbo projekta predvidevajo leta 2020.
a tp
a mz
Naš čas, 19. 4. 2018, barve: CM K, stran 24
4
GOSPODARSTVO
""^JIS
24. maja 2018
V podjetju ERICo napovedali stavko
Sindikalna podružnica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije ERICo za 29. maj napovedala peturno stavko, stavkovne zahteve strnili v pet točk
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 16. maja - Stavkovni odbor sindikalne podružnice SKEI v ERICo je za sredo, 29. maja, napovedal peturno stavko, direktorju Eurofins ERICo Slovenija mag. Marku Mavcu pa vročil stavkovne zahteve. Poslali so jih tudi predstavniku švedskega lastnika Adrianu Kisu.
Stavko so podprli vsi člani sindikata v družbi oziroma 72 odstotkov vseh zaposlenih, so povedali na novinarski konferenci, na kateri so s stavkovnimi zahtevami seznanili tudi javnost.
Ob izpolnitvi prve - preklicu odpovedi pogodbe o zaposlitvi predsedniku sveta delavcev in trem sindikalno aktivnim delavka, - bi se, kot je povedala predsednica sindikalne podružnice SKEI v ERICo Anastazija Vrbovšek, bili pripravljeni stavki odpovedati. O
Stavkovne zahteve so predstavili tudi javnosti: Aleš Vodovnik, sekretar regijskega odbora SKEI Velenje, Anastazija Vrbovšek,
predsednica SKEI ERICo.
drugih zahtevah (dvig minimalne osnovne plače, spoštovanje pravilnika o nagrajevanju in napredovanju, umestitev internih aktov, povezanih z delom, v kolektivno
pogodbo) pa so se pripravljeni pogajati.
Stavkovni odbor je pozval tudi lastnika, da se pridruži urejanju razmer v podjetju.
S to prvo zahtevo pa bo težko, pravi direktor mag. Marko Mavec. Predsednik sveta delavcev je odšel sporazumno, odpoved pogodb trem delavkam pa so posledica nujne reorganizacije.
»V začetku leta smo bili zaradi pomanjkanja prometa v ekologijii - ne samo v Šaleški dolini, ampak v celi Sloveniji - in reorganizaciji prisilje ekipo zmanjšati za štiri zaposlene. S predsednikom sveta delavcev smo o tem dosegli sporazum. Kot meni sindikat, bi morali preklicati tudi tega, kar pa je praktično nemogoče. Po naši oceni je ta zahteva, ne samo da je nerazumljiva, tudi nezakonita. Ostale tri pa so kozmetične narave.«
Dodal je, da se bodo s sindikatom pogovarjali o vseh zahtevah, vprašanje pa je, če bodo lahko izpolnili vse.
Pauliča z direktorskega mesta odnesli osebni razlogi?
Družba Golte, d. o. o., že v kratkem z novim prvim človekom
Dogodek že skoraj ni več novica, saj je donedavni direktor družbe Golte, d. o. o., Luka Paulič (leto dni je zdržal na tem mestu) že zadnje dni aprila odstopil z vodilnega mesta, kot je pojasnil, iz osebnih razlogov. Tako je po Ernestu Kovaču, ki so ga vodilni možje večinskega lastnika Sicom Invest zamenjali pred dobrim letom z mladim direktorjem Lukom Pauličem, ta še brez naslednika. Od direktorja
Sicom Investa Sama Krivica smo izvedeli, da bodo v najkrajšem možnem času rešili to kadrovsko vrzel, saj je to poleg zakonske obveznosti tudi dejanska potreba po opravljanju najbolj operativne funkcije družbe Golte. Od Pauliča smo izvedeli le, da je z mesta direktorja odstopil iz osebnih razlogov, čsa konkretnejšega pa ni želel povedati. Verjetno tudi zato, ker še vidi možnost sodelovanja.
»Zaposlitev v današnjih ča-
sih ni več povsem predvidljiva, okoliščine se hitro odvijajo in spreminjajo. Tako sem tudi jaz konec aprila zaključil to funkcijo v podjetju Golte. S podjetjem še ostajam povezan kot možni zunanji sodelavec pri morebitnih posameznih projektih, odvisno od njihovih potreb«. V tem času na Golteh potekajo vse aktivnosti za uresničevanje poletne sezone, hotel obratuje nemoteno, načrtovane prireditve pa so v teku.
Donedavni direktor družbe Golte, d. o. o., Luka Paulič (Foto: Jože Miklavc)
Tako obisk poletne planinske sezone ni v ničemer moten, čez leto pa se že pripravljajo na novo smučarsko sezono.
a Jože Miklavc
Zavarovalnica Adriatic Slovenica sledi trendom in novim tehnologijam
Celje, 17. maja - Zavarovalnica AS je tretja največja zavarovalniška skupina, ki ohranja svoj položaj na slovenskem trgu, kjer dosega 14-odstotni tržni delež. Usmerja se v razvoj osebnih zavarovanj, strankam prijazne rešitve, sodobno asistenco in upravljanje premoženja.
Lani zastavljena strategija Adriatica Slovence se odraža v rasti premije na treh zavarovalnih področjih. Najvišjo rast so zabeležili pri življenjskih in pokojninskih zavarovanjih (2,8 odstotka), 1,4-odstotno rast pa pri premoženjskih zavarovanjih (brez zdravstva). Minulo poslovno leto je zavarovalnica zaključila s 303,8 milijona evrov zbrane premije in 11,4 milijona evrov dobička, pri tem pa ohranila dobro in stabilno bonitetno oceno „BBB-".
»Usmerjeni smo v celovito zavarovalno zaščito na enem mestu, po drugi strani pa v kar najboljšo uporabniško izkušnjo,« je povedal predsednik uprave Adriatica Slove-nice Gabrijel Škof. »Še naprej bomo vlagali v razvoj, prilagojen demografskim trendom in tehnološkim izzivom, ob tem pa zagotavljali varno in stabilno poslovanje.«
Kakšna bodo osebna zavarovanja prihodnosti? Zagotovo bodo morala biti celovita, takšna, ki bodo nudila varnost zavarovancu in njegovi družini ob morebitni bolezni, nezgodi, brezposelnosti in smrti, hkrati pa omogočala
hitro organizacijo in plačilo zdravstvenih storitev na eni polici, je povedal izvršni direktor prodaje in trženja Borut Završan. Zato so na trg ponudili nov produkt, ki so ga poimenovali »Moj življenjski kasko«, ki bo zavarovancem nudil celostno zdravstveno oskrbo.
Skladno s strategijo in pričakovanji strank je Adriatic Slovenica izpopolnila zdravstvena zavarovanja, odprla svojo ambulanto v Ljubljani
»Zdravje AS« z vrhunskimi zdravniki specialisti različnih strok in ekipo fizioterapevtov.
Adriatic Slovenica ponuja storitve v dobro razvejani prodajni mreži tudi v okviru celjske poslovne enote, ki jo že skoraj desetletje vodi direktor Srečko Dobelšek. Ta je na novinarski konferenci sporočil, da so pravkar prejeli polni certifikat Družini prijazno podjetje.
a bm
Borut Završan, izvršni direktor za prodajo in trženje, Gabrijel Škof, predsednik uprave,
Srečko Dobelšek, direktor poslovne enote Celje
GOSPODARSKE novice

Skupina Hisense nagovorila slovensko javnost
Skupina Hisense je sicer že drugi delovni dan po objavi zavezujoče prevzemne namere za Gorenje pisno nagovorila slovensko javnost z obljubo, da bo ohranjala stabilnost delovnih mest in pospešila razvoj Gorenja. Sicer pa je skupina Hisense, ki ponuja za delnico Gorenja 12 evrov, po zadnjih podatkih že pokupila vse na borzi do preteklega tedna dostopne delnice.
Skupščina Gorenja bo 12. junija v Velenju odločala o sestavi novega nadzornega sveta, pri tem pa bo tri mesta pustila prazna, da jih bo lahko zapolnil novi strateški lastnik.
Teš posloval z izgubo
Kot poročajo Finance je Termoelektrarna Šoštanj lani zabeležila rahlo rast prihodkov, leto pa končala z 32 milijoni evrov izgube. To je manj kot v letu 2016. Ob tem so v Šoštanju precej zarezali v stroške dela, ki so v primerjavi z letom prej upadli za skoraj tretjino oziroma dobre štiri milijone evrov. Za 40 odstotkov se je okrepil EBITDA (izid pred davki, obrestmi in amortizacijo), znašal je 30 milijonov evrov. Glede na podatke iz baze GVIN je imel TEŠ konec minulega leta za 73 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti (25-odstotna rast glede na leto 2016) in za 543 milijonov evrov dolgoročnih obveznosti (sedem odstotkov manj kot leto prej).
Levica za ustavitev prodaje Gorenja
Prejšnji teden se je stranka Levica v svojem predvolilnem nagovarjanju volivcev v Velenju zavzela za ustavitev morebitnega kitajskega prevzema Gorenja. Ob tej priložnosti je kandidat Levice na držav-nozborskih volitvah Goran Lukič pozval Kapitalsko družbo, ki ima kot največji posamični lastnik v lasti dobrih 16 odstotkov Gorenja, naj svojega deleža Kitajcem ne proda, saj meni, da ta družba ni takšna, da bi delavcem zagotavljala ustrezno varnost.
Lukič se v nasprotnem primeru zavzema za konkretne pisne zaveze Kitajcev v zvezi z zaščito delovnih mest v Gorenju, ohranitvi delovnih pravic in vseh funkcij podjetja.
Tri oblikovalske nagrade za Bosch
Družba Bosch je na nedavnem oblikovalskem sejmu v Munchnu prejela tri nagrade, in sicer za indukcijsko kuhalno ploščo z zaslonom na dotik TFT (60 cm), hladilnik z zamrzovalnikom Vario Style in za ročni mešalnik.
109 milijonov za drugi tir zagotovljenih
Po neuspelem referendumu in kljub Kovačičevim grožnjam o nadaljnjem zavlačevanju s pritožbami se zgodba o drugem tiru nadaljuje. Državni sekretar in vodja projekta drugi tir Jure Leben je po sestanku s predstavniki Evropske komisije v Bruslju dejal, da je 109 milijonov evrov evropskih sredstev za drugi tir praktično zagotovljenih.
Cinkarna povečala prihodke
Cinkarna Celje je v prvem četrtletju ustvarila 52,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in pet odstotkov nad načrti, je razvidno iz četrtletnega poročila.
Prodaja terjatev do skupine TUŠ?
Po nekaj mesecih je spet oživelo dogajanje, povezano s prodajo terjatev do skupine Tuš. Nemška Deutsche Bank in alternativni sklad Alfi sta namreč dala ponudbo bankam upnicam, ki imajo še okoli 270 milijonov evrov terjatev do skupine Tuš. Odločitev bi lahko bila sprejeta že do konca maja.
EU žuga zaradi jedrskih odpadkov
Evropska komisija je v rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah 20 držav članic pozvala k pravilnemu prenosu pravil EU o jedrskih odpadkih. Devetim je v zvezi s tem poslala uradne opomine, 16, tudi Slovenijo, pa je pozvala k sprejetju nacionalnih programov ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Poleg tega je komisija v obrazloženem mnenju pozvala Slovenijo, Portugalsko in Španijo, naj v svoje zakonodaje prenesejo predpise o tehnični brezhibnosti. Slovenija ni sprejela, objavila in komisiji sporočila nacionalnih ukrepov za prenos predpisov o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov.
Pred uvedbo evra mora Hrvaška zmanjšati dolg
Hrvaška vlada je sprejela strategijo za uvedbo evra kot uradne valute na Hrvaškem, a v njej ni predvidela datuma, kdaj naj bi se to zgodilo. Kot pravi hrvaški premier Andrej Plenkovič, ima Hrvaška že dve desetletji nizko stopnjo inflacije in stabilen tečaj kune ter zelo dobre rezultate, ko gre za proračunsko konsolidacijo. Po njegovem mnenju je treba izpolniti še merilo zmanjšanja javnega dolga. Pričakuje, da bodo javni dolg zmanjšali na 65 odstotkov BDP do leta 2021. Sedaj je na 78 odstotkih.
a mz
■
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 5
24. maja 2018

POLITIKA
5
Prva izbira oziroma SLS se ponovno vrača v parlament
Kandidata stranke SLS za državnozborske volitve Mihael Letonje in Rafael Goršek prepričana o uspehu stranke - V ospredju prizadevanja za spremembe zakona o lokalnih volitvah in tujcih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 18. maja - »Stranka SLS se na prihajajoče državnozborske volitve podaja s sloganom 'Prva izbira', še boljši pa je - menita njena kandidata v 5. volilni enoti: Mihael Letonja (kandidat stranke v 8. volilnem okraju) ter Rafael Goršek, ki bo kandidiral v 7. volilnem okraju - 'SLS se ponovno vrača v parlament'.« Oba menita, da bo stranki vrnitev uspela, saj nastopa na volitvah z dobrim programom. Na tiskovni konferenci sta program predstavila še podrobneje.
Mihael Letonje: podeželje bolj izenačiti z mestom
Mihael Letonje na političnem parketu ni novinec. Kot pravi v predstavitvi, je že četrti mandat svetnik v Mestni občini Velenje, v obdobju 2006-2010 je bil tudi
Kandidata stranke SLS v 7. in 8. volilnem okrajku 5. volilne enote: od leve proti desni: Mihael Letonje in Rafael Goršek
podžupan omenjene lokalne skupnosti. Je podpredsednik Občinskega odbora stranke SLS Velenje, vse življenje samostojni podjetnik, aktiven je na več področjih. Za kandidata stranke na državnozborskih volitvah ga je predlagal njegov matični odbor,
Vrnimo ljudem dostojanstvo
Stranka DeSUS stavi na državnozborskih volitvah v 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote na Franca Rogana in Darjo Štraus - Pokojnine niso socialna kategorija
Tatjana Podgoršek
Kandidata stranke DeSUS na državnozborskih volitvah v 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote sta Franc Rogan in Darja Štraus.
Oba sta sicer brez političnih izkušenj, kar pa - menita - ni ovira, ampak je lahko prednost pred kandidati, ki so že imeli možnost uresničiti dane obljube, a jih niso. Slogan, s katerim se podaja stranka na državnozborske volitve Vrnimo ljudem dostojanstvo, je zgovoren, pravita. Oba zagotavljata, da ga bosta, če bosta izvoljena, poskušala uresničiti na vseh področjih po najboljših močeh.
Franc Rogan: sami moramo poskrbeti za naše pokojnine
Franca Rogana, 65-letnega upokojenega Velenjčana, je za kandidaturo spodbudilo »gledanje« na pokojnine kot na socialno kategorijo. »Sam menim, da so te bolj »podobne« zavarovalniškemu skladu in da imajo ljudje po 40 letih vplačevanja vanj pravico do poštenih pokojnin, ki se bodo redno valorizirale z rastjo bruto domačega proizvoda. Če sami ne bomo poskrbeli za pokojnine, ne bo zanje poskrbel prav nihče. V gospodarstvu sem bil zaposlen več kot 32 let in zelo dobro vem, da je denar treba pred začetkom zapravljanja zaslužiti.« Poleg dostojnih pokojnin si bo ob morebitni izvolitvi prizadeval še za oblikovanje demografskega sklada, za - tako kot ostali kandidati stranke - vrnitev dostojanstva ljudem v javnem zdravstvu, šolstvu, za ureditev plač v gospodarstvu. Kot je še razmišljal Franc Rogan, odhajajo strokovnjaki iz države zaradi prenizkih plač, te
pa so takšne, kot so, zaradi velikih obdavčitev. Treba bo zagristi v dohodninsko reformo oziroma spremeniti cenzuse obdavčitev tudi za kadre z visoko izobrazbo, ki jih Slovenija potrebuje.
Darja Štraus: varovanje
pravic upokojencev in tudi najšibkejših državljanov
Darja Štraus pravi, da ni tipična članica stranke DeSUS, vendar ocenjuje, da je usmeritev stranke prava. »Kandidaturo sem sprejela tudi zato, ker sem se po izražanju kritik odločila, da se bom v prizadevanja za spremembe aktivno vključila,« je med drugim povedala Velenjčanka, živeča v Vinski Gori. Po izobrazbi je diplomirana univerzitetna ekonomistka, zaposlena pa je na Finančni upravi RS kot finančna inšpektorica na področju nadziranja, obračunavanja in izplačevanja obveznih zakonskih dajatev. En mandat je bila predsednica, danes pa je članica nadzornega odbora Mestne
prepoznavnostjo prispeval k dobremu rezultatu stranke SLS na volitvah.«
Če bo izvoljen, si bo prizadeval za čim večjo uveljavitev strankinega programa, kot poslanec volivcev 8. volilnega okraja (zahodni del občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki) pa se bo zavzemal za skladnejši razvoj podeželja in manjših lokalnih središč, za večjo veljavo Mestne občine Velenje, za sprejem zakona o renti, ki ga je predlagal že pred 10 leti, ter zakona o zapiranju rudnika. Med prednostne cilje uvršča še sprejem novih zakonov o tujcih, ki bo določal ostrejše pogoje za pridobitev socialnih transferjev zanje, ter o lokalnih volitvah, po katerem tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne bodo imeli volilne pravice,
ampak jo bodo imeli le državljani RS. "Poleg tega bom prisluhnil potrebam občanov in občank v dolini in zagovarjal reševanje njihovih težav v državnem zboru" je še dejal Mihael Letonje.
Rafael Goršek: gasilcem status, ki jim gre, 3. razvojna os ...
Tudi Rafael Goršek se je za kandidaturo odločil na osnovi podpore stranke SLS in lokalne skupnosti, v kateri je bil en mandat občinski svetnik. V tem trenutku opravlja naloge predsednika Krajevne skupnosti Šalek, 40 let pa dela v gasilstvu. »Že v minulih letih sem s poštenim delom in povezovanjem ljudi ustvaril veliko zaupanje med delavci na Premogovniku Velenje, kjer sem bil zaposlen. Trudil se
bom ta trend nadaljevati.«
Kot poslanec v državnem zboru bo zagovarjal ureditev statusa prostovoljnega gasilca, ki jim državljani in državljanke za njihovo delo izrekajo velike pohvale, »vendar gasilcem te in trepljanje po ramenih nič ne prinese.« Med večje naloge uvršča še ureditev pokojninske reforme, ureditev razmer v zdravstvu, izobraževanju, gospodarstvu ... »V svoji regiji pa sem bom odločno zavzemal za izgradnjo 3. razvojne osi, za reševanje težav z imigranti. Upam, da bom s svojimi predlogi in uspešnim delom pripomogel k razvoju naše države in Šaleške doline na vseh področjih,« še zagotavlja Rafael Goršek.
na odločitev za kandidaturo pa so vplivali še dogovor z vodilnimi člani stranke glede kandidature, ker verjame v stranko SLS in je prepričan, da sodi nazaj v Državni zbor. »Tako menijo tudi mnogi ljudje na terenu. Prepričan sem, da bom s svojimi izkušnjami in
Zdravstveno stanje v občini Solčava
Solčava - Nacionalni inštitut za javno zdravje je tudi letos objavil nekatere kazalnike zdravja v lokalnih skupnostih.
Publikacija Zdravje v letu 2018 za občino Solčava kaže, da pri zdravstvenem stanju in umrljivosti izstopa bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev. Ta je v lokalni skupnosti trajala povprečno 11,3 koledarskega dneva na leto, v Sloveniji pa 14,4 dneva. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji, za sladkorno bolezen pa nižji od slovenskega povprečja.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je znašala 1,1 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 1,8 na 1000, v Sloveniji pa 6,2. Občina izstopa po deležu uporabnikov pomoči na domu. Ta je bil nižji od slovenskega povprečja oziroma občina Solčava je občina z najnižjo vrednostjo v Sloveniji.
Pri dejavnikih tveganja za zdravje in preventivo je spodbudno, da je bil telesni fitnes otrok blizu
slovenskemu povprečju. Delež prometnih nezgod z alkoholizi-ranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja oziroma tudi glede tega je občina z najnižjo vrednostjo v Sloveniji. Odzivnost vabljenih občanov v program Svit (presejalni program za raka debelega črevesa in danke) je bila 62,3-, v Sloveniji pa 64,3-odstotna. V programu Zora (presejalni program za raka materničnega vratu) je znašala odzivnost 73,3, v Sloveniji pa 71,8 odstotka.
■ tp
občine Velenje.
Po njenih besedah je stranka prvenstveno zagovornica pravic upokojencev, a se zaveda, da je potrebno zastopati in varovati pravice tudi socialno ogroženih državljanov. Poleg tega, za kar se zavzema stranka v svojem
Franc Rogan in Darja Štraus: »Upokojenci niso pomembni le pred volitvami, za njihove interese je treba poskrbeti, se zanje zavzemati
in nanje opozarjati ves čas.«
programu, bo sama opozarjala na pomen medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, zagovarjala enakopravno obravnavo vseh državljanov, krepitev zavesti, da je plačevanje davkov vrednota, neplačevanje in izogibanje prispevkov pa nesprejemljivo dejanje. Kot poslanka bo za lokalno okolje poskušala doseči, da bo država dolgoročno poskrbela za primerno izplačilo odškodnin kot posledico poseganja energetskih objektov v lokalno bivalno okolje in ustrezno zakonsko ureditev tega področja. Pomemben projekt je tudi 3. razvojna os in skrb, da službe, ki izvajajo javne storitve in predstavljajo servis ljudem, ostanejo v lokalnem okolju.
VERONIKA JUVAN , IN
DRAGO KOREN
MISLITA
RESNO
Kandidata se bosta občanom predstavila v petek, 25. 5., dopoldan na Cankarjevi ulici v Velenju.
■
■
Naš čas, 19. 6. 2018, barve: CM K, stran 24
6
VOLITVE
»»WAS
24. maja 2018
Kandidati za državnozborske volitve v 6., 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote
Predstavljamo kandidate, ki se bodo potegovali za poslanska mesta v 6., 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote - objavljamo tiste, ki so se našemu vabilu odzvali in nam vprašalnike vrnili do dogovorjenega roka. Kandidatom, ki se niso držali dogovorjene dolžine besedila, smo vsebino ustrezno skrajšali. Predstavitve kandidatov objavljamo po vrstnem redu strank na volilnih lističih.
Slovenska demokratska stranka - SDS
SDS
DeSUS -
Demokratična
stranka
upokojencev
Slovenije
DeSUS
Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Lista Marjana Šarca
I ms
Lista Marjana Šarca
6. volilni okraj - Mozirje: Nada Brinovšek
7. volilni okraj - Velenje 1: Suzana Kavaš
»Zagovarjala bom projekte, ki bodo uredili razmere v dolini in širši okolici, zlati pa je potrebno takoj pričeti z izvedbo projekta tretje razvojne osi, z razvijanjem turističnih projektov, z reševanjem stanovanjske problematike in s spodbujanjem rodnosti ter z urejanjem spodbudnega poslovnega okolja.«
8. volilni okraj - Velenje 2: Franc Rosec
»Zavzemal se bom za razvoj energetske lokacije in s tem novih delovnih mest z višjo dodano vrednoto ter za sprejetje zakona o nadomestilu odškodnine zaradi vplivov delovanja TEŠ in PV. Tretjo razvojno os vidim kot priložnost za preprečitev odhoda mladih in sposobnih kadrov iz doline.«
6. volilni okraj - Mozirje: Margareta Atelšek
7. volilni okraj - Velenje 1: Franc Rogan
»Nihče ne bo poskrbel za naše pokojnine, če ne bomo to storili mi sami. Pokojnine niso sociala, so zgolj vračilo tistega, v kar smo 40 let vlagali. Zato ne dovolimo, da drugi odločajo o tem, koliko nam pripada. Za dostojne pokojnine moramo poskrbeti sami in to bomo tudi storili.«
8. volilni okraj - Velenje 2: Darja Štraus
»Upokojenci niste pomembni samo pred volitvami. Za vaše interese se je potrebno zavzemati ves čas. Kot je to počela in počne stranka DeSUS. Kar je DeSUS obljubil, je vse tudi izpolnil. Minimalna pokojnina se je dvignila na 500 EUR, vsi upokojenci prejmejo regres, usklajevanje in dvig pokojnin.«
6. volilni okraj - Mozirje: Nika Koštomaj
7. in 8. volilni okraj - Velenje 1 in Velenje 2:
Boris Andrej Mlakar
6. volilni okraj - Mozirje: dr. Darij Krajčič
»V Zgornji Savinjski dolini, kjer so moje korenine, kjer sem delal, s katero čutim, bom deloval povezovalno ne glede na barvo občinskih vodstev. Z odličnim poznavanjem vladnih služb, napisanih in nenapisanih pravil bom uveljavljal skupne interese doline na državni ravni. V Ljubljani bomo spoštovani.«
7. volilni okraj - Velenje 1: Gregor Rus
»Verjamem, da se stanje v državi lahko izboljša. S trdim delom na ravni celotne Slovenije bomo tudi v naši dolini želi rezultate. Z debirokratizacijo bomo poskrbeli za lažje delo podjetnikov, za stabilno gospodarsko okolje, konec koncev za poenostavljanje vsakodnevnih opravkov. Skupaj zmoremo vse.«
8. volilni okraj - Velenje 2: Mateja Kumer
»S strokovnim znanjem in izkušnjami iz politike se bom borila, da Šoštanj dobi Zakon o odškodnini, s tem pa Šoštanjčani tisto, kar jim je bilo v preteklosti vzeto. Ljudje so na prvem mestu. Sama sem prehodila pot od študentke do samozaposlene in vem, da se samo s trdim delom da doseči dober rezultat.«
Nova Slovenija - krščanski demokrati
N.Si
Levica
:k'
LEVICA
DD Dobra država
a>
DOBRA DRŽAVA
GAS -
gospodarsko aktivna stranka
>
GOSPODARSKO r AKTIVNA ^^^ STRANKA
6. volilni okraj - Mozirje: mag. Valentin Hajdinjak
»Želim biti glas Zgornje Savinjske doline v Ljubljani. Skupaj lahko premagamo izzive in ustvarimo to dolino dolino priložnosti in zadovoljnih ljudi. Verjamem v potenciale teh lepih krajev in njenih prebivalcev, saj iz njih veje optimizem in želja po spremembah na bolje. Hvala za vsak vaš glas.«
7. volilni okraj - Velenje 1: Veronika Juvan
»Kot delavka v proizvodnji, ki se še dodatno izobražuje, vem, kaj težko delo je, zato verjamem v poštene ljudi, s katerimi delam, in jim želim pomagati. Prav tako želim pomagati pri razvoju Šaleške doline, pri čemer nam mora biti 3. razvojna os prioriteta.«
8. volilni okraj - Velenje 2: Drago Koren
»Za dostopno zdravstvo, višje najnižje plače/pokojnine, pravično sodstvo. Sprejem zakona o odškodnini Šoštanju zaradi degradacije prostora in okolja (ugrezanje zemljišč, večanje vodnih površin, tresenje tal, smrad, nevaren nasip, TEŠ v mestu, osenčenje, nižje vrednosti nepremičnin, klimatske spremembe).«
6. volilni okraj - Mozirje: Helena Žagar
»Sem diplomirana organizatorka turizma, zaposlena na Društvu vojnih invalidov v Ljubljani. Kot poslanka želim udejanjati politike, ki vodijo v bolj solidarno, vključujočo in pravično družbo. Sem glas ekologije in sonaravnega razvoja za Zgornjo Savinjsko dolino.«
7. volilni okraj - Velenje 1: Tjaša Podpečan
»Sem diplomirana sociologinja, zaposlena kot svetovalka za doktorski študij na Univerzi v Ljubljani. Za pravice zaposlenih se borim tudi kot sindikalna zaupnica. Za poslanko kandidiram, ker so mi blizu socialna država ter javno šolstvo in zdravstvo.«
8. volilni okraj - Velenje 2: Goran Lukic
»Sem znano ime slovenskega delavskega aktivizma. Kot pravnik se vsakodnevno srečujem z izkoriščanimi delavci ter v okviru društva Delavska svetovalnica bijem boj za njihove pravice. V parlamentu bom glas tistih, ki jih običajno ne slišimo - najranlji-vejših v naši sredi.«
6. volilni okraj - Mozirje: Andrej Kranjc
7. in 8. volilni okraj -Velenje 1 in Velenje 2: Nataša Koštomaj
»Želimo odpraviti vpliv škodljivih, neformalnih institucij, ki generirajo koruptivne prakse, odkriti sporne denarne tokove v škodo javnega interesa, minimizirati anomalije, ki dnevno požirajo razpoložljiva javna sredstva. Odgovor je v transparen-tnem in sodobnem upravljanju države.«
6. volilni okraj - Mozirje: Manja Holobar
7. in 8. volilni okraj -Velenje 1 in Velenje 2: Darko Koželj
SV
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 7
24. maja 2018
»'^CAS
VOLITVE
7
Kangler & Primc, Združena desnica - glas za otroke in družine, Nova ljudska stranka Slovenije
Socialni demokrati
SD
Socialistična partija Slovenije
Piratska stranka Slovenije
©
Pirati
Slovenska nacionalna stranka - SNS
cuc Slovenska ana Nacionalna Stranka
Gibanjeskupajnaprej
Gibanje
Zedinjena
Slovenija
6. volilni okraj - Mozirje: Bogomir Zamernik
7. in 8. volilni okraj -Velenje 1 in Velenje 2: Ismet Džambic
»Po poklicu sem ključavničar, upokojenec. Kandidiram, ker želim, da se sliši glas upokojencev, saj s 300 do 500 evri pokojnine ni dostojnega življenja. Ljudem moramo povrniti zaupanje v politiko ter zagotoviti pravično in pravno državo.«
6. volilni okraj - Mozirje: Aleksandra Vasiljevic
»Prizadevala si bom za izboljšanje slovenskega zdravstva, večjo in boljšo prepoznavnost Zgornje Savinjske doline, enostavnejše pridobivanje kmetijskih subvencij, hiter odziv na nepredvidljive situacije v kmetijstvu, odgovorno ravnanje z državnimi gozdovi, učinkovito črpanje evropskih sredstev ... «
7. volilni okraj - Velenje 1: Andreja Katič
»Pričeti je potrebno graditi hitro cesto, ki smo jo umestili v prostor, in zagotoviti obnovo državnih. Zagotoviti razvoj turizma, zlasti na jezeru. Prilagoditi infrastrukturo življenju starejših (izgradnja dvigal). Nadaljevati zaščito in sanacijo degradiranega okolja. Podpirati inovativne projekte mladih.«
8. volilni okraj - Velenje 2: Jan Škoberne
»Vzpostavili bomo infrastrukturo za sodobne industrije, podprli zagon obrti, start-up in zagonskih podjetij. Zagotovili bomo zdravstveno oskrbo ter ohranitev bolnišnice Topolšica. Razvijali bomo evropsko središče Martinovih mest, potencial trškega Šoštanja in tehnološko iskrico delavskega Velenja.«
6. volilni okraj - Mozirje: Jože Videmšek
7. volilni okraj - Velenje 1: Niky Golob
8. volilni okraj - Velenje 2: Petra Trček
S. volilni okraj - Mozirje: Nikolina Borenovič
7. volilni okraj - Velenje 1: Nejc Gašper
8. volilni okraj - Velenje 2: Aleksandra Bersan
6. volilni okraj - Mozirje: Tina Quéchon
7. volilni okraj - Velenje 1: Joviša Kraljevič
8. volilni okraj - Velenje 2: Jelena Miljkovic
»Ljudem je potrebno omogočiti delo in ne socialnih podpor, za svoje delo pa morajo biti zaposleni tudi ustrezno plačani. Pokojnina ne sme biti nižja kot je cena osnovne oskrbe v domu za ostarele. Razliko do te vsote pokrije država. Mladim zagotoviti štipendije in delo.«
6. volilni okraj - Mozirje: Renata Natek Hudarin
7. volilni okraj - Velenje 1: Leonida Ladinek
8. volilni okraj - Velenje 2: Boris Furjan
6. volilni okraj - Mozirje: Damjan Jerenko
7. volilni okraj - Velenje 1: Mojca Macuh
S. volilni okraj - Velenje 2: Blaženka Bartolič
§
Lista novinarja Bojana Požarja
v
LISTA NOVINARJA BOJANA POŽARJA
SLS slovenska ljudska stranka
Slovenska ljudska stranka
SMC - stranka
modernega
centra
SMC
stranka
modernega
cerrtra
ReSET - rešimo Slovenijo elite in tajkunov
Solidarnost, za pravično družbo
Za zdravo družbo
Stranka Alenke Bratušek
Srrcmfta Alenke Bratušek
S. volilni okraj - Mozirje: Boris Škerbinek
7. volilni okraj - Velenje 1: Breda Kovač
8. volilni okraj - Velenje 2: Maja Puklič
6. volilni okraj - Mozirje: Tomaž Pečovnik
7. volilni okraj - Velenje 1: Rafael Goršek
8. volilni okraj - Velenje 2: Mihael Letonje
»Ob izvolitvi v državni zbor se bom zavzemal za skladen razvoj podeželja in manjših lokalnih središč, da se sprejme zakon o renti in zakon o zapiranju rudnika ter zakon o tujcih in zakon o lokalnih volitvah, saj imajo sedaj tujci že skoraj več ugodnosti kot državljani RS.«
6. volilni okraj - Mozirje: Mojca Rep
»Prepričana sem, da lahko tako na področju lesarstva, razvoja podeželja in povečanja stopnje samooskrbe naredim ogromno. Obenem pa si bom prizadevala dodatno podpreti razvoj turizma in izgradnjo 3. razvojne osi, saj je ustrezna povezava bistvena za nemoten razvoj regije v vseh pogledih.«
7. volilni okraj - Velenje 1: Breda Kolar
»Prepričana sem, da je Šaleška dolina po desetletjih razvoja energetike sposobna razviti tudi preostale gospodarske panoge. Zavzemala se bom za dokončanje tretje razvojne osi, infrastrukture, za razvoj zelenega turizma, prehranske samooskrbe, za uvrstitev Velenjskega jezera med kopalne vode, posodobitev javnega prometa in za brezplačno brezžično internetno povezavo za vse.«
8. volilni okraj - Velenje 2: Bojan Kugonič
6. volilni okraj - Mozirje: Katja Kreslin
7. in 8. volilni okraj -Velenje 1 in Velenje 2: Mojca Muraus
6. volilni okraj - Mozirje: Branislav Vujičic
»Moj program postavlja človeka na prvo mesto, zavzema se za socialno pravičnost, dostojanstvo, pošteno državo, ki postavlja interes človeka pred profit kapitala. V ospredje je treba postaviti krepitev javnega zdravstva, javnega šolstva in dostojno plačilo in razmere za vse delavce.«
7. in 8. volilni okraj -Velenje 1 in Velenje 2: Brigita Kaker
»Odpraviti je potrebno revščino, brzdati ekonomski pohlep s primerno davčno ureditvijo, obdavčitvijo luksuza in vpeljavo maksimalnega razpona plač v javnem sektorju ter minimalno plačo, ki bo prejemniku in njegovi družini omogočala dostojno življenje; za postopno uvedbo UTD.«
6. in 8. volilni okraj -Mozirje in Velenje 2: Marija Kočevar
»Moji cilji: vključitev komplementarne medicine v zdravstveni sistem, svobodna izbira medicinskih postopkov, Slovenija -cona brez GSO in brez uporabe škodljivih kemikalij, neodtujljivost vode, avtohtonih semen, ekološko kmetovanje z višjimi subvencijami, uporaba sončne in veterne energije.«
7. volilni okraj - Velenje 1: Aja Rotovnik
6. volilni okraj - Mozirje: Tadej Kramar
7. in 8. volilni okraj -Velenje 1 in Velenje 2: Patricia Pantelič
Naš čas, 31. 5. 2018, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA
""^JlS
24. maja 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 16. maja
Preiskovalna komisija Državnega zbora je odločila, da so v primeru domnevnega pranja iranskega denarja odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, tedanja ministra Franci Križanič in Samuel Žbogar ter predsednik vlade Borut Pahor.
Preiskovalna komisija je odgovornost za domnevno pranje iranskega denarja pripisala Marku Kranjcu, Franciju Križaniču, Samuelu Žbogarju in Borutu Pahorju.
Milan Balažic je na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani zaradi arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško vložil kazensko ovadbo proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu.
Potem ko je sindikalni zaupnik na inšpektoratu za delo Boštjan Račič poizvedoval o postopku zaposlovanja novega inšpektorja, v katerem naj bi bil izbran kandidat z neustreznimi delovnimi izkušnjami, so mu na inšpektoratu vročili opozorilo z možnostjo odpovedi.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v tamkajšnjem parlamentu poudarila pomen čezatlantskih odnosov, ponovno pa kritizirala odločitev ZDA, da izstopijo iz iranskega jedrskega sporazuma.
Četrtek, 17. maja
Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever sta v geometričnem središču Slovenije na Slivni pri Vačah organizirali slovesnost ob dnevu veteranov vojne 1991.
Avstrijski parlament je soglasno sprejel resolucijo v podporo uradnemu priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot manjšine.
Na Havajih je izbruhnil ognjenik Kilauea, pri čemer je pepel odneslo več kot devet kilometrov visoko. Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letošnjem
Vulkan na Havajih je še naprej bruhal in ogrožal.
finančnem poročilu vladnemu uradu za etiko prijavil poplačilo 130 tisoč dolarjev odvetniku Michaelu Cohenu, ki je oktobra leta 2016 plačal pornografski igralki Stormy Daniels v zameno za molk o domnevnem spolnem razmerju s Trumpom.
Epidemija ebole se je v Demokratični republiki Kongo s podeželja razširila tudi v mesta, kar je sprožilo bojazni, da bo bolezen težko nadzorovati.
Petek, 18. maja
Ruski predsednik Vladimir Putin je gostil nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero sta razpravljala predvsem o plinovodu
Putin in Merklova sta si imela veliko povedati.
Severni tok 2, Ukrajini in Siriji.
Blizu Havane je kmalu po vzletu strmoglavilo potniško letalo Boeing 737 letalske družbe Cubana de Aviación. Več kot sto potnikov je umrlo, tri potnice so strmogla-vljenje preživele.
V ameriški zvezni državi Teksas se je znova zgodil strelski napad. 17-letni dijak je vkorakal na srednjo šolo in ubil 10 ljudi.
Svet Združenih narodov za človekove pravice je sprejel resolucijo o napotitvi neodvisne preiskovalne komisije na območje Gaze, da bi preiskali smrtonosno nasilje izraelske vojske na množičnih palestinskih protestih od 30. marca.
Nekdanji ruski dvojni vohun Sergej Skripal, ki je bil v Veliki Britaniji zastrupljen z živčnim strupom novičok, je zapustil bolnišnico.
Italijansko populistično Gibanje petih zvezd in skrajno desna Liga sta dosegla končni dogovor o
koalicijski pogodbi.
Sobota, 19. maja
Na Brdu pri Kranju so se zbrali ministri in drugi predstavniki 22 držav z vsega sveta, ki so želeli poudariti pomen čebel za zagotavljanje prehranske varnosti.
V Zagrebu, Splitu in na Reki so potekali protesti proti pravici žensk do splava z naslovom Hoja za življenje. Na Reki so pripravili
Kraljeva poroka je pritegnila številne obiskovalce in gledalce po vsem svetu.
tudi protidemonstracije z naslovom Hoja za svobodo.
Ameriško ministrstvo za zdravstvo je Beli hiši predlagalo nova pravila proti splavu, po katerih bi odvzelo proračunska sredstva vsem zdravstvenim ustanovam, v katerih je mogoče opraviti umetno prekinitev nosečnosti.
Oči svetovne javnosti so bile zazrte v Veliko Britanijo, kjer sta si večno zvestobo obljubila princ Harry in njegova izbranka Meghan Markle.
Nedelja, 20. maja
Zaznamovali smo prvi svetovni dan čebel.
V Sloveniji se je prvič od imenovanja pred osmimi leti mudil poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je bil ta dan na obisku v Sarajevu. Tudi tam je ob prihajajočih turških predsedniških ter parlamentarnih volitvah Turke
Erdogan je imel prihajajoče domače volitve v mislih tudi na obisku v tujini.
pozval k množični podpori.
Oglasil se je podpredsednik kitajske vlade Lie Hej, ki je medijem zaupal, da je Kitajska z ZDA dosegla dogovor, da se državi ne bosta zapletli v trgovinsko vojno.
V Venezueli so v času najhujše krize v zgodovini države potekale predčasne predsedniške volitve. Najbolje je kazalo Nicolasu Maduri.
Iz ameriške zvezne države Washington pa je prišla vest, da je puma ubila gorskega kolesarja in še enega poškodovala.
Ponedeljek, 21. maja
Slovenske železnice so opozorile, da uvajajo številne ugodnosti za potnike, da bi vožnja z vlakom postala privlačnejša in preprostejša.
Evropski poslanec Igor Šoltes in Zveza potrošnikov Slovenije sta pripravila okroglo mizo z naslovom Ali je dvojna kakovost izdelkov dejstvo. Zbrani so ugotavljali, da je evropski trg glede kakovosti hrane vse prej kot enoten.
Zaradi slovenske podpore resoluciji Združenih narodov za mednarodno preiskavo nasilja nad Palestinci na območju Gaze so izraelske oblasti slovensko veleposlanico Barbaro Sušnik
Ameriški zunanji minister je nastopil zelo ostro.
povabile na pogovor.
Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je na predstavitvi novih sankcij poudaril, da bodo ZDA »z gospodarskim in vojaškim pritiskom zdrobile Iran«, če ne bo spremenil obnašanja na Bližnjem vzhodu.
V Italiji sta stranki Gibanje petih zvezd in Liga predsedniku Sergiu Mattarelli predlagali skupnega kandidata za premierja, pravnika Giuseppeja Conteja.
Torek, 22. maja
Na predlog SDS in NSi so se poslanci še enkrat sešli na izredni seji: razpravljali so o razmerah v otroški srčni kirurgiji.
Tik pred volitvami so se poslanci ukvarjali z otroško srčno kirurgijo.
Avstralsko sodišče je nadškofa Adelajde Philipa Wilsona obsodilo zaradi prikrivanja spolnih zlorab otrok v 70. letih prejšnjega stoletja.
Ameriški podpredsednik Mike Pence je posvaril severnokorejskega predsednika Kim Džong Una, da bo storil »veliko napako«, če se bo na skorajšnjem srečanju v Singapurju »igral« z Donaldom Trumpom.
Turško sodišče je na dosmrtni zapor obsodilo 104 nekdanje vojaške uradnike, ker so leta 2016 sodelovali v poskusu državnega udara.
Pogled
s severa
Jure Trampuš
Čisto na robu Evrope, pravzaprav že kar malo čez, je Islandija, dežela, kjer sta se prelomili tektonski plošči, na vrhu pa je nastal otok s številnimi vulkani, gejzirji, ledeniki, slapovi, s polnočnim soncem in severnim sijem, z množico ptic in termalnih vrelcev, s fjordi in skalami, pač z vsem, kar sodi v to deželo ognja in ledu. To, da so tukaj snemali Igro prestolov ali pa da se je tukaj začela evropska epizoda finančne krize, kije pretresla eno najbolj egalitarnih družb na svetu, po svoje tudi ni presenečenje. Kakorkoli, Islandci nimajo veliko rudnin, tudi ne veliko industrije, so pa po številu proizvedene elektrike na prebivalca najboljši na svetu. Velika večina njihove elektrike prihaja iz naravnih virov, hidro in geotermal-nih elektrarn, ena od njih je postavljena na vrhu vulkana, zato pridobivanje elektrike ni neposredno škodljivo za okolje (kakor je recimo pri nas). Ker je elektrike tako veliko in je zato relativno poceni, so na Islandiji začeli pridobivati aluminij. Tuje korporacije so zgradile tovarne, ob njih pristanišča, kamor z ladjami pripeljejo boksit in druge sestavine za proizvodnjo, in potem pridelajo aluminij, ki se »izvozi« iz dežele. Islandci so tovarne najprej sprejeli, prinesle so jim delo in denar, a tudi onesnaženje v neposredni okolici. Začelo se je pojavljati nelagodje.
Na severu Islandije leži fjord, poimenovan Skagafjodur, eden mnogih, veličasten, vetroven, obkrožen z belimi vrhovi in razpršenimi kmetijami. Prebivalci tega območja so se uprli načrtom, niso jih zmotile tovarne na drugi strani otoka, zajezene reke, doline, preluknjani ledeniki, zmotil jih je daljnovod, ki naj bi potekal skozi njihov fjord in bolje povezal sever in jug dežele. »Prebivalci Skagafjodurja bomo v bodoče sprejeli le podzemne kable, preko katerih se bo prenašala elektrika,« so zapisali v protestnem sporočilu, razstavljenem na vrhu grebena, kjer se cesta spusti v dolino proti morju, »morda je pridobivanje energije res zeleno, a ta energija mora biti nekam prenesena in tudi to ima vpliv na okolje.« Trideset metrov visoki jekleni stebri in daljnovo-dni kabli za to dolino »niso sprejemljivi«. Zakaj opisujem vse to, zakaj ta žabji pogled s severa? Nekatere pri nas najbolj običajne stvari, kot je recimo vonj po premogu, visoki dimniki, ugrezajoča se zemlja, veliki daljnovodi, drugje niso več sprejemljive. Nikakor. Če želi industrija delovati v nekem naravnem okolju, se mora temu naravnemu okolju prilagoditi, če želijo velike ameriške in druge družbe povečevati svoj dobiček, ker je elektrika na Islandiji cenejša, se pač morajo prilagoditi visokim ekološkim standardom in zahtevam domačinov. Resnici na ljubo tudi ti niso vedno uspešni. Pri nas, v Sloveniji, pa velikokrat velja obratno, četudi okoljevar-stveniki včasih pretiravajo, jih kdaj ponese zanos aktivizma, tudi neznanje, imajo pogosto prav. Zagovarjajo namreč šibkega, tistega, ki se sam ne more braniti; ekologi niso ekoteroristi, kakor je pred časom bleknil neki gospod, ki se ima za dobrega ministra, pač pa zagovorniki čistega in naravnega okolja. Nisem zelen fundamentalist, zapisano ne pomeni, da se moramo vrniti v čas, ko smo jedli koreninice in lišaje ter bežali pred divjimi zvermi, pomeni pa, da moramo, tako kot denimo Islandci, bolj premišljati o prihodnosti. Zakaj zgraditi nove elektrarne, kaj bodo prinesle, kam jih postaviti, koliko turistov bomo spustili v deželo in zakaj, zakaj naj cesta poteka po eni in zakaj ne po drugi strani, kaj je vzdržen razvoj, kaj nična gospodarska rast, kako se razvijati na način, da ne ogrožaš samega sebe in tistih, ki živijo poleg? V Šaleški dolini so se zelo pozno začeli spraševati, kaj pomenita nebrzdan razvoj in rekordni odkopi ... Na Islandiji se recimo danes načrtno borijo proti eroziji, ki je posledica vetra, govorijo o revegetalitzaciji okolja, pogozdujejo nekatera območja, včasih uspešno, drugič ne, pojavljajo se ideje, kako omejiti turizem, plaha vprašanja, zakaj so tako navdušeni nad avtomobili in zakaj imajo slabo razvit javni prevoz. In Slovenija? Prihajajo volitve. Ali kakšna stranka resno razpravlja o ekoloških vprašanjih, ali ima kakšna stranka v svojem programu premišljeno okoljsko politiko?
Odnos do narave bi moralo biti prvenstveno etično vprašanje, ne pa vprašanje gospodarske rasti in tujih vlaganj.
Popravek
V prejšnji številki Našega časa smo objavili prispevek z naslovom Otroci prikazali njihov svet, v katerem smo napačno zapisali, da je projekt z naslovom Moj svet potekal v enoti Vrtiljak Vrtca Velenje. Projekt je namreč potekal v Vrtcu Velenje, OE Lučka, v katerem so pripravili tudi prireditev ob zaključku projekta. Za napako se opravičujemo.
■
■
J T
Marjan Šarec
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 9
24. maja 2018

KULTURA
9
Pogodba za glasbeno šolo podpisana!
Izvajalec Esotech s partnerjem Andrejcem, projektant Modular arhitekti, nadzor Komunalno podjetje Velenje, začetek gradnje 1. junij
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 17. maja - V Vili Mayer v Šoštanju so v četrtek z izbranim izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo in dozidavo glasbene šole. Objekt bo gradila družba Esotech iz Velenja s partnerjem - podjetjem Andreje iz Šoštanja. Pogodbena vrednost del (brez opreme) znaša 2.600.000 evrov. Začeli bodo 1. junija, v nov objekt pa se bodo uporabniki predvidoma vselili v začetku šolskega leta 2019/2020.
Projekt je izdelalo podjetje Modular arhitekti iz Ljubljane. Gre za isto skupino, ki je zasnovala šoštanjski vrtec, v javno-zaseb-nem partnerstvu pa ga je gradilo podjetje Esotech. Po skoraj štirih letih uporabe so z njim izjemno zadovoljni tako Občina Šoštanj kot vodstvo in zaposleni v Vrtcu Šoštanj, v njem pa se - in to je najpomembnejše - odlično počutijo otroci in so zadovoljni njihovi starši.
Pogodbo za izgradnjo in dozidavo glasbene šole sta podpisala župan Šoštanja Darko Menih in predsednik Uprave Esotecha Marko Škoberne.
V Šoštanju se že dalj časa kaže potreba po novih prostorih glasbene šole. Obstoječih učilnic je za kakovostno izvajanje programa premalo. Sedem individualnih in dve skupinski učilnici uporablja 160 otrok, ki so trenutno vpisani v Glasbeno šolo Šoštanj, zato uporabljajo tudi začasne prostore v kulturnem domu. »Zelo se veseli-
mo. Komaj čakamo, da se začne. Na selitev smo bili pripravljeni že pozimi. Zdaj gre pa zares. Komaj čakamo. Vpisali bomo lahko še več učencev,« je ob podpisu pogodbe dejala vodja oddelka Anja Rosec, čemur še posebej pritrjuje tudi ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Boris Štih.
Prostore uporablja tudi Pihalni
orkester Zarja, ki ima že skoraj 100 aktivnih članov. V novem objektu pa jih bo tudi Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj s 35 pevkami in pevci, ki zdaj gostuje v mali dvorani kulturnega doma.
V novem objektu glasbene šole s skupno neto površino 1.445 kvadratnih metrov, od katerega približno polovico predstavlja rekonstrukcija, drugo polovico pa dozidava, bo dvorana za interne nastope, ki bo omogočala tudi skupinski pouk, ena skupinska in 17 individualnih učilnic, namenjenih potrebam glasbene šole, in dve dvorani s
>
spremljevalnimi prostori, večja za godbenike, manjša za pevce.
Podpis pogodbe je bil zelo svečan. Nov objekt so na pot pospremili z glasbenimi točkami, spremljali so ga predstavniki vseh, ki se jih gradnja dotika. Matic La-šič, ki je poleg Mojce Gregorski in Mihe Kajzlja avtor projekta, ga je predstavil. Navdušenja niso skri-
Dela na objektu bodo začeli 1. junija, vanj pa se bodo uporabniki vselili v začetku šolskega leta 2019/2020.
vali. Je bilo pa usklajevanje, kot je dejal, precej zahtevno. »Objekt ima tri uporabnike. Vsak bi si želel zase v njem odrezati velik kos pogače. V letu in pol, kolikor
rekli so ) Župan Občine Šoštanj Darko Menih: »Gre za največji projekt Občine Šoštanj letos in prihodnje leto. Denar za gradnjo smo zagotovili z rebalansom proračuna, Eko sklad bo prispeval 186.000 evrov. Zadovoljni smo tudi z izbiro izvajalca in projektanti. Oboji so se izjemno izkazali že pri gradnji Vrtca Šoštanj, na katerega smo zelo ponosni.«
Predsednik Uprave Esotecha Marko Škoberne: »Najbolj smo veseli naročil in poslov, ki jih dobivamo doma. Zadnja leta smo se precej ukvarjali s tujimi trgi, v domačem okolju ni bilo prav veliko izzivov. Ta trenutek imamo podpisane pogodbe v vseh državah zahodnega Balkana, tudi v Ukrajini. Podpis te pogodbe pa je krona dogajanja v zadnjih mesecih. Izjemno smo veseli.«
Projekt je predstavil Matic Lašič iz podjetja Modular arhitekti.
smo imeli na voljo časa za projektiranje, smo se uskladili. Objekt je kompromis vseh želja, ki so jih uporabniki izrazili.«
Glasbeniki se selijo v nadomestne prostore
Občina Šoštanj je za zaključek letošnjega in za prihodnje šolsko leto uporabnikom zagotovila nadomestne prostore - Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha, Vilo Mayer, Kulturni dom v Šoštanju ter Gasilski dom Topolšica.
Podpisovali so ob glasbi. V Šoštanju si želijo, da bi tudi gradnja potekala ob glasbi.
Iskali poti do galerije
Ob mednarodnem muzejskem dnevu brezplačni ogledi zbirk v Muzeju Velenje - V Galeriji Velenje otroci razkrivali svoje priljubljene poti do galerije
■
Mladi spoznavali kulturno dediščino
Dobitniki državnih posebnih nagrad za likovna dela iz CVIU Velenje Maša Ramšak, Maruša Golčer, Svit
Vrečko, Tilen Krenker in Zala Pircz mentorjem Robijem Klančnikom.
Velenje, 17. maja - »Velenje je mesto, ki mu pravijo mesto v parku. In v tem mestu je park. To je Sončni park, dragocen spomenik kulturne in naravne dediščine, ki ga odlikujeta posebna krajinska ureditev in bogastvo drevesnih vrst ter grmovnic.« Tako se začne razstava »Sončne zgodbe mladega mesta«, ki v vili Rožle sredi parka predstavlja izgradnjo parka in vile. Kako so z udarniškim delom zgradili park, so spoznali tudi udeleženci regijske zaključne prireditve 19. natečaja Evropa v šoli. Letos je na njem sodelovalo
kar 215 osnovnošolcev in dijakov, zelo uspešni pa so bili tudi na državni ravni. Natečaj namreč organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije, MZPM Velenje je regijski koordinator, podpira pa ga tudi Urad vlade RS za komuniciranje.
Mladim udeležencem natečaja iz Šaleške, Spodnje in Zgornje Šaleške doline in njihovim mentorjem so na prireditvi razdelili priznanja za sodelovanje na regijskem in nacionalnem natečaju, še prej pa so uživali v glasbi velenjske tamburaške skupine
Klinčeci in poučnem predavanju direktorice Muzeja Velenje Mojce Ževart o izgradnji Sončnega parka in vile Rožle. Udeleženci dogodka pa so Sončni park spoznali tudi v živo. Po njem jih je popeljal strokovni sodelavec velenjske MZPM Dušan Jager, po izobrazbi univ. dipl. inženir gozdarstva. Mladim je predstavil najbolj zanimiva in eksotična drevesa v parku, ogledali pa so si tudi bazenček z mozaikom Atlantida, ki ga je ustvaril velenjski kipar Ciril Cesar.
Tina Felicijan	vodijo v galerijo' so dobili druga-
čen pogled na mesto - iz ptičje
Velenje, 18. maj - S prostim perspektive. Na veliki talni karti vstopom v muzeje in galerije Velenja so namreč najprej poi-ter številnimi prireditvami je na skali svoj dom in galerijo, nato tisoče muzejskih institucij po vsem svetu obeležilo mednarodni muzejski dan, ki je namenjen predstavitvi njihovih dejavnosti in pritegnitvi obiskovalcev. Letos ga je zaznamovala tema Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novo občinstvo, v okviru katere so institucije razmišljale, kako bi lahko privabile več obiskovalcev in popestrile sestavo svojega občinstva. »Muzeji in galerije se moramo z vedno novimi, zanimivimi programi in vsebinami truditi, da pridobimo in obdržimo zanimanje tako zrelega, zahtevnega občinstva kot mlajšega,« je povedala kustosinja Galerije Velenje Kornelija Križnič in dodala, da galerija zato prireja tudi delavnice, kakršno je ob mednarodnem muzejskem dnevu pripravila krajinska arhitektka Kaja Flis.
Udeleženci delavnice na prostem z naslovom 'Prijetne poti
dojemajo prostor in kaj v njem opazijo, zakaj hodijo po določenih poteh in kaj jih tam pritegne, kako pomembno je urejanje prostora in kako je možno ustvariti
Tudi v Velenju mednarodni muzejski dan ni bil prezrt. Na delavnici Kaje Flis so obiskovalci razkrivali prijetne poti do velenjske galerije in označili zanimivosti
ob njih.
Kornelija Križnič in Kaja Flis sta z veseljem ugotovili, da so prav vsi otroci, ki so se udeležili delavnice, vedeli, kje je galerija in kaj se tam dogaja, saj so jo vsi obiskali že vsaj enkrat.
pa z nitjo in nalepkami označili svojo najljubšo pot do nje ter nakazali zanimivosti ob poti, ki jih najbolj pritegnejo. Kaja Flis je tako spodbudila prebivalce mesta k razmisleku o tem, kako
prijetno vzdušje tako za starejše kot otroke, predvsem ti pa so se učili tudi orientacije na karti. V delavnici Kaja namreč pridobiva informacije o tem, kaj ljudi v mestu pritegne, saj želi izvajati več podobnih akcij prav tam, kjer se prebivalci dobro počutijo. Rada pa bi izdelala tudi razglednico z izrisanimi potmi, ki vodijo do galerije - vsaka drugje, a do istega cilja.
■
■
Naš čas, 19. 10. 2018, barve: CM K, stran 24
10
KULTURA
»»WAS
24. maja 2018
Klobuk dol, Festival Velenje
Tako so zatrdili obiskovalci slavnostne prireditve ob 10-letnici Festivala Velenje -Svečanost posvečena sodelavcem in spominom
Velenje, 17. maja - V začetku maja je minilo 10 let, odkar je začel delovati Festival Velenje, ki skrbi za najrazličnejše kulturne prireditve in dogodke. Do 17. maja, ko so pripravili praznovanje ob okrogli obletnici, je ta javni zavod poskrbel za deset tisoč dogodkov, s katerimi je na različna prizorišča privabil skoraj dva milijona obiskovalcev.
Povabljence, med njimi sta bila tudi župan Bojan Kontič in Ministrica za obrambo RS Andreja Katič ter številni podporniki in soustvarjalci različnih kulturnih dogodkov, je ob vstopu v malo dvorano Velenjskega kulturnega doma vabila glasba, ki so jo vrteli tudi na nizu zanimivih klepetov, imenovanih Zgodbe neke hiše. Tudi voditeljica je bila ista, Tatjana Vidmar je tokrat gostila direktorico Festivala Velenje Barbaro Pokorny. Obiskovalcem sta s pomočjo besede, filma in glasbe v živo, ki jo je izvajal »Hiš'n band«, predstavili zgodovino tega javnega zavoda. Vsaka programska enota je »dobila« svojo skladbo. Tokrat namreč obiskovalci niso spoznali le dogodkov, spoznali so vse enote festivala in ljudi, ki ustvarjajo zgodbo o uspehu. Da bi ta trajala še dolgo, je v kratkem nagovoru zaželel tudi župan Bojan Kontič. Poudaril je, da so prvi pogoj za dobro delovanje kulture dobri prostori, a zidovi niso dovolj. »Če ni ljudi, ki znajo delati in poskrbijo, da nihče ne more reči, da se v Velenju nič ne dogaja, gre le za prazne stavbe. Zgodbo dobro gradite in še nadgrajujete v Festivalu Velenje.« In ker delajo dobro, jih
Svoje spomine na delo v Festivalu Velenje je s Tatjano Vidmar na odru delila direktorica festivala Barbara Pokorny, ob glasbi v živo in posnetih izjavah sodelavcev pa so zgodbo
začutili tudi obiskovalci praznovanja.
lokalna skupnost podpre tudi, ko se lotijo novih, zahtevnejših projektov.
Tik pred koncem prireditve, ko so sodelavci svoji »šefici« že podarili grafiko doma kulture in velik šopek rož, so med obiskovalce razdelili klobuke vseh barv. Preden je padel zastor na odru male dvorane, so jih vsi sneli, dvignili v zrak in zatrdili: »Klobuk dol, Festival Velenje.
Pa še na mnoga ustvarjalna leta!« Seveda so tej misli tudi nazdravili, saj je bila odlična tudi zabava v preddverju dvorane, ki se je spontano, skupaj z glasbo v živo, preselila v atrij pred vhodom.
a bš
Izstopala je folklora
V letošnjem Tednu ljubiteljske kulture so tako profesionalne kot ljubiteljske kulturne organizacije v Šaleški dolini pripravile pester program, iz katerega sta izstopali folklora in vokalna glasba
Tina Felicijan
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 11.-20. maj - Vseslovenski Teden ljubiteljske kulture
je priložnost, ob kateri Zveza kulturnih društev Slovenije in območne izpostave JSKD skupaj s številnimi kulturnimi društvi in njihovimi zvezami, zavodi, lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci, posamezniki in drugimi, ki svojo energijo in čas namenjajo ljubiteljskemu ustvarjanju v kulturi, pripravijo nacionalno
nalnimi ustanovami, skupaj z več kot sto tisoč somišljeniki iz pet tisoč društev po Sloveniji pa opozorili na kulturni ter družbeni pomen, kakovost in množičnost ljubiteljskega ustvarjanja, ki na nacionalni ravni sega v sredino 19. stoletja, ko so se ljudje začeli kulturno udejstvovati v okviru taborov in čitalnic.
»V Šaleški dolini vsako leto izpostavimo eno kulturno dejavnost iz sicer zelo široke palete. Letos smo izbrali folkloro, kar se je ujelo z evropskim letom kulturne
Tatjana Vidmar iz JSKD OI Velenje in dodala, da so prireditelji tedna ljubiteljske kulture v Šaleški dolini med redkimi, ki združujejo tako profesionalno kot ljubiteljsko kulturo, saj so se v organizacijo vključile tudi institucije, kot so
podelili priznanja, Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje in Septet KUD Lipa Konovo sta obeležila desetletnico delovanja, letni koncert je priredil MePZ Gorenje, srečale so se mladinske plesne skupine celjske
)
Največji delež ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja v Sloveniji zavzema vokalna in instrumentalna glasba. Tako je bilo v Tednu ljubiteljske kulture tudi v Šaleški dolini največ koncertnih prireditev.
in regijsko dogajanje ter več kot tisoč lokalnih dogodkov po vsej Sloveniji. Tako je Teden ljubiteljske kulture v koordinaciji velenjske izpostave JSKD potekal tudi na območju Šaleške doline. Tukajšnji ljubiteljski ustvarjalci v glasbi, plesu, literaturi, likovni umetnosti in gledališču so se povezali z lokalnimi profesio-
dediščine. Tako smo v soboto v šoštanjskem kulturnem domu pripravili regijsko srečanje odraslih folklornih skupin celjske regije z naslovom Le plesat me pelji ... Strokovna spremljevalca srečanja sta bila Tanja Drašler in Klemen Bojanovič, ki sta med devetimi skupinami izbirala udeležence državnega srečanja,« je povedala
Muzej Velenje, Festival Velenje, Zavod za kulturo Šoštanj in drugi.
Program so uspešno izvedli -zaradi slabega vremena sta odpadla le otvoritveni koncert jazz festivala MoZZAJik in nastop zasedbe Towel of Shower, ki naj bi potekala na odprtem prizorišču pred lokalom Mozaik. Sicer pa so ljubiteljskim ustvarjalcem
regije, dr. Zoran Pevec je vodil literarno delavnico, v Šoštanju je potekal festival petja, na katerem so se predstavili lokalni pevski sestavi, v Šmartnem ob Paki je KD Gorenje priredilo veseloigro Kavarna Martinca, nasploh pa so v programu sodelovali ljubiteljski ustvarjalci vseh generacij.
ALTIERHATOR
Ena lepa bela ptica
Nataša Tajnik Stupar
Grlica že leta gnezdi v borih nad cesto. No, verjetno je danes to gnezdenje pravnukov stare grlice, ki je gnezdila tam, še ko sem hodila na faks. Vsakič, ko slišim to gruljenje, mi misli odplavajo do več obal, zadnja leta skoraj istih miselnih zalivov. In ko gledam te prelepe živali, in kako letijo. In šele kako lepo letijo orli, prelepe ptice. Vendar vsaka ptica, zato da leti potrebuje obe krili, levo in desno. In tu začnem z današnjo kolumno.
Vedno sem se izogibala razpravam in političnim debatam, saj sem pogosto razočarana spregledala manipulacije in mešetarjenje, tako z dobrinami, ljudmi in njihovimi usodami. A vendar vsakič znova, sem opazila, med ljudmi upanje za dobro in zaupanje, ki ga vladajočim političnim izbrancem izkažemo volivci.
"What if I told you that the left and the right wing belongs to the same bird." To je star indijanski pregovor, ki ga je v povojnem času posvojila ameriška intelektualna sredina, pogosto z jasno izraženo gesto o sodelovanju med levo in desno politično strujo. Ker se tudi v Sloveniji zadnja leta ljudje delijo na levo in desno, včasih zelo ostro in nesramno, polno sovražnega govora, polno podtikanj, neresnic in klevet. Delitve so v kulturni, znanstveni, gospodarski, ekološki, humanitarni in še kakšni drugi usmeritvi. Celotna družba je razdeljena. Začne se že s skavti in taborniki, nadaljuje se s Karitasom in Filantropijo ... Za neko družbo, ki bi bila rada na srednje visoko razvitem družbenem nivoju, je to nesprejemljivo. Čeprav čisto celotna družba ni prepojena s takšno miselnostjo, jo je pa kar velik del in le-ta je zelo glasen, močno preglasen, tako medijsko kot tudi direktno vpleten v delovanje za nas tako pomembnem sistemu, kot je naša Država. Drugače misleči to omogočamo s svojo neaktivnostjo in molkom, s tem pa prižigamo zeleno luč za neželene usmeritve, po katerih bi šla lahko naša lepa Slovenija.
In če je lepa Slovenija kot moja ljubljena grlica na boru, ali mogočni orel, ki preletava Triglav, ptica, ki za to, da leti potrebuje obe krili, tako levo kot desno. Zelo me žalosti, da v 'šentflorjanski ihti' "No pa dajmo nekaj koristnega narediti", zaradi naše apatičnosti do volitev in posledično rezultata, prihaja do odločitev, ki niso zavezane vsebini naše ustave, ki niso zavezane človekoljubnim vrednotam sodobne demokratične družbe, navsezadnje tudi vrednotam Evrope ter poštenim, transparentnim dejanjem, ki gradijo in so zgled celotni naši skupnosti.
Pa ne, saj Slovenija ne more biti grlica ali orel, če pa ima vendar obliko kokoši in kokoši pa res ne letijo. Malo 'zafrfotljajo' in zato pa res ne potrebujejo kril, da bi letele; se bodo oglasili, le kaj spet ta piše, same neumnosti. Slovenija pa ptica, ki leti ..., kokoš je kokoš.
Nezainteresiranost do volitev lahko spremeni celoten naš sistem, spremeni vrednote naše družbe, zato pojdite na volitve, da lepa bela ptica resnično ne postane krevsajoča kokoš, ki si sicer zelo želi leteti, vendar ji njen ustroj in naravnanost tega ne omogočata. Lepa bela ptica pa lahko poleti, kadar sta obe krili zdravi, tako leva kot desna. In tudi ptičja glava; znanost in umetnost, poln ptičji želodec; gospodarstvo ., in ptica poleti. Vendar, če ptič začne brezglavo letati, se zaletavati in brezglavo tavati, je podobno, kot če bi imeli kokoš v zraku. Zato mora ptič razmišljati in čutiti, kam in kako bo letel in krila ga tja ponesejo. Sama krila, brez glave pa resnično ne morejo leteti. Zato pa se mi zdi še kako nujno, da se politika vedno posvetuje s strokovnimi telesi, saj je to vendar naša glava, naša pamet in razvoj.
Zato upam, da bo ta naša ptica poletela in mi z njo. V boljši jutri, lepšo prihodnost za našo znanost, umetnost, gospodarski razvoj, za našo domovino, takšno, ki jo imamo radi, z vrednotami, poštenostjo in razvito družbo. To se bo zgodilo z dobrimi postavljavci sistema, ki se morajo zavedati svojega poslanstva. Biti politik in se ukvarjati s politiko ni samo zaradi službe, plače, pozicije moči, ugleda v družbi, ugodnosti in imunitete.
Zato pa gremo na volitve in povejmo ptici, da naj že enkrat poleti. In tudi kam.
■
■
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 11
24. maja 2018

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Ugodnosti, ki jih ne kaže prezreti
Medijske hiše se na različne načine trudimo pridobiti naklonjenost bralcev in poslušalcev. Tudi za zvestobo jih nagrajujejo po najboljših močeh. Pri tem družba Naš čas Velenje ni nobena izjema.
Naša sodelavka Suzana Goršek Brglez, ki »ima čez« naročnine, male oglase, zahvale, radijske čestitke, pravi, da ugodnosti, ki jih nudi družba naročnikom tednika Naš čas, nikakor ni za prezreti in jih velja izkoristiti. »Največ prihranijo naročniki, ki plačajo celoletno naročnino. Ti prejmejo kar osem številk časopisa brezplačno, kar pomeni, da so prihranili stroške za dva meseca. Osemodstotni popust priznamo naročnikom s trimesečnim plačilom naročnine, 11-od-stotnega pa s polletno naročnino časopisa. Popust priznamo tudi tistim, ki plačajo naročnino vsak mesec.« Poleg naročnine, dodaja Suzana, imajo vsi naročniki tednika popust pri objavi malega oglasa ter zahvale.
Da gremo naročnikom naproti, še dodaja Suzana, dokazuje naša medijska hiša s tem, da omogoča plačilo položnic za naročnino brez provizije pri Delavski hranilnici ali na sedežu družbe na Kidričevi 2 a v Velenju. Bolj vešči pri delu z računalnikom so zelo
GLASBENE novice
dobro sprejeli možnost prejemanja e-računa in plačevanja preko spletne banke »Slednja storitev je zelo dobrodošla zlasti za naročnike časopisa, ki živijo povsod po Sloveniji, pošiljamo pa ga tudi na naslove v Nemčiji in Avstriji.«
Verjamemo, da boste tisti, ki ste že naši naročniki, ostali naši sopotniki tudi v pri-
hodnje, druge pa vabimo, da to postanejo in se prepričajo o našem sloganu: če berem Naš čas, vem več. Pa še to, dodaja Suzana Goršek Brglez: »Vsi, ki bi radi prejemali naročnino preko e-pošte, pokličite 03 898 17 50 ali pišite na suzana@nascas.si in vam bomo to tudi takoj uredili.«
■ tp
Lynyrd Skynyrd na poslovilni turneji
Ameriški rock bend Lynyrd Skynyrd, ki je prispeval k popularizaciji t. i. južnjaškega rocka v 70. letih, je na svoji finalni turneji. Do 2. septembra, ko bo nastopil v domačem Jacksonvilleu, bo prekrižaril Združene države Amerike. Kitarist Gary Rossington, edini še prvotni član skupine, je nedavno razkril, da so številne težave z njegovim srcem razlog, da so se odločili za slovo. Bend je v začetku 70. let zaslovel s skladbami Free Bird, Simple Man, That Smell ali legendarna Sweet Home Alabama. Na vrhuncu uspeha je zasedba doživela tragedijo: leta 1977 so trije glasbeniki, glavni pevec Ronnie Van Zant, kitarist Steve Gaines in njegova sestra, spremljevalna vokalistka Cassie Gaines, umrli v letalski nesreči, klaviaturist Billy Powell pa je preživel kljub težkim poškodbam obraza. Deset let po nesreči so se preživeli člani ponovno združili, kot pevec pa se jim je pridružil Van Zantov brat Johnny. Sledilo je še nekaj albumov, ki pa niso doživeli takšnega uspeha kot prvih pet plošč izvirne zasedbe. Leta 2006 so bend sprejeli v Dvorano slavnih rock'n'rolla.
V Detroitu bodo ulico poimenovali po Jacksonu
Predstavniki detroitskih lokalnih oblasti so naznanili, da bodo ulico v mestu poimenovali po preminulem kralju popa Michaelu Jacksonu. Družinska skupina Jackson 5, katere del je bil tudi Michael, je pred približno 50 leti prav v De-troitu podpisala pogodbo za izid plošče z lokalno založbo Motown. Preimenovanje ulice Randolph v ulico Michaela Jacksona bo 15. junija in se bo ujela z glasbenim festivalom na prostem Detroit Music Weekend, na katerem bodo kot glavni gostje nastopili člani slovite peterice Tito, Marlon, Jackie in
Jermaine Jackson. V Detroitu so v sklopu lanske izdaje festivala eno od mestnih ulic že poimenovali po kraljici soula Arethi Franklin.
2Cellos na finalu lige prvakov
Luka Sulic in Stjepan Hauser, ki sestavljata slovensko-hrvaški duo 2Cellos, bosta nastopila na finalu lige prvakov 26. maja v Kijevu. V trenutkih pred tekmo Liverpool - Real Madrid bosta pripravila posebno interpretacijo himne lige prvakov, medtem ko se bodo nogometaši Real Madrida in Liverpoola poravnali za največjo tekmo v evropskem klubskem nogometu. Stjepan Hauser je ob objavi novice dejal: »To je za naju izjemna priložnost, da sva lahko
del tako neverjetnega dogodka. To je nekaj, kar si bova zapomnila za vse življenje, in veseliva se že, da bova prikazala predstavo, ki si jo bodo ljudje zapomnili.«
Za kitaro Dylana iztržili skoraj pol milijona dolarjev
Za kitaro, na katero je igral ameriški glasbenik Bob Dylan, so v soboto na dražbi v New Yor-ku iztržili kar 495.000 dolarjev (okoli 420.000 evrov). Kitara Fender Telecaster iz leta 1965 je bila sicer last Dylanovega kitarista Robbieja Robertsona, a jo je uporabljal tudi Dylan, poleg njega pa še Eric Clapton in George Harrison. Prodali so še nekaj drugih predmetov znanih glasbenikov, med drugim bogato okrašen pas Elvisa Presleyja, za katerega je oboževalec odštel 354.000 dolarjev (okoli 300.000 evrov), kitaro Georgea Harriso-na Hofner Club 40 za 430.000 dolarjev (skoraj 382.000 evrov) in Elvisov Fender Telecaster iz leta 1968 za 115.000 dolarjev
(okoli 98.000 evrov). Usnjena jakna in hlače Michaela Jacksona sta dosegla ceno blizu 218.000 dolarjev (okoli 185.000 evrov).
ManuElla stavi na tuji trg
Manuella Brečko, ki ustvarja z imenom ManuElla in je pred dvema letoma s skladbo Blue and red predstavljala Slovenijo na izboru za evrovizijsko popevko, že leto in pol živi in ustvarja v Stockhol-mu. Tam je pred kratkim izdala singel z naslovom The Sound, ki je tudi njena prva pesem, ki je izšla globalno, in sicer v sodelovanju z Rockatown Music Group. Skladba je delo ameriške avtorice Lauren Evans, ki je napisala že mnogo singlov za svetovno znana imena (Kelly Rowland, Olly Murs, Camila ...), ter priznanega švedskega pro-ducenta Mika Erikssona, lastnika Rockatown Music Group, ki je ManuEllo pod svoje okrilje vzel konec lanskega leta. Pesem je slovensko občinstvo prvič lahko slišalo na letošnji EMI, in sicer v krajši slovenski verziji z naslovom Glas.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	NETTA - Toy
2.	MANOUCHE - Najboljši par
3.	CALVIN HARRIS & DUA LIPA - One kiss
Tokratna zmagovalka pesmi tedna je izraelska pevka Netta s skladbo Toy, s katero je slavila v finalu 63. izbora za pesem Evrovizije, ki potekal v Lizborni. 25-letna pevka je vse od izida skladbe veljala za favoritinjo za zmago, kar so kazale >
S
t
tudi stavnice in se je na koncu tudi A uresničilo.	^
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Vražji muzikanti & Saša Zamernik - Kako je mogoče
2.	Spev & Smeh - Leta niso važna
3.	Skupina Gadi - Ker ti
4.	Monika & Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika - Morda pa nekoč
5.	Ansambel Nemir - Kaj me briga
6.	Dolenjskih 5 - Jaz sem ta
7.	Ansambel Naveza - Opolnoči
8.	Ansambel Vikend - Spomni se
9.	Ansambel Poljanšek - Planinska
10.	Ansambel Urok - Zbiram poljube
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
FLORA & PARIS
Zasedba Flora & Paris predstavlja novo skladbo Na robu pečine. Pesem lahkotnih poletnih ritmov, ki kot nalašč prihaja v času pred poletnimi počitnicami, je uglasbil ustanovni član skupine Matej Fele, besedilo z mladostnim pridihom pa je napisala Ariela Herček.
ŽIGA RUSTJA
Mladi primorski glasbenik Žiga Rustja bo izid druge plošče, ki nosi naslov Čas, proslavil z velikim koncertom v Avditoriju Portorož ta petek, 25. maja, ob 20. uri. Pri ustvarjanju albuma so mu pomagali številni slovenski in italijanski glasbeniki: Drago Mislej Mef, Anika Horvat, Matteo E. Basta, Giorgio Biselli, Matteo Rivierani, Mike 3rd.
JAN & CHALLE SALLE
Pesem Velik je ta svet, ki je združila priljubljena slovenska glasbenika Jana Plestenjaka in Challeta Salleta, je že od izida na najvišjih stopničkah radij-
skih postaj, pretekli teden pa se je zavihtela na prvo mesto najbolj predvajanih slovenskih pesmi.
KOALA VOICE
Zasavska zasedba Koala Voice je nastopila v oddaji Izštekani na Valu 202. Njihov akustični nastop je zdaj ovekovečen z digitalnim izidom albuma, na katerem je enajst skladb. Med njimi tudi Brainstorm, Frida Nipl in Early Bird, ki doslej še niso izšli na nosilcu zvoka, ter odmevna predelava pesmi Ledena zasedbe Siddharta. Izid albuma najavlja single Frida Nipl.
ROBERT JUKIČ
Kontrabasist in skladatelj Robert Jukič z novim sin-glom Le spomin je tu ostal napoveduje novo ploščo Drevored dejanj, ki bo izšla jeseni. Na njej bo dvanajst skladb, med njimi tudi omenjena, v kateri se prepletata glasova Katje Šulc in Balladera, ki zgodbo podajata iz dveh svetov.
107,81
Naš čas, 19. 12. 2018, barve: CM K, stran 24
12
""^JlS
»Ko pride
Muzej ^ Velenje kam na obisk, s seboj pripelje tudi muzejske ekspo nate,« pravi direktorica Mojca Ževart. A tokrat jih je po Sončnem parku vozila kar sama. »Šajtrgo« in motiko, s katero so pred desetletji urejali park, je spretno spravila do avta. Je pa za to priložnost raje oblekla hlače, kar pri njej ni prav pogosto. Tokrat je bilo zagotovo praktično.
k k Dokaz, da tehnika zataji tudi, ko rr ne bi smela, je bilo praznovanje 10. letnice Festivala Velenje. Mikrofoni so pis-kali in cvilili, s tem pa so tehniki dokazali, da nikomur tega v preteklosti niso naredili nalašč. »Ja, če piska na vaši prireditvi, to zagotovo drži. A jaz tega čuda ne bom vzel v roke,« je ob pogledu na mikrofon, ki je na odru čakal nanj, zatrdil župan Bojan Kontič. Je pa eni od sodelavk Festivala, ki si je zaželela, da bi na Titovem trgu zapel Zdravko Čolič, kljub temu na glas zatrdil, da ji bo željo izpolnil.
ZANIMIVOSTI

Dvakrat zadel na lotu. V tednu dni.
Iz Avstralije prihaja vest, da je neki srečnež v manj kot tednu dni presenetljivo kar dvakrat slavil na državni loteriji. V začetku tedna je v žep pospravil približno 643 tisoč evrov, ob koncu pa znova zadel in si zagotovil še skoraj milijon evrov. Z avstralske loterije so sporočili, da pod njihovim okriljem doslej še nihče ni zadel
dolgotrajno razmerje, partnerju plača vsoto, katere višina se določi po času, trudu in denarju, ki so ga vložili v razmerje. Čeprav dajatev običajno plača moški, se dogaja tudi, da denar povrne ženska. V kitajskih medijih je mo-
dvakrat v manj kot tednu dni. Kot je dejal novopečeni milijonar, bo denar investiral v nepremičnine v mestu Sydney, si kupil nov avto in privoščil počitnice na Havajih.
Plačilo za konec
dolgotrajnega
razmerja
V vzhodnem kitajskem mestu Hangzhou so v enem od tamkajšnjih barov našli sumljiv kovček. Poklicali so policijo, ta pa je ugotovila, da je bilo v kovčku dva milijona juanov (ali okoli 260 tisoč evrov). Kot so kasneje ugotovili, je denar na dogovorjenem mestu nek moški pustil za svoje bivše dekle. Na Kitajskem je namreč pogosta praksa, da tisti, ki konča
goče prebrati številne zgodbe o dajatvah ob koncu razmerij, med katerimi so tudi take, ko izplačilo denarja zgodbe ne zaključi. V primeru kovčka, puščenega v baru, je dekle izjavilo, da bi lahko njen nekdanji lahko prispeval še par milijonov več.
Bodo hit poletja res kopalke s podobo kraljeve družine?
Minuli vikend so bile številne oči uprte v Veliko Britanijo, kjer sta se poročila princ Harry in njegova izbranka Meghan Markle. Seveda so poroke britanskih kro-nanih glav že dolga leta odlična poslovna priložnost, saj gredo v času priprav spominske skodelice in druge drobnarije s podobami kraljeve družine kot za med. Hit mode letošnjega poletja naj bi tako bile kopalke, ki jih je pred kratkim predstavilo londonsko podjetje Bags of Love - na ženske
enodelne kopalke so natisnili obraz princa Harryja, obraz Meghan, v ponudbi pa sta tudi princ William in Kate Middleton in kraljica Elizabeta II.
Rim se poslavlja od kosilnic in pozdravlja ovce in koze
V mestnih parkih v Rimu bodo kosilnice kmalu preteklost. Mestne oblasti so se namreč odločile,
poudarjajo, da bodo ovce zelenice tudi brezplačno pognojile.
Mnogo truda za pijačo za prijatelja
Potnik v prvem razredu na letalu družbe American Airlines je še pred vzletom prosil osebje, naj mu prinesejo tri žgane pijače z ledom. Ko ga je stevardesa opozorila, da lahko naenkrat naroči le eno pijačo, je moški trdil, da si osvežitve želi tudi gospod, ki je na letalu sedel ob njem. Stevardesa mu je prinesla dve pijači. Z njima je
da bodo travo po novem »kosile« ovce in koze. Kot je povedala Pinuccia Montanari, ki je v mestu zadolžena za okoljsko politiko, so nego zelenic v mestu s kozami in ovcami že uspešno testirali v parku Caffarella, zdaj pa nameravajo projekt razširiti tudi na druge zelene površine v italijanski prestolnici. Nov predlog, ki ga sicer podpira tudi županja Virginia Raggi, pa ni naletel samo na odobravanje, saj je del meščanov prepričanih, da morajo parke urejati poklicni vrtnarji. V kmetijski zvezi njihovo stališče zavračajo in
potnik odšel v ekonomski razred, kjer je nameraval žganje izročiti prijateljema. A tam ga je ustavila stevardesa, ki ga je opozorila, da pijače ne sme prenašati v druge dele letala. Možakar je zatrdil, da mora le na stranišče, na kar je stevardesa odgovorila, da je stranišče za potnike prvega razreda na drugem koncu letala. Čeprav se je moral odpraviti nazaj v prvi razred, ni obupal. Svoja prijatelja je skušal prepričati, naj se mu pridružita na stranišču prvega razreda, češ da bodo tam lahko pijačo popili v miru. Zaposleni so potnika prosili, naj vzame svojo ročno prtljago in zapusti letalo.
24. maja 2018
frkanje
» Levo & desno «
Naš Janša!
Zadnje dni smo se v tem predvolilnem času večkrat spomnili na Janšo. Zaradi njega smo postati znani po vsem svetu. Zaradi Antona Janše, začetnika čebelarstva.
Volilna
V	dosedanjih merjenjih priljubljenosti strank pred volitvami so se na vrhu občasno menjavale različne stranke. A ena vztraja na prvem mestu še zdaj: najbolj priljubljena »stranka« med volivci je - Ne vem!
Žerjavi, ne
• 1 «v*
ribici
V	soboto bo pestro pri šo-štanjskem ribiškem domu. Vendar ne bodo imeli glavne besede ribiči in ribolov, ampak žerjavi. A tudi ti ne bodo lovili rib. Saj jih bodo »krotili« žerjavisti.
Potreben sklep
Novi poslanci in politiki nasploh bi morali sprejeti sklep, da noben Slovenec ne sme živeti pod pragom revščine. A za politike bi bil verjetno to previsok prag, da bi ga lahko prestopili.
Skodelica in lonček
Ob obletnici Cankarja smo zelo veliko v raznih prispodobah govorili o skodelicah. Sicer govorimo več o lončkih, ki jih mnogi radi pristavijo, četudi neupravičeno.
Zaskrbljenost
Ne le pri nas, tudi marsikje drugje po svetu so zaskrbljeni nad prihodno usodo čebel. Za trote se ni bati.
Čigavi sadovi?
Treba je priznati, da je premier v odhajanju vse do konca mandata »sadil« temeljne kamne za različne tovarne. Le kdo bo v prihodnje obiral sadove?
Pred in za
Še nekaj dni in imeli bomo še ene predčasne volitve. Paziti moramo, da se bomo na njih odločili tako, da ne bomo ostali za časom.
Mladost in starost
Kaže, da bomo letos bolj kot mnoga zadnja leta različno slavili dan mladosti. Morda za spodbudo. Saj se sicer Slovenija vse bolj stara.
Pozor!
Tudi z naravo moramo delati zdravo. Da nas bo ohranila zdrave.
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 13
24. maja 2018
""^Jis
REPORTAŽA
13
Gostijo že petdeseto razstavo Likovni svet otrok!
Stalnica vseh je inovativnost v pristopu reševanja likovne naloge, pregled likovne produkcije mladih ustvarjalcev in pestrosti
likovnega ustvarjalnega dela v vrtcih, šolah, zavodih
Šoštanj, 17. maja - Petdeseta razstava Likovni svet otrok na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju je sončna, vesela, ritmična ... Takšna, kot jih je bilo že devetinštirideset pred njo. In spet inovativna v pristopu k reševanju likovne naloge, izbiri likovne tehnike in samosvoji predstavitvi likovnega motiva, kot je v katalog Likovni svet otrok 2018 zapisal prof. dr. Matjaž Duh s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, član strokovne žirije.
Tema jubilejne razstave je bila Dinamika likovnega ritma. Ritem je del življenja, ki ga srečamo na vsakem koraku, v bitju srca, izmenjavi letnih časov, noči in dneva, svetlobe in teme ... »Na naši šoli pa v tem ritmu v likovnem svetu vztrajamo že pol stoletja. Na to smo izjemno ponosni,« pravi ravnateljica šole mag. Majda Zaveršnik - Puc. »Trdno smo prepričani, da je Likovni svet otrok, ki
Podelili zlata in tri srebrna priznanja
Celoten predstavljeni opus predstavlja vsakoletno zakladnico idej in likovnih rešitev, najbolj izstopajoče pa vsakič posebej nagradijo. Za kolekcijo likovnih izdelkov so na 50. Likovnem svetu otrok zlato priznanje prejeli: Osnovna šola Livada Velenje - likovni pedagog Vid Sevčnikar, Osnovna šola II Murska Sobota - likovni pedagog Matjaž Geder, Osnovna šola Karla Destov-nika- Kajuha Šoštanj - likovna pedagoginja Mija Žagar.
Srebrna priznanja so prejeli: Osnovna šola in vrtec Ankaran, Osnovna šola Istrskega odreda Gračišče - likovni pedagog Vasja Nanut, Osnovna šola Gorica Velenje - likovna pedagoginja Danica Arzenšek, Osnovna šola Šalek Velenje - likovni pedagog Boris Oblišar.
že petdeset let neprekinjeno vztraja, otroški likovni center vse države in ni primerljiv z nobeno drugo razstavo ali likovnim razpisom. Bogata zbirka, ki je shranjena v arhivu šole, dokazuje ustvarjalno delo učiteljev likovne umetnosti in predstavlja pravcato narodno bogastvo.«
Tone Skok, znani in priznani likovni pedagog iz Velenja, ki je sodeloval pri postavljanju več kot polovice vseh razstav, pri tem pa sodeloval s strokovnjaki obeh slovenskih fakultet in Zavodom za šolstvo RS, pa dodaja: »Slovenska likovna pedagogika je orala in orje ledino v Evropi, je najboljši in otrokom najbolj prijazen koncept. Vsaka razstava te prevzame. Prvo,
Župan Občine Šoštanj Darko Menih in ravnateljica Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha mag. Majda Zaveršnik - Puc sta posebej toplo pozdravila Majdo Lesničar.
na kar najprej pomisliš, pa je, kakšen pristop do otroka je imel mentor, da je znal iz njega zvabiti vse to, kar vidiš? Likovna vprašanja rešujejo ista, kot smo jih reševali nekoč, ampak vedno znova
Jubilejni katalog »je obsežnejši.
in znova so otroci pri tem inovativni in enkratni.«
Likovno razstavišče 'Likovni svet otrok' se je začelo leta 1969 s takratnim ravnateljem Karlom Korde-šem in likovno pedagoginjo Majdo Lesničar. Razstava je bila posvečena 25. obletni-
Prispelo preko 2.700 likovnih del
Na natečaj je prispelo preko 2.700 likovnih del predšolskih in osnovnošolskih otrok iz 98 vrtcev, šol in drugih zavodov. Strokovna komisija je za razstavo izbrala 387 likovnih del z vseh področij likovnega ustvarjanja (risanje, slikanje, grafika, plastično in prostorsko oblikovanje). Lepa mavrica prereza od vrtca do osnovne šole.
ci smrti Karla Destovnika -Kajuha in pohodu XIV. divizije. Na razpis se je prijavilo 27 šol, komisija pa je za razstavo izbrala likovna dela dvaindvajsetih, kar pomeni, da je bila že prva razstava selektivna. Edino merilo je bil kakovosten otroški izdelek.
»Ne morem si misliti, da je minilo že toliko let!« je ob odprtju jubilejne razstave dejala Lesničarjeva. Po prvi razstavi jih je postavila še deset. Kako se spominja prve? »Težko je bilo. Ničesar nismo imeli. Na vrata omar v avli smo pripeli slike, po Šoštanju pa poiskali rože, da smo okrasili prostore. Otroci so prinesli tudi lončnice od doma, da hodniki niso bili tako prazni. A začeli smo. Vsak začetek je težak. Nikoli pa si nisem mislila, da bo trajalo toliko let oziroma da bom jaz doživela petdeseto ...« Pa jo je in še kakšno bo. Zagotovo!
a Milena Krstič - Planinc
Tone Skok: »Slovenska likovna pedagogika orje ledino v Evropi.«
Letni kino zažarel v barvah
S psytrance partyjem Theater of science je društvo Universe odprlo letošnjo sezono prireditev v Letnem kinu in naznanilo 28. študentski festival Dnevi mladih in kulture
Obiskovalci od blizu in daleč niso uživali le v glasbi, ampak so se lahko naužili tudi pisanih oblik in vzorcev.
Foto: Tilyen Mucik
Velenje, 19. maj - V maju vse bolj pestro dogajanje v mestu začne obujati prizorišča na prostem, ki nato celo poletje privabljajo obiskovalce s pestrimi vsebinami. Tudi v Letnem kinu jih bo letos veliko, prvi na sporedu pa je bil celovečerni dogodek z alternativno elektroniko, ki je prizorišče prepletel z živimi barvami in utripajočimi lučmi ter vibracijami hitrih ritmov, s tem pa naznanil čas za mladost
in kulturo, saj bo ves mesec v Velenju potekal festival Dnevi mladih in kulture, ki ga Šaleški študentski klub prireja že 28 let.
Glasbeno društvo za razvoj in promocijo alternativne elektronike Universe v Velenju deluje že štiri leta in vztrajno povečuje število tako svojih članov kot obiskovalcev prireditev, ki so s skrbnim izborom nastopajočih in domišljeno vizualno popestritvijo iz
leta v leto bolj kakovostne in prava paša tako za oči kot za ušesa, saj člani društva v sodelovanju z različnimi umetniki vedno bogato okrasijo prizorišča in inovativne scenske elemente obsvetlijo z ultravijolično svetlobo, da zažarijo. Povod za ustanovitev društva je bila želja po ustvarjanju v glasbeni zvrsti, ki je v Velenju takrat imela malo zastopnikov, delovali pa so razpršeno in se udeleževali dogodkov po drugih krajih, saj jih na domači sceni ni bilo. Člani, ki niso le poslušalci in organizatorji, ampak tudi sami raziskujejo in vrtijo več podzvrsti nekomercialne elektronske glasbe, so se namreč osredotočili predvsem na psytrance - hitro in razgibano, izrazito energično elektronsko glasbo, ki je bolj melodična in prepletena z organskimi zvoki, kot jo je opisal predsednik društva Universe Klemen Blažič. Odkar v društvu negujejo psytrance subkulturo, ima tudi v Velenju vse več pripadnikov, pravijo člani, ki so na svojih prvih dogodkih srečevali predvsem obiskovalce iz drugih krajev, danes pa je vedno več lokalcev.
V preteklosti so že gostili zvezdnike s tega področja glasbenega ustvarjanja, na party z naslovom Theater of science pa so povabili v Berlinu živečega DJ-ja italijanskega rodu, ki je obiskovalce popeljal h koreninam psytrance glasbe. V središču je bil Hypogeo, vrteli so tudi bolj prepoznavni artisti s slovenske scene Willson, Sinonimus in Sun Wu Kongna ter trije člani društva Universe: Blaazny, Groove Bear in Mnogook.
a Tina Felicijan
Naslednji veliki glasbeni dogodek v Letnem kinu bo Vratolom - festival metal glasbe, ki ga med 8. in 10. junijem prireja Železni aktivizem. Na tradicionalnem koncertu ob koncu šolskega leta, ki bo letos 29. junija, pa bodo v Letnem kinu nastopili Kultur Shock, Edo Maajka in DJ Mrigo.
Prireditev za zlate bralce in bralke
Velenje, 30. maja - V sredo ob 10.30 bo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje v velenjskem domu kulture pripravila zaključno prireditev Ka-juhove bralne značke za šolsko leto 2017/2018. Namenjena bo zlatim bralcem in bralkam, osnovnošolcem iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, ki so devet let sodelovali v Kajuhovi bralni znački. Letos jih je 144, bralno značko pa je v tem šolskem letu osvojilo 3252 osnovnošolcev iz doline.
Preden bodo zlati bralci in bralke dobili knjižne nagrade in posebna priznanja, si bodo ogledali predstavo »Naj gre vse v to ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk" v izvedbi Zavoda Margareta Schwarzwald iz Ljubljane. Gre za avtorski projekt dramskega igralca Nika Škrleca, zaposlenega v SNG Drama Ljubljana in voditelja kultne oddaje Male sive celice. Predstava je lani na Tednu slovenske drame prejela nagrado občinstva. S prireditvijo želijo organizatorji ne le nagraditi mlade bralce za njihovo devetletno aktivno sodelovanje v akciji »S knjigo v svet«, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Bralno značko Slovenije, ampak jih tudi spodbuditi, da bodo še naprej brali dobre knjige.
Naš čas, 19. 14. 2018, barve: CM K, stran 24
14
VI PIŠETE

24. maja 2018
Šport špas in 5. dobrodelni Sončkov tek Po meji
KS Šalek
Šmartno ob Paki, 12. maja
- Učenci osnovne šole bratov Letonja in otroci vrtca Sonček Šmartno ob Paki so se tudi letos ob organizaciji tamkajšnjih vzgojiteljev in učiteljev pridružili vseslovenski prireditvi Šport špas in pripravili dan druženja vseh generacij. Del prireditve je bil tudi 5. dobrodelni Sončkov tek. Krajši je potekal na 2,7, daljši pa na 3,5 kilometra dolgi progi. Gost prireditve je bil uspešni rokometaš Žiga Mlakar, ki je skupaj z ravnateljem šole Bojanom Jurasom podelil priznanja in medalje.
Prireditev pred osnovno šolo so popestrili še ekološka kmetija Potočnik-Poprask, kmetija Kocuvan, šmarško turistično društvo, domače čebelarstvo Le-snjak, Društvo za boj proti raku Velenje, gasilci iz Šmartnega ob Paki, reševalci Centra za zaščito in reševanje Celje, Konjerejsko
društvo Šmartno ob Paki, ki so s konjsko vprego družine popeljali po bližnji okolici, podjetje Saubermacher in Atletski klub Velenje.
Vsi tekači so s tekom izrazili solidarnost do ljudi v revnejših državah, predvsem v Afriki, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo.
Šport špas in 5. Sončkov tek je minil v prijetnem in zabavnem razpoloženju. Organizatorji so napovedali, da bodo športno obliko druženja vseh generacij pripravili tudi naslednje šolsko leto.
a mag. Petra Vnuk
Nekaj rezultatov: Na kratki progi sta si v kategoriji žensk prvo mesto pritekli Judita Kolenc in Katja Drev, drugo mesto je pripadlo Lari Bizjak in Klari Zupanc, tretji pa sta bili Tea in Damjana Brdnik. Med moškimi sta na kratki progi slavila Nik in Žan Maurer, druga sta bila Matic Šafarič in Luka Obal, tretja pa Toni Zupan in Klemen Dobravc. Med mešanimi dvojicami sta na kratki progi zmagala Tia Rehar Zupan in Kristjan Kolenc, drugo mesto sta osvojila Zala Pirc in Val Leskovšek, tretje mesto pa Nika Kačičnik in Matjaž Kačičnik. V kategoriji kratka šolska proga sta prva pritekla na cilj Matej Jager in Miha Selič, druga sta bila Anej Potočnik in Gal Stojko Krevzel, tretja pa Tilen in Timotej Vodovnik. Na dolgi ženski progi sta slavili Andreja Škruba in Mateja Potočnik, drugo mesto sta osvojili Andreja Voga in Janja Cesar. Bor in Žiga Kugonič sta bila zmagovalca teka na dolgi progi v kategoriji moški, Vito in Lovro Kugler sta bila druga. Na dolgi progi mešanih dvojic sta zmagala Mojca A. in Lev An Juras, druga sta bila Manca Poberžnik in Miha Sušec, tretja pa Dominika Podgoršek in Blaž Lesnjak. Priznanja so podelili še za najboljše udeležence na dolgi šolski progi. Prejeli so jih: za zmago Nik Pirečnik in Luka Zapušek, za drugo mesto Tim Jan in Jon Šibanc ter Tim Rene Pungartnik in David Vidmar za tretje mesto. Izza Reberčnik je prejela priznanje kot najmlajša, Fanika Lekše kot najstarejša udeleženka, najštevilčnejša družina, ki jo sestavlja kar 10 članov, pa je bila družina Kugonič.
Minulo soboto sta KS Šalek in tamkajšnje turistično društvo organizirala pohod po meji krajevne skupnosti. Okoli 30 pohodnikov se je v sončnem vremenu zbralo pred gasilskim domom, kjer so člani TD Šalek poskrbeli za družabni del in nas na začetku pohoda spomnili na zgodovino Ša-leka, natančneje Šaleškega gradu v pesmi Štefanije Prislan. Pot nas je vodila v zgornji Šalek, kjer smo obiskali »šaleški čebelnjak« ter opozorili na pomemben datum 20. maj - svetovni dan če-
bel. Nato smo se odpravili proti Vegradovemu kamnolomu in obiskali naravni most - Velunja peč oziroma Vilinja peč. Po ogledu te znamenitosti nas je pot vodila na končno destinacijo, domačijo Goršek. Tam nas je pričakala malica in okrepčilo. Pri
športno-družabnem delu nam je malo ponagajalo tudi muhasto majsko vreme z nevihto. A po-hodniki so bili kljub temu zadovoljni in si želijo, da se tradicija nadaljuje.
a Dejan Jan
Raznovrstno sklenili kulturni teden
OŠ Gustava Šiliha Velenje se je tudi letos pridružila vseslovenski akciji, namenjeni promociji in dostopnosti ljubiteljske kulture.
Teden ljubiteljske kulture smo začeli z bralno nočjo v petek, 11. maja, med katero so učenci prebirali knjige in stripe ter nato prebrano poustvarjali v različnih delavnicah. V ponedeljek, 14. maja, so naši pevci otrokom velenjskih vrtcev predstavili glasbeno igro Žlobudra-ve bolhe. Dogodke, ki smo jih pripravili v okviru Tedna ljubiteljske kulture, smo nadaljevali s torkovim knjižnim bazarjem, na katerem so si učenci izmenjali knjige, stripe in revije. Isti dan se je nekaj naših učencev
udeležilo nagradnega izleta za naj kulturnike naše regije. Letos so se kulturniki zbrali v Žalcu, kjer so si ogledali predstavo tamkajšnje prve OŠ. Pred ogledom predstave pa so se podali na ogled jame Pekel, eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva ter razstave 18. Bieanala otroške grafike.
V okviru tedna, namenjenega ljubiteljski kulturi, smo izpeljali tudi podelitev bralnih priznanj za vse učence, ki so usvojili bralno značko. Pridni bralci od 1. do 6. razreda so si za nagrado ogledali predstavo Žlo-budrave bolhe, dobitniki bralnih priznanj od 7. do 9. razreda pa slovenski film Košarkar naj bo, posnet po istoimenskem
mladinskem delu Primoža Suhodolčana.
Teden ljubiteljske kulture je bila tudi tema oddaje šolskega radia, v kateri so učenci svojim vrstnikom predstavili pomen tega tedna. Naše radijce je ob tem dogodku prišla obiskat tudi ekipa Infodroma z RTV Slovenija, ki je posnela tudi nastop naše folklorne skupine Šmentana muha na Paradi učenja v sredo, 16. 5. Prav folklorna dejavnost je bila letošnja osrednja tema že petega Tedna ljubiteljske kulture. Na Gustavki smo ponosni na to, da smo se v obeleževanje tega tedna s svojimi kulturnimi dogodki vključili že četrtič zapored.
a L. L.
Nagradni izlet v Kekčevi deželi
Prejšnjo soboto smo bili na nagradnem izletu, ki ga je otrokom iz Vrtca Velenje, enote Naj-dihojca, podaril Olimpijski komite Slovenije. Izlet je bila nagrada za zmago na natečaju Olimpijska bakla v kategoriji vrtec. Otroci so pod mentorstvom vzgojiteljice Sladane Mo-ravec in pomočnice vzgojiteljice Amalije Kralj izdelali plakat, ki je bil prepoznan za najlepšega.
Najprej smo se ustavili v Ljubljani, na slovenskem olimpijskem izobraževalnem centru, kjer so vsi otroci dobili plišasto igračo, maskoto OKS lisjaka Foksija.
Pot smo nadaljevali v Kekčevo de-
želo, kjer so nas sprejeli Beda-nec, Pehta in Kekec. Vsi trije so bili zelo prijazni, zato je bilo druženje z njimi zelo radoživo, otroke pa je med drugim zanimalo, če se bo Bedanec poročil s Pehto ...
Domov smo prišli utrujeni in
polni lepih doživetij. Bil je super izlet in imeli smo se zelo lepo.
Hvala vzgojiteljici Sladani za vse aktivnosti pri nastajanju plakata in odločitev, da ga je odposlala na natečaj. a V imenu staršev Tina Primožič
Naš čas, 19. 15. 2018, barve: CM K, stran 24
TITA NI VEČ -
DMK JE!
Šaleški študentski klub s festivalom
DNEVI MLADIH IN KULTURE postavlja motnjo v
Velenjski sistem - med 25. majem in 2. junijem.
■ Vid Stropnik
BAD COPY, MRIGZ'N'GHET, IVČ
26. maja ob 22.30 | Terasa kluba eMCe plac
3320 STAND UP FT. GAŠPER BERGANT
1. junija ob 20.00 | Pekarna v Starem Velenju //Vstopprost
DMK SILENT PEKARNA 2
1. junija ob 22.30 | Pekarna v Starem Velenju
DMK:
S. A. R. S.r TABU, TAKE OFF!
2. junija ob 21.00 | Rdeča dvorana open air
//Vstopnice v predprodaji na prodajnih mestih Olaii, trafika 3DVA in Bencinskih servisih OMV
DNEVI MLADIH IN KULTURE
Dnevi mladih in kulture z mladino Šaleške doline diha že od leta 1991, ko je kot prvi v samostojni Sloveniji nastali študentski kulturni festival začel obeleževati nekdanji dan mladosti in mesec maj polniti z mladim zanimivimi in drugačnimi prireditvami - od norih, cenovno dostopnih koncertov, do dih jemajočih razstav in misli vzbujajočih inštalacij. Ideja za njim je bila enostavna - mladim, združenim v Šaleški študenstki klub, ki s taktirko festivalovemu programu maha še danes, ponuditi možnost izživeti svojo zalogo inovativnosti, uveljavljati svoje ideje, opozarjati na želje in poglede mladih v Šaleški dolini in se ob vsem tem kar se da konkretno nazabavati.
V sedemindvajsetih letih je DMK v Velenje v okviru tradicionalnega Rocka na gradu pripeljal mnogoštevno družbo prepoznavnih glasbenih skupin iz Slovenije in bivše juge. V zadnjem času se je festivala prijel sloves eksperimentiranja z inovacijo - pa naj bo to alternativno prizorišče kulturnih prireditev in
koncertov, ali unikatni projekti lastne produkcije. Prvi Electronic Fortress, koncert na mladosti, Stand up v jami in lansko Silent Pekarno, tihi disko v starem Velenju - vse izmed njih bi lahko šteli med zgoraj omenjeni nabor. Lani je posebno noto dal predstavitvi in povezovanju z drugimi društvi in mladinskimi aktivisti v velenjskem prostoru. Sedemindvajseti DMK je tako na jedilnik postavil večje alternativne koncerte, kot sta bila Theater of Sickness in Mosh 'til you Drop - prirejena v sodelovanju z društvoma Universe in Železni Aktivizem, ponovitvi katerih sta tudi letos bili uvrščeni v predfestvialno dogajanje, kot tudi veliki Center mladosti, na katerem so nastopili Big Foot Mama in Elvis Jackson.
Vsako leto znova pa Dnevi mladih in kulture presenečajo in se pokažejo v novi luči - skozi leta se je festival razvijal, rasel, se širil, krčil - a najpomembneje, ostal! Kot produkt prizadevanja, rasti in neustavljivega truda danes predstavlja eno najpomembnejših kulturnih aktivnosti Šaleškega študentskega kluba.
V
OSEMINDVAJSETIČ
Letošnja izvedba DMK je v svoj predfestivalni program že konkretno zakorakala, za res pa bo šlo od 26. maja naprej. Med tem, ko se je v lanskem letu programska ekipa za sestavo glasbenega programa tesno povezala z lokalnimi društvi in nepovezanimi aktivisti na glasbeni sceni, so pri Šaleškem študentskem klubu letos predvsem prisluhnili svojim članom - študentom. Odziv je bil jasen - mešanica lokalnega in najboljšega, kar ima scena za ponuditi. To zgodbo se trudijo povedati čisto z vsakim izmed ' dogodkov na festivalu: Na velikem brezplačnem hip hop koncertu na terasi kluba eMCe ^lac bo nastopil kultni lokalni dvojec Mrigz&Ghet z ogrevanjem Ivča, ob njih pa edina chip hop skupina, kijim je do zdaj uspelo razprodati prizorišče - Bad Copy. Na 3320 Stand upu, ki se
bo teden kasneje, v petek 1. 6. Zgodil v prostorih Pekarne v Starem Velenju, se bodo predstavili lokalni komiki, ki so se svojih veščin naučili od domačega Uroša Kuzmana, kako se stvari streže pa jim bo za tem pokazal eden izmed najboljših slovenskih komikov - Gašper Bergant. Še istega dne, takoj po predstavi jim bo sledila Silent Pekarna - tihi disko, na tone slušalk katere se je plesalo že na lanskem festivalu. Seveda pa bo največ govora o zaključku - od skupine TABU, ki ima vsaj trohico Velenjskih korenin, do vele popularne skupine S. A. R. S., ki zadnja leta velja za eno izmed najbolj razvpitih imen na podobnih festivalih.
Naš čas, 19. 16. 2018, barve: CM K, stran 24
16
ŠPORT

24. maja 2018
Rudarji bodo v zadnji tekmi gostili Triglav
V prvi nogometni ligi včeraj predzadnji, v nedeljo zadnji prvenstveni krog, nato za nekatere bolj, druge manj zaslužene počitnice
Nogometaši velenjskega Rudarja so tudi v 34. krogu nadaljevali igre v ritmu toplo - hladno. V krogu pred tem so presenetljivo s 3 : 1 v gosteh premagali Celje, neposrednega tekmeca za četrto mesto, nato pa na svojem igrišču doživeli nepričakovan poraz z Gorico (0 : 1). Gostje so gol dosegli v prvem polčasu iz prestrogo
četrtem mestu in ga potisnili na petega. Na šestem so Novogoričani, ki za njima zaostajajo za tri točke. Tako je bilo do včerajšnjega predzadnjega kroga.
Največ pozornosti je v 34. krogu pritegnil derbi v Mariboru, kjer je pri vodilnem domačem moštvu gostovala druga Olimpija. V nadvse zanimivi in razburlji-
S tekme z Gorico
dosojene enajstmetrovke.
Rudarji so bili pri strelih premalo zbrani. Dominik Radič in Edin Šehič sta zadela okvir vrat, nekajkrat pa se je z odličnimi obrambami izkazal gostujoči vratar Grega Sorčan, ki je bil ob nenatančnih strelih domačih igralcev najzaslužnejši za gostujočo zmago.
Celjani, Rudarjev neposredni tekmec za četrto mesto, so v gosteh z 2 : 0 premagali zadnji Ankaran-Hrvatini. Zaradi boljše razlike v danih in prejetih golih na medsebojnih tekmah so ga zamenjali na
vi tekmi so se zmage s 3 : 2 veselili Ljubljančani ter se (vsaj do včeraj) z dvema točkama prednosti pred večnim tekmecem vrnili na vrh lestvice.
Predzadnji igralni dan v tej sezoni je bil včeraj. Letošnjo tekmovalno sezono, ki je bila (skoraj?) do zadnjega negotova glede prvaka in obstanka v ligi, bodo moštva sklenila v nedeljo. Začetek vseh tekem bo ob 16. uri. Nogometaši Rudarja bodo gostili Triglav. Njihovi ljubitelji pričakujejo, da se bodo od sezone poslovili z zmago.
Zadnji krog le še o drugem mestu
Rokometaši Gorenja v Celju in Ribničani v svoji dvorani imajo usodo v svojih rokah
Z jutrišnjim desetim krogom končnice bo sklenjeno državno rokometno prvenstvo za moške za sezono 2017/18. Že dva kroga pred njegovim koncem je bil znan novi oziroma stari prvak, Celje Pivovarna Laško. Zato bo zadnji krog odločal le še o drugem mestu med Ribnico in Gorenjem.
V devetem, predzadnjem krogu, so Velenjčani neposrednega tekmeca premagali z dvema goloma razlike (21 : 19, polčas 10 : 11) in se z njim izena-
mno borbenost. Odlično smo igrali v obrambi, izkazal se je tudi naš vratar, prejeli smo razmeroma malo zadetkov. Žal smo bili v napadu malo prekratki. Za takšno pomembno tekmo smo naredili preveč tehničnih napak. Pred nami je še pomemben dvoboj s prvaki. Ti derbiji so skorajda vedno nekaj posebnega. Ne glede na to, da Celjani že slavijo, ne verjamem, da bo njihov pristop na zadnji tekmi kaj drugačen, kot je bil na vseh dosedanjih. Vem, da nam bo
vendar igralcem ničesar ne zamerim. Borili so se in dali vse od sebe. Domači so zasluženo zmagali. Toda vse je v naših rokah. Verjamem, da bomo proti Kopru leteli po igrišču, da se bodo igralci metali na glavo in da si bomo pred svojimi gledalci priigrali drugo mesto. Mislim, da si ga zaslužimo.«
Nagrada mladim
Posebno slovesnost je velenjski klub pripravil tudi med polčasoma, ko je zbranim navijačem predstavil svoji mlajši selekciji, ki sta v tej sezoni segli po najvišjih mestih na državnem prvenstvu. Mlajši dečki B, ki so nedavno na Igu zasedli četrto mesto, so iz rok
čili po točkah. Niso pa si oddahnili. Ker so se z moštvom z Ribniškega polja v njihovi dvorani izgubili s petimi goli razlike (24 : 29), so zaradi slabše razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih dvobojih še vedno tretji. Oboji za Celjani, novim oziroma starim prvakom, zaostajajo osem točk. Če želijo Velenjčani sezono končati na drugem mestu, morajo imeti na koncu točko več od tekmeca. Ribničanom pa ne glede na rezultat v Celju zmaga že zagotavlja zgodovinski uspeh.
»Upali bomo do konca in verjeli, da bomo drugi,« je po zmagi na zadnji tekmi dejal trener Klemen Luzar in dodal: »Čeprav nismo zmagali z želeno razliko, moram pohvaliti fante za izje-
težko. A na vsaki tekmi želiš zmagati. S to željo bomo jutri tudi odpotovali v Zlatorg. Edina računica je, da Ribnica ne premaga Kopra, mi pa zmagamo. Dokler so te možnosti, bomo vanje verjeli in upam, da bodo igralci pustili srce na parketu.«
To od svojih igralcev proti Kopru pričakuje tudi trener Ribničanov Si-niša Markota, ki je po velenjskem porazu razmišljal: »Žal smo zapravili priložnost, da že pred zadnjim krogom osvojimo drugo mesto. Vemo, da ima Velenje dobro obrambo. Poznalo se je, da nam je manjkal poškodovani Nik Henigman, edini, ki je sposoben razbiti takšno obrambo. Nismo želeli tvegati z njegovo igro. Mučili smo se v napadu,
župana MO Velenje Bojana Kontiča in predsednika domačega kluba Milana Meža prejeli spominske fotografije, mladinci, ki so po sedmih letih klubu znova prinesli odličje, pa so poleg slednjih okoli vratu obesili še zaslužene srebrne medalje.
■ S. Vovk
Odšli bodo
Kot je klub sporočil na svoji spletni strani, ga bodo po koncu sezone zapustili Klemen Ferlin, Rok Zaponšek, Nejc Cehte, Alem To-skic, Gregor Potočnik, Rok Gol-čar, Blaž Kleč in Žarko Pejovic.
a vos
Balinanje
Petanka
Janja Garnbret zmagala v Ljubljani
Najboljša slovenska plezalka Janja Garnbret je v središču Ljubljane dobila še drugo tekmo The Rock. Lani so tu prvič priredili tekmovanje v premagovanju balvanov, kjer je prav tako zmagala. Letos v polfi-nalu sicer ni dosegla najboljšega izhodišča, je pa navdušila v finalu in premagala vse smeri.	a
TAKO so igrali
Liga NLB, skupina od 1. do 6. mesta, 9. krog:
Gorenje Velenje - Riko Ribnica 21:19 (10:11)
Gorenje Velenje: Ferlin, Vujovic', Zaponšek (13 obramb), Cehte 4, Medved, Haseljic, Ovni-ček 5 (5), Grebene 1, Stojnic', Toskic' 3, Potočnik 3, Golčar 1, Verdinek 2, Kleč 2, Pejovic'. Trener. Klemen Luzar
Drugi izidi: Krka - Celje Pivovarna Laško 34:46 (16:24), Koper 2013 - Urbanscape Loka 26:27 (11:16).
Vrstni red: 1. Celje 9 tekem - 47 točk (31), 2. Velenje 9 - 39 (31), 3. Ribnica 9 - 39 (31), 4. Koper 2013 9 - 33 (23), 5. Urbanscape Loka 9 - 29 (23), 6. Krka 9 - 27 (21). Skupina od 7. do 12. mesta: Trimo Trebnje - Maribor Branik 28:24 (14:9), Dobova - LL Grosist Slovan 31:28 (16:12), Herz Šmartno - Jeruzalem Ormož 34:30 (13:15). Vrstni red: 1. Maribor 9 tekem - 28 točk (18), 2. Trebnje 9 - 27 (18), 3. Jeruzalem-Ormož 9 -26 (19), 4. Dobova 9 - 25 (11), 5. Slovan 9 - 17 (8), 6. Šmartno 9 - 13 (8).
Prva liga, Telekom Slovenije,
34.	krog:
Rudar - Gorica 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Celcer (36./11 m).
Rudar: Pridigar, Coralic' (od 77. Tučic'), Vasi-
ljevic', Tomaševic', Pušaver, Bijol, Bolha (od 53.
Novak), Parfi tt-Wi lliams (od 71. Črnčič), Trifko-
vic', Radic', Šehic'. Trener: Marijan Pušnik.
Drugi rezultati: Triglav - Aluminij 0:2 (0:1),
Maribor - Olimpija 2:3 (1:1),
Domžale - Krško 3:1 (2:1), Ankaran Hrvatini -
Celje 0:2 (0:2).
Vrstni red: 1. Olimpija 76., 2. Maribor 74, 3. Domžale 69, 4. Celje 47, 5. Rudar 47, 6. Gorica 44, 7. Krško 34, 8. Aluminij 33, 9. Triglav 25, 10. Ankaran-Hrvatini 23.
35.	krog (včeraj): Aluminij - Rudar, Triglav
- Domžale, Gorica - Ankaran-H., Celje - Maribor, Olimpija - Krško.
36.	(zadnji) krog, vse tekme nedelja, 27. maja, 16.00: Domžale - Olimpija, Maribor -Gorica, Krško - Celje, Ankaran-H. - Aluminij, Rudar - Triglav.
Polzela in Gorenje ne popuščata
V prvi ligi je bilo v sredo prvo srečanje v Kavčah. Domačini so gostili ekipo iz Topol-šice. Gostje se na težkem igrišču niso znašli in so jih razpoloženi domačini gladko premagali z rezultatom 6 : 2.
Naslednji dan je bila tekma v Konjicah, kjer so domačini gostili ekipo Gorenja. Tekma je bila razburljiva, nobena ekipa ni popuščala, na koncu pa je bil rezultat 4 : 4 povsem realen, domača ekipa pa je bila le za dve točki boljša od gostov.
Popoldne je bilo srečanje na Gorici. Tu so gostili ekipo s Polzele. Tudi ta tekma je bila polna preobratov in napeta do konca. Ekipi sta se razšli z rezultatom 4 : 4, gostujoča ekipa pa je osvojila tri točke več.
Na igrišču DU Velenja pa so domačini gostili ekipo Premogovnika. To je bil tokrat
derbi kola. Ob bučni podpori navijačev je bila sreča na strani domačinov, ki so zmagali z rezultatom 5 : 3.
Vrstni red: 1. BK Polzela 6 točk, 2. KU Gorenje 6, 3. PDU Gorica 5, 4. BŠDU Premogovnik 4, 5. DU Konjice 4, 6. PDU- Kavče 3, 7. DU Velenje 3, 8. BK Topolšica 1.
V drugi ligi je tokrat Žalec gostil Šoštanj. Oba novinca v ligi sta se spoprijela odločno, gostje pa so ves čas imeli rahlo prednost. Na koncu sta se ekipi vseeno razšli z rezultatom 4 : 4 in tudi točkovna razlika je bila na ničli.
Vrbno ni odigralo tekme s Šentjurjem, Dobrna pa ne z ekipo Šmartnega ob Paki. Obe tekmi sta bili preloženi, ekipa Vinske Gore pa je bila to kolo prosta.
Vrstni red: 1. BK Žalec 6 točk, 2. DU Dobrna 3, 3. BD Šentjur 3, 4. DU Vinska Gora 3 5. BD- Šoštanj 3, 6. DU Šmartno ob Paki 2, 7. BS Vrbno, Vrbica 0.
a T. F.
Turnir spravili pod streho
V soboto, 19. maja, so člani društva petanke Velenje organizirali tradicionalni turnir v petanki Velenje open. Kljub odsotnosti mnogih članov zveze (zaradi nujnih obveznosti) se je turnirja udeležilo 15 trojk iz vse Slovenije. Vreme je bilo kot naročeno, in tako je lahko tekmovanje potekalo v pravem prijateljskem duhu. Zmago so slavili člani društva Medvedov iz Ljubljane, drugo mesto je zasedla mešana ekipa Sloge in Medvedov. Tretje mesto ta si razdelili ekipa Splavarja iz Brezna in velenjska ekipa. Tekmovalci in organizatorji so bili s srečanjem zadovoljni in si takšna tekmovanja in druženja želijo tudi v prihodnje.
■
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 17
24. maja 2018
""^Jis
ŠPORT
17
Branko Tamše, velenjski trener na celjski klopi, si je s svojimi pivovarji že dva kroga pred koncem letošnjega prvenstva zagotovil nov naslov državnih prvakov. S tem je poskrbel, da zadnji krog, v katerem bodo gostili Gorenje, zanje ne bo stresen, kot bi gotovo bil, če se to ne bi zgodilo. Najbrž ne bo imel pridiha pravega derbija, zanje bo zgolj prestižnega pomena. Velenjčani pa morajo zmagati, če želijo ob zanje ugodnem razpletu tekme med Ribnico in Koprom osvojiti drugo mesto. Z njim smo se pogovarjali pred gostovanjem pri Krki, med zadnjo tekmo velenjskih rokometašic v 1. B ligi. Na tribuni Rdeče dvorane je seveda navijal za velenjska dekleta in se veselil skupaj z mnogimi ljubitelji ženskega rokometa vrnitve domačih rokometašic v prvo ligo. Branko, čestitke za nov imeniten uspeh.
»Hvala. Ko se ozrem za kakšno leto nazaj, ko je odšlo sedem stalnih igralcev, nosilcev igre, tvorcev zadnjih uspehov v Celju, ni kazalo, da bomo znova najboljši. Toda naredili smo še boljši rezultat kot v sezoni pred tem. Delali smo trdo vso sezono. Fantje so se trudili, povsem zasluženo osvojili naslov državnih in pokalnih prvakov ter naredili še korak naprej, uvrstili smo se med štiri najboljše v ligi Seha, kjer smo osvojili tretje mesto. Vse to, kljub temu da smo močno pomladili ekipo, pripeljali nove igralce. Skratka, na novo sestavili ekipo. To je vsekakor lep uspeh, malce presenetljiv in obenem presežek, česar sem zelo vesel. S tem je bil naš trud bogato poplačan.« Imate, kar ste želeli. Za vas točkovno zadnji krog, zadnji savinjsko-šaleški derbi, ne bo 'za biti ali ne biti'. Ne bo imel pridiha prejšnjih vaših medsebojnih dvobojev, ali pač? Velenjčanom, za katerimi je sezona razočaranja, bi bila vsaj mala uteha, da vas končno spet premagajo?
»Vsaka tekma je poglavje zase. Je pač tako, da vsak kljub želi premagati tistega, ki je boljši od njega. To je edino
Rokomet je pri njih redno na meniju
Doslej najuspešnejši velenjski trener Branko Tamše si je že pred koncem s svojimi pivovarji zagotovil naslov najboljše ekipe v državi
pravo in športno razmišljanje. Tudi za nas je športno, da želimo ostati neporaženi, čeprav smo že prvaki. Prepričan sem, da bo tudi to pravi derbi, tekma, na kateri se pozablja, na katerem mestu si. Velenjčani so ostali v igri za drugo mesto. Pričakujem, da bodo tako kot vedno tudi na zadnjem dvoboju odločeni, da dobijo potrebne točke, in seveda, da nas premagajo. A tudi mi bomo odšli v dvoboj maksimalno zavzeto. Kot na vseh drugih nas bo tudi naj tej zanimala samo zmaga.« Oboji ste v tej sezoni oziroma še nastopate v štirih tekmovanjih. Ali ne zahteva to preveč naporov? Poleg tega tekmovanje, mislim na regionalno ligo Seha, ni vselej teklo po načrtovanem sporedu. Skratka, je smiselno igrati kar na štirih tekmovanjih, če to upoštevamo?
»Napori so res veliki. Veliko potrebuješ treningov, a včasih zanje skorajda ni bilo časa. Veliko je bilo potovanj tako z letali kot avtobusi. Tekme so si res sledile zelo na gosto. Naj povem zanimiv primer. Na nedeljo smo igrali doma tekmo s Paris Saint-Germainom v ligi prvakov, že v torek zvečer pa smo igrali v Novem Sadu z Vojvodino v regionalni ligi. Praktično smo šli s tekme na avtobus, jo odigrali, se vrnili domov in potem že čez dan odpotovali k poljskim Kielcem. Veliko je igralcev, ki so takšen sistem spoznavali prvič. Zato sem še to-
liko bolj vesel, da nam je uspelo. Vedeli smo, kaj in zakaj delamo. Kljub vsem poškodbam, ki smo jih imeli celotno sezono, smo šli po začrtani smeri, ter res naredili lep rezultat, za kar čestitam vsem klubu.«
Preutrujenost?
»Po navadi, ko ekipi ne gre, ko se zgodijo nepredvideni porazi, se iščejo vzroki, kje je kaj narobe. Takrat je najlaže reči, da si utrujen. Ko zmaguješ, ni nihče
utrujen. To je v vseh ekipah. V Seha ligi je smiselno nastopati. To je priložnost, da mladi igralci dobijo prve mednarodne izkušnje, izkušenejši dodatne. Verjamem, da jim bodo tekme po nekdanji skupni državi - tudi povsod drugje, tudi v Belorusiji oziroma drugje - zelo koristile in da jih bodo znali izkoristiti na svoji nadaljnji rokometni poti.« Nekateri tudi menijo, da bi bilo državno prvenstvo veliko bolj zanimivo, privlačno, če bi prvak in podprvak v njem igrala od vsega začetka, ne pa, da sta pred začetkom končnice za prvaka 'nagrajena' s toliko točkami, kot jih osvoji najboljša ekipa po rednem delu'.
»Ravnamo se po sistemu, kakršen pač je. V končnici smo pokazali, da smo najboljša ekipa. Verjamem, da bi to tudi skozi celotno sezono, če bi igrali od začetka.« V Velenju imate še vedno veliko ljubiteljev. Ste najuspešnejši trener Gorenja, ki se lahko pohvali z dvema naslovoma oziroma dvema in pol, ker ste morali ob kazni glavnega trenerja to vlogo prevzeti vi. Vemo, da nekateri, ko je na sporedu večni derbi, stiskajo pesti za vas. Je še ostalo kaj grenkega priokusu, ko kljub dvakratnemu zaporednemu naslovu z vami niso podaljšali pogodbe? »Od takrat je že kar nekaj Pake preteklo proti Šoštanju. Spomini so sladko kisli. Vsekakor sem zelo ponosen in vesel zaradi tistih naslovov, na igre, ki jih
je Velenje kazalo. Če bi ostal v Velenju, verjamem, da bi se ta trend nadaljeval.« Z Gorenjem imate naslov pokalnega prvaka v sezoni 2002/03. Takrat ste bili igralec, trener pa Ivan Vajdl, pred tem odlični vratar Gorenja.
»Tudi na tiste čase me vežejo izjemno lepi spomini in bodo za vedno ostali v meni. Ekipa Velenja z veliko domačini igralci, sploh s samimi Slovenci, trener Velenjčani Ivan Vajdl, ki ga izjemno cenim. Veliko je naredil za velenjski rokomet. Tudi sam sem se marsikaj naučil od njega, od vseh generacij. Mislim, da smo bili takrat veliko presenečenje.« Skupaj z vašo partnerico Snežano Ro-dic, trenerko velenjske ženske ekipe, ki je ekipo hitro vrnila med najboljše, sta trenutno najuspešnejši trenerski par v državi. Kako se ujemata, si pomagata z nasveti, kritikami...? »Pri nas doma je rokomet redno na meniju, vsak dan se prepleta z našim življenjem. (Tudi nekajletna hči Neža zatrjuje, da bo rokometašica - op. p.). Veliko se pogovarjava o njem. Čestitati moram Sneži (tako jo ljubkovalno kliče, po tem vzdevku jo poznajo tudi drugi), ki vrhunsko dela z ekipo. Ima mlada dekleta, ekspresno so se vrnile v prvo ekipo, kar je velik uspeh. Kot velik ljubitelj tudi dekliškega rokometa jim želim, da bi jim prisluhnil še kakšen sponzor. Resnično z majhnimi finančnimi vložki vzdržujejo ta lep kolektivni šport in eden redkih v naši dolini. Vem, da so tekmovalke hvaležne Mestni občini Velenje, ki jim pri tem pomaga. Želim si, verjamem, da bodo v klubu skupaj s Snežo naredili vse in to lepo igro negovali še naprej. Veliko deklic je že vpetih v ta šport, gotovo jih bo v prihodnje še več. Klub si zasluži podporo lokalnih partnerjev ter ostalih. Če bodo naletele na dodaten posluh, verjamem, da ne bodo samo muha enodnevnica.« Branko, pred nedavnim ste naložili peti križ. Naj ne bo pretežak, naj ga namesto teže krasijo novi uspehi!« Hvala!
a Stane Vovk
Navijajo za šport in pri tem so opaženi
Fan klub Ane Drev iz Šmartnega ob Paki združuje »energije« v športu
Člani društva so ponosni, da so po zaslugi domačinke, veleslalomistke Ane Drev, del slovenske in svetovne smučarske zgodbe.
Šmartno ob Paki, 18. maja - »Sezona 2017/2018 je bila dobra. Navijali smo za šport, še posebej za smučarko domačinko Ano Drev. Sledili smo ji na nekaterih tekmah svetovnega prvenstva in tudi na olimpijskih igrah. Zadovoljni smo bili z Aninimi nastopi, v navijaški srenji smo bili povsod opaženi, vreme pa nas je na smučarskih tekmah, ki smo jih spremljali, dobro utrdilo,« je na občnem zboru Društva športnih navdušencev - Fan kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki -dejal njegov predsednik Marjan Knez.
Po njegovih besedah so poleg Ane na tekmah bodrili na srečanjih tudi
ostale športnike v drugih dejavnostih v lokalni skupnosti. Že vrsto let spremljajo šmarške nogometaše, ki jim bodo v teh dneh stali ob strani v prizadevanjih za vrnitev v tretjo slovensko nogometno ligo, obiskujejo tekme v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem in za moške v Planici, nastope plavalk sinhronega plavanja. Tvorno sodelujejo s šmarško osnovno šolo. »Naše poslanstvo je dobro,« je menil Knez.
Cilji delovanja društva ostajajo združitev vseh »energij« na športnem področju v okolju. Zagotovo bo v ospredju znova trenutno najboljša slovenska veleslalomistka Ana Drev. Na obč-
nem zboru so izrazili zadovoljstvo, ker se je odločila nadaljevati kariero še za eno leto. Obljubili so ji podporo navijačev na uvodni tekmi sezone 2018/2019, še kakšni vmes do svetovnega prvenstva v Areju, kjer so menda že rezervirali nastanitev. Pred začetkom nove sezone načrtujejo še srečanje navijaških prijateljev, ki jih ima društvo po vsej Sloveniji, ter zaključek sezone marca prihodnje leto. »Pozabili ne bomo tudi na ostale športnike in športnice iz našega okolja ter sodelovali z vsemi, ki bodo tovrstne namere tudi izrazili,« je še dejal Marjan Knez.
a Tatjana Podgoršek
Počutim se fit in motivirano
Ana Drev pravi, da niso le rezultati vplivali na odločitev o nadaljevanju kariere - Osrednji cilj je svetovno prvenstvo
Tatjana Podgoršek
Konec prejšnjega meseca je slovenska reprezentantka v alpskem smučanju in trenutno najboljša slovenska veleslalomistka Ana Drev iz Šmartnega ob Paki sporočila, da bo nadaljevala več kot 15-letno kariero v beli karavani vsaj še eno leto.
Na pogovoru konec minulega tedna nam je dejala, da je nekaj dni v aprilu izkoristila za krajši oddih in da se na novo sezono že pripravlja. Za njo je nekaj kondi-cijskih treningov, urnik se ji zaradi vremenskih razmer nenehno spreminja, do poletja načrtuje še nekaj snežnih treningov. Ponovila je, da se za nadaljevanje kariere še za eno leto ni odločila le na osnovi rezultatov (minulo sezono je končala kot deveta veleslalomistka na svetu), ampak je na njeno odločitev vplivalo več dejavnikov:« Počutim se fit, motivirano in dovolj zdravo. Prepričana sem, da sem sposobna doseči še kakšen odmev-nejši rezultat. Lahko še povem, da so imele jeziček na tehtnici pri odločanju o nadaljevanju tudi ostale članice slovenske
Ana Drev: »Mislim, da bo sezona 2018/2019 res moja zadnja v svetovni alpski smučarski karavani, čeprav pravijo: nikoli ne reci nikoli.«
alpske reprezentance.« Ko so se poslavljale ob koncu sezone, so izrazile željo, da bi nadaljevala. Ker se v ekipi dobro počuti in so z njo kot najstarejšo in s tem tudi najbolj izkušeno ostale tekmovalke zadovoljne, »sem temu prisluhnila. Eno leto bom še na alpski smučarski sceni, vendar mislim, da tokrat res zadnjič, čeprav pravijo: nikoli ne reci nikoli.«
Poletja, pravi Ana, se veseli, namerava ga preživeti predvsem v domačem okolju, združila pa bo prijetno s koristnim, predvsem za kondicijske treninge. Resnejši začetek v novo sezono načrtuje konec avgusta ali v začetku septembra, pri tem pa se bo držala tega, kar je napovedala: »Na snegu ne nameravam veliko trenirati, zanj sem predvidela dva meseca pred začetkom sezone.« Na vprašanje, ali bo njen osrednji cilj v novi sezoni svetovno prvenstvo v Areju na Švedskem, je Ana Drev odgovorila: »Seveda. Želim, da bi tja prišla z dobro popotnico - dobrimi rezultati iz svetovnega pokala.«
■
Naš čas, 19. 18. 2018, barve: CM K, stran 24
18
modroBEL! kronika
«»^AS
24. maja 2018
Vozniki, pazite na pešce!
Na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč še vedno umre veliko pešcev. V nekaterih primerih vozniki osebnih avtomobilov niso upoštevali prednosti pešca, ki je pravilno prečkal vozišče na zaznamovanem prehodu, nekaj pešcev pa je umrlo zato, ker so povzročitelji nesreče vozili prehitro.
Pešci so ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, saj spadajo med šibkejše udeležence. Po statističnih podatkih je delež udeleženosti pešcev v prometnih nesrečah v povprečju 15,3 % (v desetih letih je bilo od skupno 2.912 umrlih oseb 447 pešcev). Pešci seveda lahko tudi
s svojim ravnanjem pomembno prispevajo k večji varnosti, in sicer s pravilnim prečkanjem na označenih mestih, pravilno hojo ob cestišču in uporabo odsevnih predmetov, s katerimi lahko povečajo svojo vidnost. Veliko ponesrečenih pešcev, predvsem starejših moških, je tudi pod vplivom alkohola, zaradi česar prihajajočih vozil ne zaznajo oz. se ne morejo pravočasno umakniti.
Pešcem omogočiti varno prečkanje cestišča!
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na težo posledic v prometnih nesrečah z udeležbo pešcev, je hitrost vozila. Študije namreč
kažejo, da bo pešec najverjetneje utrpel le lažje poškodbe pri trku z vozilom, ki vozi s hitrostjo okrog 30 km/h. Že pri trku z vozilom, ki pelje 48 km/h, je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50 %, pri trku s hitrostjo 64 km/h pa je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že 90 %.
Zato je izjemno pomembno, da v bližini naselij in v naseljih spoštujemo hitrostne omejitve, na zaznamovanih prehodih za pešce pa upoštevajmo, da imajo pešci prednost. Omogočimo jim varno prečkanje cestišča!
Udarec vozila na naše telo je pri hitrosti 50 km/h enak padcu z višine 10 m. Pri hitrosti
100 km/h pa je sila udarca enaka padcu z višine 40 m, kar pomeni veliko verjetnost, da bo pešec dobil izredno hude poškodbe ali da trka ne bo preživel. Zgornja meja hitrosti vozila, ki pešcu še daje možnost za preživetje, je torej 50 km/h, optimalna hitrost pa je 30 km/h.	a
V Celju več drznih tatvin
Celje - V zadnjem tednu dni so policisti v Celju, v stanovanjih blokov, beležili dve drzni tatvini. V enem primeru je starejša urejena ženska obiskala starejšo občanko in ji ponudila, da ji bo izmerila kostno gostoto.
Medtem je v stanovanje najver-
jetneje vstopila še ena oseba in občanki ukradla nekaj gotovine in dva vrednejša kosa nakita.
V drugem primeru je ženska obiskala občanko, ker naj bi v nagradni igri zadela večerjo. Medtem ko je občanka z njo klepetala, je v stanovanje najverje-
tneje vstopila druga oseba in ukradla večjo vsoto gotovine in več zlatnine.
V preteklem mesecu so prav tako obravnavali par drznih tatvin, le da je takrat neznanka starejšim občankam ponujala masažo obraza in glave. Druga oseba
pa je medtem ukradla gotovino in zlatnino.
Občane policisti opozarjajo, da naj bodo previdni, če jih obiščejo neznanci, ki ponujajo različne storitve. Najbolje, da jih v stanovanja ne spuščajo, saj gre lahko za spretne tatove, ki znajo hitro izkoristiti trenutke nepazljivosti stanovalcev.
Iz POLICISTOVE beležke
Pomagali osebi, potrebni pomoči
Velenje, 17. maja - Prejšnjo sredo, malo pred 4. uro zjutraj, so gasilci PGD Velenje pohiteli na pomoč na cesto Františka Foi-ta v Velenju. Tu so s tehničnimi ukrepi odprli vrata stanovanja, v katerem jih je pričakala oseba, potrebna pomoči.
Posredovali so tudi reševalci nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje, osebo pregledali in jo oskrbeli.
Hudo poškodovan 19-letni sopotnik
Mislinja, 18. maja - Prejšnji petek, nekaj minut čez polnoč, se je zgodila prometna nesreča na cesti Slovenj Gradec-Misli-nja pri odcepu za Završe.
Kot so zapisali policisti, je 22-letni voznik osebnega avtomobila vozil iz smeri Slovenj Gradca proti Mislinji. Zaradi neprilagojene hitrosti je v levem blagem ovinku zapeljal na vozišče ter trčil v betonsko ograjo stanovanjske hiše na območju Straže. Pri tem je vozilo prevrnilo, obstalo je na dvorišču stanovanjske hiše.
V prometni nesreči se je hudo telesno poškodoval 19-letni sopotnik v osebnem vozilu, 22-le-tni voznik in prav toliko star drugi sopotnik pa sta utrpela lažje telesne poškodbe.
Neznanci odtujili dva akumulatorja
Velenje, 18. maja - Pred tednom dni so velenjski policisti prejeli obvestilo o tem, da so neznanci iz tovornih vozil, parkiranih na Celjski cesti v Velenju, odtujili dva akumulatorja in s tem oškodovali lastnika vozil za blizu 500 evrov.
Ob ogledu kraja so policisti našli kar nekaj sledi, s pomočjo katerih bodo poskušali neznance tudi izslediti.
Pustila torbico v avtomobilu in ostala brez blizu 300 evrov
Topolšica, 18. maja - Čeprav policisti večkrat svetujejo, naj ne puščamo vrednejših stvari v avtomobilih, njihovih nasvetov nekateri ne upoštevajo.
Če bi jih, bi neznanec, ki je
prejšnji teden vlomil v osebni avtomobil v Topolšici, ostal praznih rok. Tako pa je iz avtomobila odtujil žensko torbico, ki jo je lastnica pustila na sedežu avtomobila. V njej je bila denarnica in še nekaj drugih predmetov. Lastnico torbice je oškodoval za približno 300 evrov.
Ukradel kolo z motorjem
Gaberke, 20. maja - Minulo nedeljo je neznanec ukradel kolo z motorjem znamke Tomos. Prevozno sredstvo je bilo parkirano pod stopnicami stanovanjske hiše v Gaberkah.
Nepridiprav je lastnika motorja oškodoval za blizu 500 evrov.
Trčila v drog za cestno razsvetljavo
Gorenje, 20. maja - Policisti, gasilci in reševalci so posredovali v prometni nesreči, ki se je pripetila minulo nedeljo v vasi Gorenje v občini Šmartno ob Paki. Priskočili so na pomoč voznici, ki je trčila v drog javne razsvetljave in se pri tem lažje telesno poškodovala.
Ob ogledu kraja nesreče so po-
licisti ugotovili, da je nesreči botrovala neprilagojena hitrost.
Reševanje obolelih oseb
Velenje, 20. maja - Gasilci PGD Velenje so minulo nedeljo dopoldan posredovali dvakrat, in sicer so malo pred 11. uro zavarovali kraj, na katerem je pristal helikopter Slovenskem vojske z dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik. Ta je prihitela na pomoč obolelemu občanu in ga prepeljala na zdravljenje v UKC Maribor.
Malo čez 11. uro pa so gasilci s pomočjo avtolestve nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Velenje pri prenosu obolele osebe do reševalnega vozila.
Hudo poškodovan motorist
Črnova, 22. maja - Okoli 19. ure se je v Črnovi huje poškodoval motorist. 43-letnik, ki je vozil iz smeri Lokovine proti Prelski, je v ovinku izgubil oblast nad motornim kolesom, padel in se hudo poškodoval.
Krhko duševno
zdravje ogroža mlade
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Vsesplošni razvoj družbe, še posebej v zadnjih dveh desetletjih na krilih tehnološkega razvoja in globalizacijskih procesov, je človeku olajšal življenje. Toda kljub vsesplošnemu napredku danes še vedno poznamo in ločimo države, v katerih ljudje živijo v sodobnem, varnem in dobro preskrbljenem okolju; države, v katerih je tega malo ali veliko manj, ter države tretjega in izgubljenega sveta, v katerih je večina obsojena na lakoto in trpljenje. Kakovost življenja je odvisna torej od mesta, kjer človek živi, in okoliščin, ki jim je izpostavljen.
Slovenija sodi med razvite države in je v svetovnem merilu na visokem mestu posameznih kazalcev razvitosti in kakovosti življenja. Toda to ne pomeni, da so vsi prebivalci Slovenije deležni vseh atributov sodobne družbe in da niso izpostavljeni dejavnikom, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja. In to velja tudi za mlade. Zaradi vse bolj izrazitega in agresivnega poudarjanja individualnosti in tekmovalnosti so mladi izpostavljeni tudi drugim dejavnikom, izpostavil jih bom le nekaj.
Pogoji in možnosti za socializacijo in izoblikovanje dobre samo-podobe mladih so okrnjeni zaradi»zagledanosti« v monitorje telefonov, tablic in računalnikov; nekomuniciranja iz oči v oči, s tem pa neizražanja in nesprejemanja lastnih in čustev drugega človeka; sledenja populističnim trendom, ki uničujejo osebno noto mladega človeka in mu ne omogočajo osebnostnega razvoja, sploh če odstopa od idolov v TV oglasih ali časopisih; nesprejemljivosti učenja na lastnimi napakah; razvajanja na vsakem koraku, kar ob prvih srečanjih z resnejšimi obveznostmi in okoliščinami, ki jim na prvi pogled niso kos, lahko »zlomi« mladega človeka; pritiskov znotraj družine bodisi zaradi pomanjkanja komunikacije in časa, ki ga namenjamo drug drugemu kot tudi pomanjkanja prave vzgoje; previsokih in nerealnih pričakovanj družbe in še bi lahko našteval.
Vse to negativno vpliva na mlade in jih dodatno potiska proti ni-hilizmu, iskanju tolažbe in potrditve v prekomernem uživanju hrane, alkoholnih pijač, prepovedanih drog, imaginarnemu svetu računalniških-video igric ter adrenalinskim in tveganim aktivnostim. Nepripravljenost na obveznosti in sprejem odgovornosti ob izpostavljenih pričakovanjih tako znotraj družine, šole ali vrstni-ških skupin lahko mlademu človeku spodnese tla pod nogami. Ob slabih ocenah, ponavljanju razredov ali letnikov, nedokončani šoli ali fakulteti ter nezaposljivosti se težave praviloma le stopnjujejo. Položaj mladega človeka se poglablja v vrtincu, iz katerega je težko izstopiti, tudi zaradi vedenjskih in duševnih motenj, ki dodatno zagrenijo življenje. Strokovnjaki opozarjajo na vse bolj pereč problem, ki je zaznan v predpisovanju in porabi zdravil. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so ugotovili, da je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 bistveno porasla poraba an-ksiolitikov in antidepresivov med mladimi, starimi od 15 do 19 let. V tem obdobju je evidentiran 73-odstoten porast. Trenutne razmere v šolstvu in zdravstvenem sistemu ne omogočajo učinkovite obravnave in odgovora na perečo problematiko. Čakalne dobe za obravnavo mladih z resnejšimi duševnimi motnjami so predolge (tudi po leto ali več) zaradi kroničnega primanjkljaja specialnih pedagogov in kliničnih psihologov. Zmanjšana proračunska sredstva v zadnjih letih za izobraževanje pedagoških in zdravstvenih uslužbencev ne omogočajo pridobivanja strokovnih kompetenc, da bi omilili trenutne težave do uvajanja sistemskih rešitev. Te so sicer na vidiku, saj so končno sprejeli Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki predvideva vzpostavitev 25 centrov s celovitimi ekipami strokovnjakov, a bo treba počakati, da bodo začeli tudi učinkovito funkcionirati.
Če pustimo ob strani nedopustna in celo kazniva ravnanja mladih, kar ni neznatno in nemoteče, krhko in ogroženo duševno zdravje mladih ustvarja vse več tesnobe in depresije. To je slaba popotnica zanje, pa tudi za celotno družbo.	a
■
Na mednarodno tekmovanje tudi šoštanjski planinci
Posočje, 19. in 20. maja - Na orientacijski preizkušnji, ki so jo pod okriljem Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije organizirala planinska društva Primorske in Posočja, je tekmovalo 51 najboljših ekip iz vse Slovenije.
Na območju Štanjela in Komna je svoje orientacijsko in planinsko znanje pokazalo več kot 200 tekmovalcev iz petih področnih orientacijskih lig: Gorenjsko-dolenjske, Podravske, Rogaške, Savinjske lige in lige
Smrekovec. Planinci so morali poleg izbru-šenega znanja iz orientacije, sposobnosti gibanja po zahtevnem terenu, splošnega planinskega znanja in dobre telesne pripravljenosti pokazati še praktično poznavanje snovi planinske šole ter dodatnega gradiva o Krasu. Na progi so jih čakale tudi praktične naloge iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, varstva narave in poznavanja gorstev, prilagojene zahtevnosti posamezne kategorije ter merjenje
pretoka potoka
Najuspešnejši dijaki, študentje in odrasli člani bodo svoje spretnosti in znanje v planinski orientaciji sedaj dokazovali še na mednarodnem tekmovanju, ki bo septembra v Makedoniji. Med njimi bodo tudi člani Planinskega društva Šoštanj, ki so na tekmovanju v Posočju osvojili tretje mesto v kategorijah C (srednješolci od 1. letnika do 18 leta starosti) ter E (člani nad 40 let).
a tp
Iz POLICISTOVE beležke
Vinjen razgrajal
Velenje - Plačilni nalog so velenjski policisti napisali tudi vinjenemu občanu, ki je minulo soboto razgrajal na Cesti Simona Blatnika. Javni red in mir je kršil okoli polnoči.
Razgrajala hči
Velenje - Minulo nedeljo ni bilo miru na Jenkovi cesti v Velenju. Nase je na neprimeren način opozorila hči enega od tamkajšnjih stanovalcev. Po zbranih ob-
vestilih in na osnovi ugotovitev so tudi tej možje v modrem napisali plačilni nalog.
Napadla ga je najemodajalka
Šoštanj - Pred tednom dni so bili velenjski policisti obveščeni o kršenju javnega reda in miru. Poklical jih je namreč občan iz Šoštanja in jih seznanil, da ga je napadla najemodajalka. Ta je nanj kričala, nato pa udarila še njegovega prijatelja. Policisti so ji napisali plačilni nalog.
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 19
24. maja 2018
»»WAS
UTRIP, MNENJA
19
Visoka trava lastnikov ni motila
V krožišču pri TEŠ so jo pokosili prostovoljci - Komando za ureditev je dal Goličnik
HOROSKOP
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Boris Goličnik, šo-
štanjski svetnik, gasilec, prostovoljec ... je aprila, pa med prazniki in še precej dni v maju čakal, da tisti, ki je zadolžen za urejenost krožišča v Šoštanju, vzame v roke koso in pokosi visoko travo v njem. Ko tega ni dočakal in ko rasti trave ni mogel več gle-
dati, gotovo pa jo je opazil tudi predsednik Pahor in drugi, ki so se tam mimo peljali na proslavo ob dnevu zmage v Topolšico, se je odločil, da vzame koso v roke sam.
»Saj tako ne more biti! To kro-žišče predstavlja dobrodošlico tistim, ki prihajajo k nam, nekaj pove o nas samih. To krožišče je tudi edini infrastrukturni objekt,
ki smo ga v Šoštanju dobili ob gradnji bloka 6. Na socialnem omrežju sem pozval somišljenike, da se mi na delovni akciji pridružijo in skupaj pokosimo,« nam je povedal.
Delovne akcije se je udeležilo petnajst somišljenikov. Zavihali so rokave in uredili, kar bi morali urediti drugi. Po opravljenem delu pa so si privoščili malico.
Plačali so si jo sami, glavnino narezanega pa je prispeval organizator.
Ob njej so razmišljali, kako dobro in lepo bi bilo, če bi kdo v krožišče umestil še kaj, kar bi ga polepšalo. Take ideje pa so se pojavljale že tudi prej, tako v krajevni skupnosti kot svetu Občine.
Ko je rokave zavihal Goličnik S petnajšijmi ■
prostovotjcii-pa
■ ' takole:
Mnenja in odmevi
Ozdravitev zdravstva
Vsi, ki se na tokratnih volitvah potegujejo za ljudske glasove, napovedujejo, da se bodo lotili zdravstvene reforme, s katero naj bi ozdravili bolno zdravstvo. Uresničiti tako ali drugačno zdravstveno reformo, predvsem pa tako, ki ne bo ogrozila interesov lobijev, ki se finančno napajajo iz zdravstvene blagajne, ni težko. Veliko takih smo doživeli. Je pa težje, misija nemogočega za obstoječe politične strukture, če bi z reformo želele tudi ozdraviti zdravstvo.
»V zdravstvu je treba zagotoviti večjo konkurenčnost, ki bo prinesla krajšanje čakalnih dob, nižje cene, in višjo kakovost storitev«, napoveduje večji del politikov. Na prvi pogled bi taka trditev držala. To v praksi velja za frizerje, pa za branjev-ke na tržnici in še marsikje drugje. Vendar ta »tržna zakonitost« ni absolutna. Dogajanje na trgu je vedno posledica trenutnega stanja zavesti ljudi, njihovih želja, potreb, misli in ravnanj. Zato je lahko vera, da bo več trga v zdravstvu prineslo višjo kakovost in več storitev za manj denarja, varljiva. Trdim, da v tem primeru zmotna in bi to prineslo prav nasprotne učinke.
Ekonomska literatura in praksa delovanja trga pozna več takih primerov, ko »zakonitosti trga« enostavno niso delovale. Zelo znan je primer cen krompirja na Irskem konec 19. stoletja. Irsko je v tistem času doletela katastrofa nekaj zaporednih slabih letin. Takrat se je zaradi tega štiri milijone Ircev izselilo v Ameriko. Edina hrana, ki je zagotavljala preživetje ljudi, je bil krompir. Ponudba pa je bila veliko manjša od dejanskih prehranskih potreb Ircev tudi zato, ker so veliki kmetijski pridelovalci žito izvozili, ker so samo s krompirjem zaslužili več kot bi, če bi bila na irskem trgu tudi ponudba žito. Cene krompirja so zato dosegale astronomske višine in prodal se je tudi najslabši. Kljub visokim cenam povpraševanje ni padalo, kar bi ekonomski teoretiki in verniki v absolutno moč trga prisegli, da se bo zgodilo. Dogajalo se je prav nasprotno. Ni bilo kruha ne potice, kot
bi svetovala Marija Antoaneta, da bi ju ljudje jedli namesto krompirja.
Če bi bile kadrovske in organizacijske kapacitete zdravstva, mislim predvsem na število zdravnikov vseh vrst specializacij, večje, ali saj take, kot po normativih v razvitem svetu zadoščajo za kakovostno zdravstveno oskrbo, bi uvajanje konkurence verjetno blagodejno vplivalo na rast kakovosti in nižje cene. Ob predpostavki, da ne bi bilo v ozadju tihega dogovarjanja izvajalcev, kot je že danes pogosta praksa. Ker pa so potrebe po zdravstvenih storitvah veliko večje od zmogljivosti izvajalcev, od storitev pa je velikokrat odvisno preživetje, se bo v primeru politike »več trga v zdravstvo« in nadaljevanja privatizacije v zdravstvu, ponovil pojav »irskega krompirja«. Tudi storitve bodo izvajalci izvažali, ker bo tak njihov ekonomski interes. Tisoči mladih pa se bodo selili v »Ameriko«. Praksa namreč kaže, da je Hipokratova prisega že zdavnaj le forma brez vsebine. Čast izjemam, ki nudijo storitve brezplačno.
Zakaj naj bi izvajalci v zdravstvu v pogojih večje konkurence dvigovali kakovost storitev in zniževali cene, ko pa danes primanjkuje 700 družinskih zdravnikov, da drugih ne omenjam? Zakaj bi skrajševali čakalne dobe, ko pa so že več kot polno zasedeni in bi skrajševanje čakalnih dob samo zmanjšalo povpraševanje v zasebnih specialističnih ambulantah in ustanovah, kjer jih večina, ob svojem delu v javnih zavodih, še honorarno služi? Zakaj bi se ljudje, ki vodijo javne zavode ali v njih delajo, odrekli skritim nagradam dobaviteljev, ko pa je imeti več, biti bogat in se kazati v razkošju materialnega, v potrošniški kulturi edini veljavni kazalnik uspešnosti človeka? Zakaj bi zadnji specialist v bolnišnici imel višje prihodke kot prvi nabavnik?
Pa niso čakalne dobe, korupcija, honorarno delo zdravnikov zaposlenih v javnih zavodih v zasebnih ambulantah, izgube v bolnišnicah in še kaj največji problemi zdravstva. Temeljni problem zdravstva je v zelo hitrem in nenehnem povečevanju števila bolnih, trajanja bolezni in posledicah bolezni. Samo za srčne infarkte napovedujejo, da
bo čez nekaj let živelo 20.000 ljudi več kot danes z zdravstvenimi omejitvami zaradi te bolezni. Podobno je z demenco. Nihče, ne politika in ne zdravstveni delavci se ne sprašujejo o pravih vzrokih, še manj, kako ustaviti in dolgoročno zmanjševati ta trend. Vsi stanje sprejemajo, kot da je dano od boga in proti temu ni mogoče nič storiti. Nobena bolezen pa ne pride sama kot slabo vreme. Še to je posledica človeškega delovanja, ko z nenehnim hlastanjem po dobičku in kopičenjem materialnega ruši naravno harmonijo.
Ni človek srečen zato, ker je zdrav, pač pa je zdrav zato, ker je srečen. Niti en človek z notranjo harmonijo še ni doživel srčnega infarkta. Sreča pa ni imeti, pač pa je biti. Naše žleze ustvarjajo hormon sreče, ko smo v notranji harmoniji. Biti v notranji harmoniji pomeni, da je v nas polno energije ljubezni (bioe-nergije) in zato ni strahu, da v sebi ne gojimo jeze, zamer, se sprejemamo take, kot smo in enako druge, ne obsojamo in ne sodimo, ne vsiljujemo svojega prav drugim in ne iščemo sreče v materialnem. Prav nenehen stres, zamere, jeza in strah v nas ustvarjata neravnovesja, slabe energije, negativne vibracije, slabe misli, ki ustvarjajo bolezni. Kultura odnosov sodobnega ponorelega sveta, odtujenega od človeškega bistva, notranjega jaza, ki temelji na vladavini strahu, ki zapira tok življenjske energije, je izvorni gen tudi za bolno stanje v zdravstvu. Zato je reševanje zdravstva z odpravljanjem posledic, kot to počne in v prihodnje obljublja politika, Sizifovo delo. Nobeno lastninjenje, nobena organizacijska ali kadrovska sprememba ne bo spremenila stanja in ozdravila zdravstva.
Kultura odnosov konkurence, prilaščanja, kopičenja in rasti materialnega, nenehnega bogatenja bogatih in siromašenja revnih, tekmovanja izločanja in strahu je diagnoza vzrokov bolezenskega stanja zdravstva. Pred 70 leti, ko je bila zavest in kultura odnosov drugačna, denarja nekajkrat manj in družba materialno siromašna, zdravstvo skoraj ni poznalo srčno žilnih bolezni. Danes so največji ubijalec poleg raka. Zato je pravi recept, ki bi lahko začel lajšati simptome bolezni, da politika name-
sto konkurence in izločanja predpisuje sodelovanje, namesto prilaščanja dajanje, namesto nenehne rasti in kopičenja skladnost in harmonijo razvoja, namesto strahu ljubezen. Ne poznam človeka, ki ne bi bil radosten, ko daje brezpogojno, in nikogar, ki bi bil srečen, ko si prilašča in bogati brezmejno.
Samo eno stranko poznam, ki ve pravo diagnozo in pozna učinkovito zdravilo. Vsi ostali stavijo na povečevanje gospodarske rasti in v zmoti pričakujejo, da bo več denarja ozdravilo zdravstvo. To pa je tako, kot bi pričakovali, da bo ohranjanje pogojev za rast rakavih celic ozdravilo človeški organizem. Če bi to zdravilo rasti delovalo, v zdravstvu ne bi bilo problemov. So pa to leto, ko imamo 5 % gospodarsko rast največji in najdaljše čakalne vrste.
a Silvester Koprivnikar
Spoštovati odločitve sodišča ali ne?
Bivši premier Miro Cerar večkrat poudarja, da je treba odločitve spoštovati. Mislim, da je beseda spoštovati za ta primer neustrezna, vsekakor pa jih moramo upoštevati in izvršiti.
Ne bom iznašel tople vode, če trdim, da si mora vsak posameznik ali skupina ljudi spoštovanje zaslužiti s poštenim in strokovnim delom. Če teh ljudi ne spoštujemo, težko tudi spoštujemo njihove odločitve. Vtem primeru ne mislim na nižja sodišča, ki svoje delo opravljajo korektno, pošteno in strokovno, ampak predvsem Ustavno in Vrhovno sodišče. Nobena skrivnost ni, da ima g. Janez Janša povsod razpredene svoje lovke, da se ne ukvarja z majhnimi ribicami in da zna tako ali drugače zaščititi svoje interese.
Zato se ne smemo čuditi, da so bili vsi primeri v zvezi z g. JJ, ki so jih reševala ta sodišča, rešena v posmeh pravu in poštenju.
Tudi zato ni čudno, da je na ta sodišča vse več pritožb, saj vsak od teh upravičeno pričakuje, da bo morda tudi on deležen kakšnega blagoslova.
a Franc Cerar
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Zvezde vam v teh dneh priporočajo previdnost, saj boste precej zmedeni. Ne le, da imate naenkrat preveč obveznosti in dela, še večjo zmedo kot delo vam bodo v zadnjih dneh maja povzročala čustva. Vaše razpoloženje bo hitro nihalo; iz popolnega navdušenja in evforije boste naenkrat pristali v svetu molka in brezupa. Vzemite se v roke, saj gre le zato, da ste postali preobčutljivi. To morate spremeniti, sicer boste ob neki ponudbi naredili napako. Ne pristanite takoj, da ne boste kasneje obžalovali. Trmo in užaljenost pa tokrat raje potisnite na stran. Zdravje? Pazite se prepiha, sploh v toplih dneh, da ne boste nekaj dni zdravili vnetij.
Bik od 22.4. do 20.5.
Pred vami so razburljivi dnevi. Spoznali boste nekoga, ki bo močno posegel v vaše življenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa verjetno tudi bolj konkretno. Ni kaj, še vedno so toplejši meseci v letu tisti, ki vam ponovno poženejo kri požilah in v vas vzbudijo tudi nežneželje po ljubezni. Tisti, ki ste žev zvezi, se znate znova zaljubiti v partnerja, samski pa boste zelo dojemljivi za čare nasprotnega spola. A nič se ne bo zgodilo čez noč, saj ste na čustvenem področju postali zelo previdni. Všeč pa vam bo, ker boste opaženi. Z manjšim nakupom si boste izpolnili dolgoletno željo. To vas bo res osrečilo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ne boste vedeli, zakaj se ne počutite dobro. Vzroka sploh ne boste več iskali, saj bo od danes do sobote vse teklo kot po maslu, potem pa se bo ustavilo. Pa spet ne zaradi vas. Nekdo, ki vam ne privošči uspeha, bo posegel v dogajanje in povzročil precej škode. Najprej boste šokirani, potem pa se boste takoj lotili reševanja zapleta. K sreči bodo verjeli vam in ne vašemu nasprotniku, zato večje škode pa ne bo. Že v torek se bodo stvari spet začele vrteti v pravo smer. Vmes si vzemite dovolj časa za počitek, pa tudi za miganje. Že nekaj časa skrb za lastno telo zanemarjate, saj imate vedno milijon izgovorov.
Rak od 22.6. do 22.7.
Občutek, da vaše življenje postaja umirjeno, vas je spet prevaral. Že res, da se bliža poletje, ko se marsikaj upočasni tudi zaradi dopustov, a vam se bo v teh dneh dogajalo toliko, kot že dolgo ne. Dobro veste, da imate prav, zato vztrajajte pri svojih zahtevah. Tako doma kot v službi. Če vam uspe še pred začetkom junija, boste na konju. Če vam ne uspe, pa vas čaka nekaj napetih in napornih tednov. A zvezde pravijo, da se bo vseeno vse utirilo tako, da vam bo prav. V teh dneh se zanesite le nase! Malo jih je, ki vam bodo resnično hoteli pomagati. Predvsem pa imate tako kratke roke, da bi vsaka neizpolnjena obljuba situacijo še poslabšala.
Lev od 23.7. do 23.8.
Tako dobro, kot se telesno počutite v zadnjih dneh, se že dolgo niste. Zato boste več energije posvetili drugim kot sebi. Partner ne bo vesel, če boste še naprej v prostih urah nenehno potikali naokoli, saj ste doma v zaostanku z delom, ki ga po navadi opravite redno. Vi v tem ne boste videli problema, zato ni izključeno, da bosta ob koncu tedna morala razčistiti nekaj nakopičenih partnerskih zadev. Če jih bosta, bo preostanek maja lepši, kot se vam zdi v tem trenutku. Dela vam ne bo manjkalo, tudi lahko ne bo. A vam bo po dolgem času tudi to v zadovoljstvo.
Devica od 24.8. do 23.9.
V naslednjih dneh bo okoli vas vladala panika in čudno vzdušje. Napovedujejo se namreč spremembe, ki se vas osebno ne bodo dotaknile, znajo pa vplivati na vaš dosedanji položaj. Zato ste lahko upravičeno zaskrbljeni, saj čutite, da niste več prepričani vase in v svoj položaj. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, lahko pa se zgodi, da ne bo več dolgo trajalo. Najbolje bo, da modro molčite in počakate na izid dogodkov. Predvsem pa službenih zadev ne prenašajte v domače okolje. Partner si želi več vaše pozornosti in nežnosti v dvoje. Uredite finance, dolgovi se nabirajo!
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Čeprav imate radi izzive in spremembe, si jih v teh dneh sploh ne boste več želeli. Želeli pa si boste več miru. Razburkani dogodki preteklih dni bodo pustili posledice v vašem razpoloženju. Utrujenost bo tokrat tudi fizična, ne le psihična. Počutje enostavno ne bo takšno, kot si ga želite. A tega ne boste pokazali. Ne v službi in ne doma. Za vašim nasmehom se bo tokrat žal skrivala bolečina, ki jo bodo prepoznali le redki. Želite si veliko sprememb na bolje, do njih pa bo prihajalo zelo postopoma. Zato bodite potrpežljivi. In nikar krivde zato, kar se vam dogaja, ne valite na druge.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Ne boste najbolj zadovoljni s tem, kar se vam bo dogajalo. Ko se bodo drugi pogovarjali o poletnih načrtih, boste postali prav otožni. Enostavno si o njih ne upate preveč razmišljati. Zdelo se vam bo namreč, da ste ostali čisto sami. Pa ne bo čisto tako. Mnogi se vam niti ne upajo več približati, saj se jimzdi, da ste vi tisti, ki ste se odmaknili od njih. Ko boste storili prvi korak, se bodo začeli vračati tudi stari prijatelji. Vseeno pa vas čaka težka naloga. Poiskati boste morali tudi nove, takšne, s katerimi vam bo prijetno in boste v njihovi družbi pozabili na vse. Psihično ste na to že pripravljeni. Sedaj morate zadevo le še izvesti.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Življenje se vam je močno umirilo. V teh dneh se boste začeli umirjati tudi vi. Da je najhuje mimo, boste spoznali, ko se vam bo telo umirilo in ne boste več čutili krča v ramenih in hrbtenici. Da se res bolje počutite, se bo videlo že na daleč. Poznalo pa se ne bo le na vašem počutju, ampak tudi na videzu. Zasijali boste. Zato boste spet vzbujali pozornost pri nasprotnem spolu. Komplimenti, ki bodo iskreni, bodo padali iz vseh smeri. Iz ust nekoga, ki se ves čas dela nedostopnega, vam bo zato pohvala še posebej godila. Morda je čas, da se še bolje spoznata. Zna pa biti to precej nevarno, če ste vezani. Kemija je namreč obojestranska.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Dobili boste dodatno delo. Najprej se boste jezili, potem pa boste v njem našli nov izziv. Zato bodo v naslednjih dneh noči kratke, saj dnevi ne bodo dovolj dolgi, da bi postorili vse, kar od vas pričakujejo. Poskrbite, da se utrujenost ne bo stopnjevala. Sami dobro veste, kaj vas najbolj napolni zenergijo. Za nežnosti, pa tudi za rekreacijo si morate kljub časovni stiski vzeti čas prav vsak dan. Partner bo imel tisoč drobnih želja, največja pa bo, da sta več skupaj. Nekaj dni mu je še ne boste mogli uresničiti, ko bo najhujše za vami, pa mu posvetite ne le čas, ampak tudi denar. Darilo namreč pričakuje že nekaj časa.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Kar se tiče dela, vam bo končno šlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe, saj boste dokazali, da ste zelo sposobni, pa še varčni obenem. Kar se odnosov tiče, pa sreča ne bo tako močno na vaši strani. Plačali boste ceno za svojo hladnost, pa četudi je bila le navidezna. V resnici ste v sebi bili hudo bitko, a niste želeli pokazati svoje nežne plati. Ne bo prav, če boste sedaj naenkrat prijazni. Dobro premislite, kako boste spet dobili zaupanje sodelavcev in prijateljev. Le partner bo razumel, zakaj se boste obnašali, kot se boste, drugi žal ne. Vsem pa tako nikoli ne boste mogli ugoditi. Čim prej se sprijaznite s tem. Lažje vam bo šele v prvih dneh junija.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Nakup, ki ga že nekaj časa načrtujete, pa bo moral še malo počakati. Nič hudega, saj se bo na koncu izteklo bolje, kot si sploh lahko želite. Boste pa vseeno zmedeni in kar malce otožni. Tokrat ne bo kriv partner, tudi vaše delo ne. Zavedati se boste namreč začeli, da morate nekaj spremeniti v svojem načinu življenja. Čeprav veste, kako bi ga morali, se tega ne boste znali prav lotiti. Ko se boste sprijaznili z dejstvom, da tokrat ne boste mogli ubirati bližnjic, se bo vse začelo postavljati na svoje mesto. Strah, ki ga boste čutili še do konca tega tedna, se bo razblinil v torek zvečer. Čestitali boste lahko sebi in sodelavcem.
■
Naš čas, 19. 20. 2018, barve: CM K, stran 24
20
TV SPORED
«»^AS
24. maja 2018
Četrtek, 24. maja
Petek, 25. maja
Sobota, 26. maja
Nedelja, 27. maja
Ponedeljek, 28. maja
Torek, 29. maja
Sreda, 30. maja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.15	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Vem!, kviz
11.45	Turbulenca, izob.odd.
12.25	Zlata dekleta, am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Akcent: Modra kri
14.35	Slovenski utrinki, odd. madžarske TV
15.00	Pod drobnogledom, odd. TV Lendava
15.50	Prava ideja: Dunking Devils
16.30	Zlata dekleta, am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
17.55	Novice
18.00	Utrinek
18.05	Mala kraljična, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
20.00	Volitve 2018
22.00	Odmevi
22.20	Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank
22.30	Šport, kultura, vreme
22.50	Osmi dan
23.30	Veliki slikarji na malem zaslonu: 150 let Edvarda Muncha, dok. ser.
00.35	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.20	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Kravica Katka, ris.
07.05	Biba se giba, risana nan.
07.30	Vrtni palček Primož, ris.
07.40	Oblakov kruhek, ris.
07.50	Manja, ris.
07.55	Vetrnica: Darila za rojstni dan
08.00	Zlatko Zakladko: Rdeče češnje rada jem
08.15	Sama na pot, kratki dok. film
08.30	Slovenski vodni krog: Bača, dok. nan.
08.55	Želve v Sloveniji, dok. odd.
09.20	Na lepše
10.05	Začnimo znova, slov. nan.
11.00	Halo TV
11.40	Dobro jutro
15.00	Druga koža, dok. film
15.50	Koda, izob. odd.
16.30	Halo TV
17.00	Začnimo znova, slov. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
18.55	Vetrnica: Moja ptica
19.00	Od popka do zobka, zabavno-
poučna odd. za otroke
19.15	Mulčki, ris.
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Med in ljudje, dok. odd.
21.00	Avtomobilnost
21.35	Kapital, francosko-angleški film
23.30	Slovenska jazz scena: Big band
RTV Slovenija in Don Menza
00.30	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli: Varno v prometu, risanka
07.10	Gospodična Žuža, risanka
07.25	Sabrina, risanka
07.50	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 20. del
08.05	TV prodaja
08.20	Dr. Oz, 5. sez.
09.25	TV prodaja
09.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 179. del
11.00	TV prodaja
11.15	Iskre treh src, 1. sez., 41. del
12.15	TV prodaja
12.30	Ukradena preteklost, 1. sez., 8. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 39. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 59. del
15.35	Iskre treh src, 1. sez., 42. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 180. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 9. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 58. del
21.00	MasterChef Slovenija
22.15	24URzvečer
22.50	Mentalist, 7. sez., 4. del
23.45	Lov na morilca, 3. sez., 7. del
0.40	Ljubke lažnivke, 9. del
I.35	24UR zvečer, ponovitev
2.10	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Volitve 2018: Soočenje
II.20	Pop corn
12.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2572. VTV magazin
17.15	Kultura, informativna oddaja
17.20	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Volitve 2018: Soočenje
21.15	Regionalne novice
21.20	Naj viža, Slovenski zvoki, Ans.
Hinka Krčka
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
06.10 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Mednarodna obzorja: Boj z(a)
državo 14.35 Profil: Udi Aloni 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Kriza smisla 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Med valovi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi
22.15 Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank 22.35 Šport, kultura, vreme 23.10 Equus - slepi konj, brit.-am. film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.50 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris.
07.55 Iz popotne torbe: Razburljiva doživetja
08.15 Ana in njeni bratje, kratki dok. film
08.30 Slovenski vodni krog: Lahinja,
dok. nan. 08.55 Sledi, dok. odd. TV Maribor 09.20 Bleščica, odd. o modi 10.05 Začnimo znova, slov. nan. 11.00 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.35 Dober dan
15.40 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
16.05 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.45 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 17.10 Migaj raje z nami 17.50 Košarka: DP (M) - Petrol Olimpija : Krka, 03. tekma finala, prenos iz
20.05 Začelaiki, ameriški film 21.50 Svetovni popotnik: Divji zahod 22.50 Zvezdana
23.40 Zackovo čarovniško popotovanje:
Austin 00.10 Glasbeni spoti 01.15 Košarka: DP (M) - Petrol Olimpija : Krka, 3. tekma finala, posnetek iz
02.55 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli: Varno v prometu, risanka
07.10	Gospodična Žuža, risanka
07.25	Sabrina, risanka
07.50	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 21. del
08.05	TV prodaja
08.20	Dr. Oz, 5. sez.
09.25	TV prodaja
09.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 180. del
11.00	TV prodaja
11.15	Iskre treh src, 1. sez., 42. del
12.15	TV prodaja
12.30	Ukradena preteklost, 1. sez., 9. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 40. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 60. del
15.35	Iskre treh src, 1. sez., 43. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 181. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 10. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 59. del
21.00	MasterChef Slovenija
22.20	24UR zvečer
22.55	Eurojackpot
23.00	Predobra zame (She's Out of My
League), ameriški film
1.05	Vloga za Emo (Vloga za Emo),
slovenski film
2.55	24UR zvečer, ponovitev
3.30	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20
12.35 13.00 13.25 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.20 23.45
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Volitve 2018: Soočenje
Naj viža, Slovenski zvoki, Ans.
Hinka Krčka
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2573. VTV magazin, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš
Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Volitve 2018: Soočenje Regionalne novice 3 Pop corn
Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.15 07.00 07.15 07.40 08.05 08.25
08.40 08.50 09.15 09.20
10.05 10.20
10.50
11.40 12.40 13.00 13.25
13.50 14.35 15.00 15.35 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 20.00 21.05 22.15 22.40
00.15 00.45 01.20 02.15
Kultura, odmevi
Srečo kuha Cmok: Tista o kruhu
Leonardo, ris.
Marcelino Kruh in vino, ris.
Studio kriškraš: Žogarjevi
Od popka do zobka, poučna odd.
za otroke
Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi, odd. za otroke Mulčki, ris.
Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz Infodrom, tednik za mlade Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih
Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Iva Kranjc Bagola Tednik
Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Se zgodi, slov. nan. Ambienti Profil
Durrellovi, britanska nad. Poročila ob petih, šport, vreme Nevarna Zemlja, dok. ser. Popolna družinaa, hum. nan. Kuharija na kubik, kuharska odd. Ozare
Kalimero, ris. Vreme
Dnevnik, utrip, šport, vreme Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert Lov, britanska nad. Poročila, šport, vreme Najsrečnejši dan Ollija Makija, kopr. film Profil
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal
07.00	Živ žav
07.00	Telebajski, lutkovna nan.
07.25	Čarli in Mimo, ris.
07.30	Kravica Katka, ris.
07.35	Vrtni palček Primož, ris.
07.50	Gozdna druščina, ris.
08.00	Profesor Baltazar, ris.
08.10	Manja, ris.
08.15	Svet živali, ris.
08.20	Oblakov kruhek, ris.
08.30	Žvenkci, ris.
08.40	Lili in Čarni zaliv, ris.
08.50	Kalimero, ris.
09.00	Mili in Moli, ris.
09.15	Mimi in Liza, ris.
09.20	Tabaluga, risana nan.
09.45	Bacek Jon, ris.
09.55	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
10.05	Nabriti detektivia, nemška
otroška nan.
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Edvard Kocbek
12.00	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zab. odd.
14.45	Vikingi, nem.-am. film
16.50	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	In to je vse!, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.05	Delo osvobaja, slovenski TV-film
21.20	Z Mišo...
22.10	Poročila, šport, vreme
22.35	Prisluškovalec svetov, dok. film
23.30	Za lahko noč: Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao
23.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.20	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme
01.10	Info-kanal
TVSLOr TV SLO @
06.30	10 domačih
07.00	Najboljše jutro
09.45	Med valovi
10.30	Slovenski vodni krog: Lahinja,
dok. nan.
11.05	Hišica v preriji - spomini na
preteklost, am. film
12.50	10 domačih
13.35	Zackovo čarovniško popotovanje: Austin
14.15	Na koncu ceste, dok. film
15.15	Japonska kuhinja, jap. nan.
16.05	Slovenski izbor za tekmovanje
Evrovizijski mladi glasbeniki 2018
17.15	Začnimo znova, slovenska nan.
17.55	Migaj raje z nami
18.25	Magazin Fifa - Pot v Rusijo
18.55	Infodrom, tednik za mlade
19.10	Rešitev za starejše, kratki dok. film
19.25	Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih
20.00	Umori na podeželju, brit. nan.
21.40	Televizijski klub: Ljubezen ne šteje let
22.40	Pot na SP v nogometu
23.15	Aritmični koncert: Pickpocket
Swingers & Balkan Boys
00.15	Glasbeni spoti
01.15	Magazin Fifa - Pot v Rusijo
01.40	Pot na SP v nogometu
02.10	Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Zajčje uganke, ris. 07.05	Dibo, ris.
07.20	Smrkci, ris.
07.35	Čebelica Maja, ris.
07.50	Tačke na patrulji, ris.
08.15	Oddbods, ris.
08.20	Tashijeve pustolovščine, ris.
08.50	Grizzy in glodavčki, ris.
08.55	Maša in medved, ris.
09.00	Heidi, ris.
09.20	Mia in jaz, ris.
09.45	Jaz sem Luna, 2. sez., 56. del
10.45	TV prodaja
11.00	Jaz sem Luna, 2. sez., 57. del
12.00	Jaz sem Luna, 2. sez., 58. del
13.00	TV prodaja
13.15	Vloga za Emo, slovenski film
15.10	Zvezde plešejo
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	UEFA Liga prvakov: Real Madrid -
Liverpool, prenos finala
23.40	Zvezdnik z igrišča, ameriški film
I.55	Angel smrti, ameriški film
3.25	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Miš maš
09.40	Videospot dneva
09.45	Napovedujemo
09.50	Popotniške razglednice, Vietnam
10.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
II.15	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža, Slovenski zvoki, Ans.
Hinka Krčka
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (243)
18.15	Nanovo
18.55	Videospot dneva
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2574. VTV magazin
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	1. dan radiodifuznih medijev,
posnetek
22.00	Napovedujemo
22.05	Jutranji pogovori
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
08.55 09.00 09.40
09.55 10.00 10.25 10.30 10.55 11.00 11.05
Napovedujemo 2573. VTVmagazin
06.30 Duhovni utrip: Kriza smisla 06.45 Koda, izob. odd. 07.20 Nevarna Zemlja, dok. ser. 07.50 Glasbena matineja 07.50 Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana z gosti, dirigent Andrej Zupan
08.50 Pesmi iz Beneške Slovenije:
Nediški puobi 09.15 Slastna kuhinja: Rižota s školjkami 09.30 Japonska kuhinja, jap. nan. 10.30 Začnimo znova, slov. nan. 11.00 Žogarija
11.30 Hišica v preriji - blagoslovljeni naj
bodo vsi otroci, am. film 13.20 Svetovni popotnik: Divji zahod 14.25 Zvezdana
15.20 Slavnostni koncert ob 70-letnici: Policijski orkester, Marjan Peternel, Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan 17.10 Dobrodelna prireditev OKS, posnetek iz Ljubljane Z NST 18.20 Otok Ellis - zgodba o ameriškem
snu, dok. odd. 19.10 Z glasbo in s plesom: Otožni letni časi na sončni strani Alp, Mate Bekavac, godalni orkester in gosti 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Štirinožni kozmonavti, ruska dok. odd.
20.55 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 21.20 Ambienti 21.55 Avtomobilnost 22.25 Bleščica, odd. o modi 23.00 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert 01.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Zajčje uganke, ris. 07.05	Dibo, ris.
07.20	Smrkci, ris.
07.35	Čebelica Maja, ris.
07.50	Tačke na patrulji , ris.
08.40	Heidi, ris.
09.05	Mia in jaz, ris.
09.35	Jaz sem Luna, 2. sez., 59. del
10.40	TV prodaja
10.55	Jaz sem Luna, 2. sez., 60. del
11.55	TV prodaja
12.10	Lov za svobodo, ameriški film
14.20	Predobra zame, ameriški film
16.25	Gremo mi po svoje, slovenski film
18.15	Vrtičkanje
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Zvezde plešejo
22.45	Selena, ameriški film
1.15	Boksar, ameriški film
3.30 Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš
Ustvarjalne iskrice (242), poletna zapestnica lujei V m
Kultura, informativna oddaja 2574. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujmo 15 let ans. Javor, posnetek koncerta
13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.35 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
preživetje v naravi 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Slovenski zvoki, Ans.
Hinka Krčka 21.15 Napovedujemo 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila
06.10 Utrip, zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.15 Kuharija na kubik, kuharska odd.
10.50 10 domačih
11.20 Vem!, kviz
12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?
12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35 Sveto in svet: Izobraževati tudi za
radost življenja 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan
16.00 Operne arije: Bernarda Bobro, Slavko Savinšek, Andrej Debevec, Monika Bohinec 16.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih 17.55 Novice 18.00 YoungVillageFolk 18.05 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.00 Volitve 2018 22.00 Odmevi
22.15 Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank 22.35 Šport, kultura, vreme 23.00 Umetni raj
23.35 Glasbena matineja: Trutamora Slovenica in Vedun: Zvočne podobe Zemlje s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.00 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se gibak, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris.
07.55 Sprehodi v naravo: Perunikino
kraljestvo 08.10 Slovenski vodni krog: Ledava, dok. nan.
08.40 Drevesa pripovedujejo: Hrast, dok. ser.
09.25 Brez pik in vejic o Venu Tauferju,
portretni film 10.30 Dobrojutro 13.20 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
14.25 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 15.10 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor 16.30 Halo TV
17.00 Začnimo znova, slov. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Studio kriškraš: Žogarjevi 19.15 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah
19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Havaji 21.00 Oproščen, norveška nad. 21.50 Jutri, francoski dok. film 01.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli: Varno v prometu, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.20	Grozni Gašper, ris.
07.30	Grossery Gang, ris.
07.35	Sabrina, ris.
08.00	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 22. del
08.15	TV prodaja
08.30	Dr. Oz , 5. sez.
09.25	TV prodaja
09.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 181. del
11.00	TV prodaja
11.15	Iskre treh src, 1. sez., 43. del
12.15	TV prodaja
12.30	Ukradena preteklost, 1. sez., 10. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 41. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 61. del
15.35	Iskre treh src, 1. sez., 44. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 182. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 11. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Volitve 2018
22.00	Moja boš, 2. sez., 18. del
23.00	24UR zvečer
23.35	Mentalist, 7. sez., 5. del
0.30	Lov na morilca, 3. sez., 8. del
I.25	Ljubke lažnivke, 10. del 2.20	24UR zvečer, ponovitev
2.55 Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.10	2574. VTV magazin,
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
II.25	Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop corn, Orlek, Hamo
17.55	Napovedujemo
18.00	Koroški bukvar Bogomir Fajmut Fajči
18.30	Regionalne novice
18.35	Videospot dneva
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Volitve 2018, Janez Janša,
predsednik SDS
21.00	Regionalne novice
21.05	Zimski večer z ans. Jug, posnetek
koncerta
22.30	Napovedujemo
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
06.15 Kultura, odmevi
07.00 Dobro jutro, poročila
10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem
studiu 11.15 Vem!, kviz
11.45 Obzorja duha: Edvard Kocbek 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: Ilinka Todorovski 14.35 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.30 Od popka do zobka, zabavno-
poučna odd. za otroke 15.55 Inside - Offside: V zaledju
predsodkov, dok. odd. 16.30 Zlata dekletai, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Doktorica Fosterjeva, brit. nad. 21.00 Tribuna - Veseli upor, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi
22.15 Volitve 2018: Predstavitveni pogovori s predsedniki strank 22.35 Šport, kultura, vreme 23.10 Pričevalci: Franc Erce 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.05 Info-kanal
06.15	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan: Iz mariborskega studia
11.00	Vem!, kviz
11.30	Slastna kuhinja: Hačapuri
11.50	Umetni raj
12.25	Zlata dekleta, am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Z Mišo...
14.35	Duhovni utrip: Kriza smisla
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.35	Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Notranjski odred Cerknica, kviz
16.30	Zlata dekleta, am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.10	Trobka in Skok, ris.
18.15	Živalski čira čara, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05	Film tedna: Kentaver, kopr. film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, kultura, vreme
23.10	Panoptikum
00.10	Turbulenca, izob. odd.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.10	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Vetrnica: Viličar 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o kruhu 08.20 Martina in ptičje strašilo: Dogovor 08.30 Žogarija 08.55 Alpe-Donava-Jadran 09.20 Village Folk - Ljudje podeželja, dok. ser.
09.45 Začnimo znova, slov. nan. 11.00 Halo TV 11.25 Dobro jutro
14.15 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu
15.20 Nuša Derenda: Čez 20 let, koncert 16.30 Halo TV
17.00 Začnimo znova, slov. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.00 Kdo si pa ti?, dok. ser. o
mladostnikih 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Marihuana kot rešilna bilka, am.
dok. odd. 21.00 Prava ideja 21.35 Akcent: Psevdoznanost in
praznoverje na pohodu 22.35 Čudesa, kopr. film 00.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Ribič Pepe: O tremi in barčici 08.20 Kanape, odd. TV Lendava 08.50 10 domačih 09.40 Začnimo znova, slov. nan. 11.00 Halo TV 11.25 Dobro jutro
14.15 Dober dan: Iz mariborskega studia 15.10 Vikend paket 16.30 Halo TV 17.10 Ambienti
17.50 Rokomet - kvalifikacije za EP (Ž) -Slovenija : Danska, prenos iz Celja 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Nogomet - pokal Slovenije:
Olimpija : Aluminij, finale, prenos iz Ljubljane 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Prevara (I.), am. nad. 23.40 Glasbeni spoti 00.45 Rokomet - kvalifikacije za EP (Ž) - Slovenija : Danska, posnetek iz Celja
01.55 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Aluminij, finale, posnetek iz Ljubljane 03.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli: Varno v prometu, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.25	Sabrina, ris.
07.50	Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.
08.15	TV prodaja
08.30	Dr. Oz , 5. sez.
09.25	TV prodaja
09.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 182. del
11.00	TV prodaja
11.15	Iskre treh src, 1. sez., 44. del
12.15	TV prodaja
12.30	Ukradena preteklost, 1. sez., 11. del
13.30	Usodno vino, 2. sez., 42. del
14.30	Jaz sem Luna, 2. sez., 62. del
15.35	Iskre treh src, 1. sez., 45. del
16.30	24URpopoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., zadnji del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 12. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 60. del
21.00	Moja boš, 2. sez., 19. del
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Lov na morilca, 3. sez., 9. del
0.30	Ljubke lažnivke, 11. del
I.25	24UR zvečer, ponovitev
2.00	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Volitve 2018, Janez Janša, predsednik SDS
II.20	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.45	Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.05	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.20	Videospot dneva
18.25	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.50	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2575. VTV magazin,
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Volitve 2018, Predstavitev
kandidatov Socialnih demokratov v Savinsko - Šaleški regiji
21.00	Dotiki gora: Dleskovec
21.20	Vabimo k ogledu
21.25	Kmetijski razgledi
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli: Varno v prometu, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.20	Sabrina, ris.
07.40	Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris.
08.05	TV prodaja
08.20	Dr. Oz , 5. sez.
09.15	Resnične ljubezni, 1. sez., 183. del
10.15	TV prodaja
10.45	Iskre treh src, 1. sez., 45. del
11.45	TV prodaja
12.00	Ukradena preteklost, 1. sez., 12. del
12.55	TV prodaja
13.10	Usodno vino, 2. sez., 43. del
14.15	Mamin dan, 1. sez., 1. del
14.55	Lepo je biti sosed, 1. sez., 1. del
15.35	Jaz sem Luna, 2. sez., 63. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Iskre treh src, 1. sez., 46. del
17.55	Ukradena preteklost, 1. sez., 13. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 2. sez., 61. del
21.00	Moja boš, 2. sez., 20. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Mentalist, 7. sez., 6. del
23.30	Lov na morilca, 3. sez., 10. del
0.25	Ljubke lažnivke, 12. del
1.20	24UR zvečer, ponovitev
I.55	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2575. VTV magazin
10.30	Kultura, informativna oddaja
10.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
II.00	Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.25	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (244)
18.15	In prišel je ...,gledališka predstava Vrtca Velenje
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop corn Imperij, San Di Ego
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 21
24. maja 2018
»»WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

KING, STEPHEN: Gospod Mercedes
od - Odrasli / 821-312.4 -Kriminalni romani
Ameriški pisatelj Stephen King velja za enega najuspešnejših sodobnih pisateljev in dobitnik mnogih priznanj. Je mojster grozljivk in srhljivk, nič manj pa ni uspešen na področju napetih kriminalnih romanov. Gospod Mercedes je prvi del trilogije, kjer igra glavno vlogo upokojeni in depresivni kriminalist Bill Hodges. Ko se nekega jutra zgodi nenavaden zločin, ko neznani morilec v ukradenem mercedesu zapelje v množico ljudi, ki čakajo, da se odpro vrata zaposlitvenega sejma, in ko umre osem nedolžnih ljudi, se Hodges zbudi iz svoje otopelosti. Ko dobi pismo neuravnovešenega morilca, se odloči primer za vsako ceno razrešiti. Vzporedno spremljamo zgodbo BradyJa Hartfielda, ki živi v svoji rojstni hiši s svojo mamo alkoholičarko. Ko je z ukradenim mercedesom zapeljal v množico nedolžnih ljudi, je občutil neznanski užitek, ki pa ga želi še enkrat doživeti ...
CHAPMAN GARY: Štirje letni časi zakona
od - Odrasli / 17 - Etika
Eden najbolj znanih družinskih terapevtov in avtor tudi pri nas že dobro znane uspešnice 5 jezikov ljubezni tokrat med nas prinaša novo knjigo Štirje letni časi zakona. V njej na preprost in razumljiv način, ki temelji na pripovedih in izkušnjam mnogih parov, predstavi štiri stanja v zakonu, ki se pogosto menjavajo v več ali manj vseh zakonih in partnerstvih. Menjavajo se
boleha za hudo imunsko boleznijo, zaradi katere že od rojstva ni šla iz hiše. Živi skupaj z mamo in njeno medicinsko sestro Carlo. Šola se doma, v svojem prostem času pa bere. Ko pa se v sosedno hišo vseli družina, med katerimi je tudi Olly, ki je prav Mede-linine starosti, poteka vse brez posebnih pretresov. Kmalu naveže stike preko telefona in računalnika. Carla brez mamine vednosti dovoli srečanje med mladima dvema in seveda se med njima stke ljubezen, ki pa skoraj neizbežno vodi v katastrofo, ki pa je Medeline nikakor ni pričakovana ...
CARNAVAS PETER: Oliver in medved
ml - Mladina / C - Slikanice
Avstralski pisatelj Peter Carnavas je že od otroških let risal. Prerisoval je like iz svojih najljubših slikanic in tudi postal pisatelj in ilustrator za otroke. Z vsemi svojimi knjigami dosega uspehe in je bil nominiran za številne nagrade.
pomladna pričakovanjA, poletna sproščenost, jesenska zaskrbljenost in ne nazadnje tudi zimsko nezadovoljstvo. Kot pravi avtor, letni časi zakona pridejo in odidejo. Vsaka sreča vsebuje tudi preizkušnje, ki pa jih je potrebno premostiti. Vedno namreč obstaja upanje.
YOON NICOLA: Vse, vse
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Vse, vse je prvi roman avtorice, ki prihaja z Jamajke in je v hipu postala ena najbolj priljubljenih pisateljic sveta. Medeline je sedemnajstletna deklica, ki
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 24.5. Biotržnica
•	Petek, 25.5. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 27.5. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Eko papriko
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb - 27.5.2018 na osrednjem prostoru, ZELIŠČKOTI
v izvedbi Kulturnega društva Smeško.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
Oliver ima dobrega prijatelja medveda. Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi medved nadvse rad bral knjige. Oliver bi se pa rad igral, a na vse njegove prošnje medved odgovarja: »Samo še minutko ...« Da bi Oliver opozoril nase, mu vrŽe papirnato letalo, mu izmakne stol, medved pa nič! Niti razjezil se ni, dokler mu Oliver ne izmakne njegove knjige. Ko medved končno opazi svet okoli sebe, takrat pa Oliver opazi zelo zanimivo zgodbo v knjigi ...
ISHIGURO KAZUO: Ostanki dneva
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Japonsko-britanski pisatelj Kazuo Ishiguro se je rodil na Japonskem, živi in deluje pa v Angliji. Prejel je kar štiri nagrade Man Booker, ki je ena od najbolj prestižnih nagrad za najboljši roman, v preteklem letu pa je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ostanki dneva je dodelana pripoved ostarelega butlerja Stevensa, ki je bil znan bo vrhunskem opravljanju svoje dolžnosti. Vse svoje življenje je posvetil in služil lordu Darlingtonu, ki je bil pred in med drugo svetovno vojno v samem središču družbenih dogodkov. V svoji profesionalnosti se je odrekel tudi svojemu osebnemu življenju. Odrekel se je namreč ljubezni do gdč. Kenton in v njem ostaja velika praznina, ki se je vedno bolj zaveda. Ko se odpravi na potovanje po Angliji, odkriva lepote dežele, hkrati pa, bolj kot se bliža konec potovanja, bolj se zaveda, da je namesto uspešnega in popolnega butlerja ostal le občutek izgubljene preteklosti.
a ds
Biografija Milene
4	v v
Zupančič
Kultumica Gorenje bo v sredo, 30. maja, ob 18. uri, na terasi Vile Herberstein predstavila knjigo Tadeja Goloba Kot bi luna padla na zemljo. Gre za biografijo Milene Zupančič. Z njo in avtorjem knjige se bo pogovarjala Uršula Menih Dokl.
Knjižno delo sta Zupančičeva in priznani pisatelj ustvarjala skupaj, je pa bogat dokument, ki povzema polpreteklo zgodovino, je pa tudi pol številnih sodobnih dilem.
a mz
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 24. maj
9.30 Galerija Velenje
Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Inventura 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Krmarjenje med partnerstvom in starševstvom, pogovorna delavnica 10.00 Vila Bianca
Regijski izzivi dnevne mobilnosti 17.00 Vrtec Velenje
Zaključek projekta Po poteh in stezicah našega mesta 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Svečana podelitev priznanj Šolskega centra Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Letni koncert pevcev Glasbene šole Velenje
Petek, 25. maj
12.00 Visoka šola za varstvo okolja
Predavanje: prof. dr. Uwe Kierdorf in prof. dr. Horst Kierdorf (Univerza Cologne, Nemčija) 17.00 Galerija Velenje/Velenjska promenada
Iz cikla Festivalska desetka: Ulična slikarska šola - vabljeni k slikanju na ulici 19.00 eMCe plac
Odprtje fotografske razstave Matica Pandela: Doma 20.00 Titov trg
Dan mladosti: MI2, koncert ob 60-letnici Šolskega centra Velenje 20.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert študentov Univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu
Sobota, 26. maj
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Titov trg
Dobrodelni mednarodni Korektbau futsal turnir 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Titov trg
Tematsko vodenje za občane: E-nostalgično raziskovanje Velenja 17.00 Galerija Velenje
Kam? Kaj? Kamišibaj!, dvodnevna delavnica kamišibaj gledališča 17.00 Velenjski grad
Sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu: Ko oživijo strune 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Hajd u kolo Regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti in manjšin 21.00 eMCe plac, terasa
Dnevi mladih in kulture: Bad Copy, Mrigz'n'Ghet, Ivč
Nedelja, 27. maj
9.00 Titov trg
Nogometni turnir: Zivjo, nogomet!
Ponedeljek, 28. maj
11.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Neformalno druženje: Računalništvo za starejše 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Letni koncert pihalnega in mlajšega pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana
Filmsko gledališče: Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu, biografska romantična drama
Torek, 29. maj
9.30 Galerija Velenje
Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Inventura 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Trening starševstva v okviru odzivnega in senzibilnega starševstva: Kako lahko obvladamo otroke v javnosti 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: V eni roki nosim sonce, ustvarjalnica za otroke in odrasle
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
9. revija pevskih zborov Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev
Sreda, 30. maj
10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Zdrav življenjski slog: Kako hormonsko ravnovesje vpliva na nas?
10.30 Dom kulture Velenje, velika
dvorana
Zlata bralka/zlati bralec 2017/2018, zaključna prireditev Kajuhove bralne značke 12.00 Razstavišče Rezervat za poezijo na Starem trgu v Starem Velenju Književni ustvarjalci in prevajalci - Lirikonfestovi lavreati - prijatelji mesta Velenje 16.00 Prešernova 9 b, Velenje Bolezni dojk - učenje samopregledovanja na modelu, predavanje 16.30 Vila Bianca, galerija
Lirikonfestova knjižna stojnica poezije XXI. st. 18.00 Vila Herberstein, terasa vile
Biografija Milene Zupančič: Kot bi luna padla na zemljo 19.00 Vila Bianca
Nekaj liričnega, filmska projekcija ali pesniško/potopisno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Večer tolkalcev Glasbene šole Velenje z gosti
ŠOŠTANJ
Četrtek, 24. maj
8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom
Petek, 25. maj
10.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Ponedeljek, 28. maj
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 29. maj
8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
Sreda, 30. maj
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 25. maj
15.30 Športni park Šmartno ob Paki
Nogomet (U15) - NK Šmartno 1928 : nK Fosilium Šentjur
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Naših 20 let, koncert MePZ Šmartno ob Paki ob 20-letnici delovanja
Prireditveni prostor MC Državna kiparska delavnica - les
Sobota, 26. maj
10.00 OŠ bratov Letonja
Dan z Robinom Hoodom (streljanje z lokom za otroke)
10.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U11) - NK Šmartno 1928 : NK Zreče
16.30 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (člani) - NK Šmartno 1928 : NK KNK Kozje Prireditveni prostor MC Državna kiparska delavnica - les
Nedelja, 27. maj
15.00 Športni park Šmartno ob Paki
Nogomet (U17) - NK Šmartno 1928 : NK Rudar Velenje
17.00 Športni park Šmartno ob Paki
Nogomet (U19) - NK Šmartno 1928 : NK Rudar Velenje Prireditveni prostor MC Državna kiparska delavnica - les Pohod PD Šmartno bo Paki na Olševo (1929 m) - prijave na pohod pri članih društva
Sreda, 30. maj
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Pravljični direndaj (muzikal) OŠ bratov Letonja
29. maja, ob 16:20 - polna luna (ščip)
Barvna potovanja
Šoštanj, 17. maja - Z razstavo Barvna potovanja slikarja Zdravka Dolinška, so pri Zavodu za kulturo Šoštanj obeležili teden ljubiteljske kulture in hkrati ponudili lokalnemu prostoru svež vpogled v slovenski likovni prostor. Nedvomno je avtor pravo ime za estetiko in skladnost, saj v svojih delih ne skriva navdušenja nad vsem lepim. Na odprtju je gosta predstavila Anamarija Stibilj Šajn, likovna kritičarka, ki je med drugim povedala: Zdravko Dolinšek ima občutek. Zaradi njega mu uspeva opustiti tiste nadrobnosti, ki bi utrujale pogled, uspeva mu naravno ko-loristično pestrost in glasnost rahlo umiriti in utišati s svojim stanjem duha, prav tako tudi osvetliti, osončiti in popeljati v lahko-
tno prosojnost, pa intervenirati z drobnimi, premišljenimi kola-žnimi aplikacijami ali s kančkom živahne barvne esence razburkati misel, ki se spokojno sprehaja po poti odkrivanja in vsrkavanja lepot sveta.
Dogodek v galeriji je bil prvi po praznovanju 20. obletnice delovanja tega prostora, ki je bila obeležena v aprilu, razstavo pa je odprl direktor zavoda Kajetan Čop, ki je ljubitelje umetnosti povabil k obisku tudi v prihodnje. Program Glasbene šola FKK, šoštanjski oddelek pa je odlično dopolnjeval lep večer.
a MBK, foto dejan Tonkli
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
SOLO: ZGODBA VOJNE ZVEZD
Solo: A Star Wars Story, ZF akcija, 143 minut (ZDA)
Režija: : Ron Howard Igrajo: Emilia Clarke, Woody Harrelson, Jon Favreau, Donald Glover, Alden Ehrenreich
Petek, 25. 5., ob 21.30 Sobota, 26. 5., ob 20.30 - 3D Nedelja, 27. 5., ob 17.45
MAŠČEVALCI: BREZMEJNA VOJNA
Avengers: Infinity War, akcijska pustolovščina, 155 minut (ZDA) Režija: Anthony Russo, Joe Russo Igrajo: Tom Holland, Scarlett Johansson, Karen Gillan, Tom Hiddleston, Chris Hemsworth
Ponedeljek, 28. 5., ob 17.15, 3D
JAMSKI ČLOVEK
Early Men, sinhronizirana animirana pustolovščina, 89 minut, (ZDA, Francija, VB) Režija: Nick Park
Slovenski glasovi: Vid Valič, Renato Horvat, Sašo Prešeren, Maja Kunšič Petek, 25. 5., ob 18.00 Nedelja, 27. 5., ob 16.00 - otroška matineja
TRI SEKUNDE
Three seconds, športna akcijska drama, 133 minut (Rusija) Režija: Anton Megerdichev Igrajo: Vladimir Mashkov, John Savage, Marat Basharov, Ivan Kolesnikov Sobota, 26. 5., ob 18.00 Nedelja, 27. 5., ob 20.30
NIKOLI ZARES TUKAJ
You Were Never Really Here, triler, 90 minut (VB, Francija, ZDA) Režija: Lynne Ramsay Igrajo: Joaquin Phoenix, Ekaterina Samsonov, Alessandro Nivola, Alex Manette, John Doman Petek, 25. 5., ob 19.45 Sobota,26. 5., ob 19.45 - mala dvor. Nedelja, 27. 5., ob 20.00 - mala dvor.
DVIGNI SIDRO
Elias og Storegaps Hemmelighet, sinhronizirana animirana pustolovščina, 74 minut (Norveška)
Režija: Simen Alsvik, Will Ashurst Slovenski glasovi:
Sobota, 26. 5., ob 18.15 - mala dvor. Ponedeljek, 28. 5., ob 18.30 - mala dvorana
BABICA
Sage femme, komedija, drama, 117 minut (Francija, Belgija) Režija: Martin Provost Igrajo: Catherine Frot, Catherine Deneu-ve, Olivier Gourmet, Quentin Dolmaire Petek, 25. 5., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 26. 5., ob 21.30 - mala dvor.
FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU
Film Stars Don't Die in Liverpool), biografska romantična drama, 106 minut (VB)
Režija: Matt Greenhalgh Igrajo: Annette Bening, Jamie Bell, Julie Walters, Kenneth Cranham, Vanessa Redgrave
Ponedeljek, 28. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 19. 22. 2018, barve: CM K, stran 24
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
24. maja 2018
Nagradna križanka »Galeb«

RADIO VELENJE
svet perila
Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade, d. o. o.
Tekstilna hiša Velenje
Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si
Nudimo Vam:
kopalke perilo nogavice pižame bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače
Od vrhunskih kreacij do cenovno izredno ugodnih modelov.
Galeb * Triumph * Lisca * Calida * Pounje * Snelly
Prijazno vabljeni!
Nagrajenci nagradne križanke »Trgovine Emma«, objavljene v tedniku Naš čas, 10. maja 2018 so:
•	Zorica Seizovič, Zidanškova 7, 3320 Velenje
•	Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje
•	Milan Goršek, Bevče 28, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Emma, Šaleška cesta 16, Velenje (na sproti Mercator centra. Rešitev križanke: ZA VSE GENERACIJE.
Mega
MOBILNA TELEFONIJA
SVOBODA POSLOVNE KOMUNIKACIJE
h m w www'me9a"m's|
Mena mm t 03 777 00 77
_	E prodaia@mega-m
PAKET
PREMIUM
minut v vsa SLO omrežja
30 GB
Podatkov
150
minut klicev iz SLO v EU-območje
19,99 €
PRODAJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 #SIP (BČS)
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
NAGRAJENCI TRADICIONALNE NAGRADNE IGRE
KMETIJSKE ZADRUGE ŠALEŠKA DOLINA
1.	nagrada: 5 dnevni paket letovanja v termah Olimia, Podčetrtek za 4 osebe + karte za bazen: Stenšak Dominik, Ljubija 120, 3330 Mozirje
2.	nagrada: 2 kg ekološke govedine; Menhart Bojana, Topolšica 54, 3326 Topolšica
3.	nagrada: 2 zaboja jabolk; Trebičnik Aleš, Šmartno ob Paki 21, 3327 Šmartno ob P.
4.	nagrada: 100% jabolčni sok Slodar (10 l); Dvorjak Roman, Škale 136, 3320 Velenje
5.	- 10. nagrada: Majica KZ Šaleška Dolina; Zbičajnik, Bele Vode 63, 3320 Velenje Polak Jože, Skorno 30, 3327 Šmartno ob Paki; Šantco Uroš, Gavce 54, 3325 Šmartno ob Paki; Oštir Janko, Hrastovec 47 a, 3320 Velenje; Lesjak Branko, Lipje 42 b, 3320 Velenje; Štih Tomaž, Kamenica 8 a, 8296 Krmelj
Čestitamo! Nagrajenci dobijo obvestilo o prevzemu nagrade po pošti!
Z vami iz za vas!
-t--art ^ Komunalno podjetje Velenje * S -	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna t ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 14. do 20. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od14. maja do 20. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

f jy -ii

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 4. junija 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.
Zdravniški nasveti, gost: prim. Janez Poles, dr. med., specialist internist iz Bolnišnice Topolšica. Tema: poskrbimo za mladostno srce
ČETRTEK, 24. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. maja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 14. do 20. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 14. do 20. maja niso (v mikro-g SO2/m3 zrak a) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
SMS/MMS
z UUV
Naš čas, 24. 5. 2018, barve: CM K, stran 23
24. maja 2018
««WAS
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIČNINE
HIŠO z dvema ločenima vhodoma 55/2 in 35/m2 v Ljubiji-Kolovrat pri Mozirju, prodam. Cena 55.000 €. Gsm: 070 777 281
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. DOMAČI KRAŠKI TERAN, prodam. Gsm: 070 250 817.
RAZNO
GUGALNICO - železno ogrodje, leseno klop, prodam. Gsm. 051 626 788
ŽELEZNA mrežasta vrata 190x90 z ključavnico in starejši varilni aparat, prodam. Gsm: 051 626 788 PREDSETVENIK z dvema ježema 220x220, dobro ohranjen, tračni obračalnik z manjšo okvaro in cevi za oder za sušenje sena, prodam. Gsm: 031 587 884 ali tel. 03 588 29 02 KLET FURLAN vabi na pokušino re-foška, caberneta, malvazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411
RAČUNALNIK, osebni, E-2180, pripravljen za uporabo (monitor, miška, tipkovnica). Prodam za 55 €. Gsm: O4I 692 995
MOBITEL SONY, Xperia Z1 compact, črne barve, vzdržljiva baterija, prodam za 65 €. Gsm: O4I 692 995
STIKI-POZNANSTVA
Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 26.5. do 27.5.2018, Daša Bur-šič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
•	HRNJIC SALMIR , Velenje, Stan-tetova ulica 7 in HAJDARI ANITA, Velenje, Šalek 89
•	JERINIČ DARKO , Velenje, Stante-tova ulica 9 in TOPREK MIRJANA, BIH, DOBOJ, SOLUNSKIH DOBRO-VOLJACA C 2
•	GLASENČNIK TOMAŽ, Šmar-
tno ob Paki, Skorno 5 in PIREČ-NIK VESNA, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 36
SMRTI
•	KVARTIČ ŠTEFANIJA, roj. 1937, Velenje, Ljubljanska cesta 25
•	LESKOŠEK RUDOLF JOŽEF, roj. 1940, Velenje, Gorenjska cesta 13
•	KEJŽAR TATJANA, roj.1947, Velenje, Jurčičeva cesta 5
UaWAS si lokalne
Zakaj ne bi jutri avtomobila pustili doma?
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna:
ŠKALE, 170 m2, zgrajena l. 1978, 642 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 95.000 €
Prodaja, hiša, samostojna: POD-KRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 2010, 1.184 m2 zemljišča, EI v izd., sedaj samo 135.000 €
jr
c na
ww ,,v i ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Če se bomo po vsakodnevnih poteh odpravili bodisi peš bodisi z javnim prevozom ali kolesom namesto z avtomobilom, bomo povečali svojo varnost, izboljšali zdravje in poskrbeli za čisto okolje
Ste vedeli, da je pot v šolo s sredstvi javnega prevoza sedemkrat bolj varna kot z avtomobilom? Da lahko s kolesarjenjem v službo vsak mesec prihranimo do 200 evrov in ohranjamo psihofizično kondicijo? Tudi zato so zelena prevozna sredstva na dnevnih poteh v službo ali šolo boljša izbira od vožnje z avtomobili, ki povzroča vse več prometnih zastojev in nesreč, onesnaževanje zraka in hrup, krči zelene površine in zmanjšuje kakovost življenja v mestih. Te negativne posledice intenzivne dnevne mobilnosti lahko odpravimo s spreminjanjem potovalnih navad prebivalcev, ozave-ščanjem o pozitivnih vplivih uporabe zelenih prevoznih sredstev na zdravje in okolje, nadgradnjo omrežja javnega potniškega prometa in z drugimi ukrepi. Mestna občina Velenje jih išče v sodelovanju z različnimi deležniki v okviru projekta Smart Commuting, v 85 odstotkih sofinanciranega iz programa teritorialnega sodelovanja Interreg Srednja Evropa. Ker vsakodnevne poti delavcev in šolarjev velikokrat potekajo zunajzven občinskih meja,
■■■ter
res,
_ _ , . _ _ . , _ . . _ Ä _ __ European Union
CENTRAL EUROPE ssçass
SMART COMMUTING
je za učinkovite rešitve vsakodnevnih prevozov potrebno vzpostaviti sodelovanje na regijski ravni. Zato bo Mestna občina Velenje v sklopu projekta Smart Commuting pripravila celostno prometno strategijo na območju Velenja kot gospodarskega in izobraževalnega središča v regiji ter Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mislinje, Slovenj Gradca, Dobrne, Mozirja, Polzele, Nazarij, Celja in Žalca ter nadgradila avtomatiziran sistem izposoje koles Bicy. K sodelovanju pri izvedbi pilotnih ukrepov projekta Smart Commuting se je zavezalo tudi 28 podpisnikov memoranduma, ki stremijo k bolj učinkovitim načinom vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo, da bo dnevna mobilnost hitrejša, varnejša ter okolju prijaznejša, kar bo pozitivno vplivalo na trajnostni razvoj mest in kakovost našega vsakdanjega življenja.
•	www.interreg-central.eu/Content.
Node/SMART-COMMUTING.html
•	www.velenje.si
Postanite naročnik
'"Was
novice
od 25. 5. do 31. 5.
-	25. maja 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo, posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posvečeno temu pomembnemu dogodku iz naše polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici in popolnoma prenovili;
-	25. maja 2005 je v Benetkah umrl slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je otroštvo preživljal v Arnačah pri Velenju;
-	26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepe-lil celoten trg skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kaj-
tnarjeve hiše v Starem Velenju; verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiše;
-	26. maja 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo;
-	27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podružnice Zveze socialistične mladine Slovenije zamenjal Milan Kopušar, kasneje župan Občine Šoštanj in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal kasnejši poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in današnji velenjski župan Bojan Kontič;
-	pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je začela 28. maja leta 1919, je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda;
-	28. maja 1999 je bila ustanovna skupščina Šaleškega akadem-
dr. Karel Verstovšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
skega pevskega zbora;
-	29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volivci odločali o novi lokalni samoupravi; Občina Velenje se je razdelila na tri nove občine: Mestno občino Velenje, Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki;
-	leta 1917 je bila 30. maja v dunajskem državnem zboru Av-stro-Ogrske sprejeta "majniška deklaracija"; Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastan-
kom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v Državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec; deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije; deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijski-mi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika de-klaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917; zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918;
-	30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgodil« Dan mladih in kulture;
-	31. maja leta 1881 je bila rojena Anica Lušin, učiteljica v Plešiv-cu pri Velenju, ki je bila velika Cankarjeva ljubezen, ki jo je opisal v številnih črticah in pesmih; pokopana je na pokopališču v Plešivcu pri Velenju.
a Damijan Kljajič
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
I*
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

V SPOMIN
IVICA PIRMANSEK
17. 5. 1939 - 24. 5. 2016
Mamičine sanje
Sedaj, ko sama v tvoji postelji ležim in mislim svoje sanje, sprašujem zate mami se, le kaj sanjarila si ti, je sploh kdo vprašal zanje?
Tako premlevam najino življenje, bili sva srečni skupaj jaz in ti, zato hvaležna ti je tvoja hči, zelo verjetno vse tri hčere: Lora, Lejla, Dalija.
Naš čas, 19. 24. 2018, barve: CM K, stran 24
Festival petja in glasbe obogatila še Medena tržnica
Na šoštanjskem Trgu Svobode v soboto zadonela glasba in petje - Dogodek so popestrile stojnice z medenimi izdelki - Med zbranimi tudi obrazi političnih kandidatov - Veliko pozornosti pritegnil obisk Janeza Janše
Mojca Štruc
V soboto je bil v Šoštanju pravi čebelnjak. Okrog petnajstih stojnic, za katerimi so stali uniformirani čebelarji, se je gnetlo ljudi, ki so ta dan imeli kaj videti in tudi slišati.
Več organizatorjev, več nastopajočih
Občina Šoštanj se je v sodelovanju z Društvom upokojencev Šoštanj, Zavodom za kulturo Šoštanj in Turistično olepševalnim društvom Šoštanj odločila, da izvede tradicionalni Festival petja in glasbe. Toda tokrat so, v počastitev prvega praznovanja svetovnega dne čebel, k sodelovanju povabili tudi čebelarje. »Na občini se je porodila ideja, da bi pripravili tudi nekaj na temo svetovnega dneva čebel in v čebelarski družini Ravne-Šoštanj so se strinjali. Odločili so se za Medeno tržnico. Vesel sem, da je danes tukaj tako živahno,« je zadovoljno povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih.
Lokalni čebelarji so bili priložnosti za sodelovanje veseli. »Odločili smo se za Medeno tržnico, da bi med ljudi prinesli nekaj veselja. Na stojnicah tako ponujamo med, cvetni prah, propolis, matični mleček in vosek,« je povedal predsednik Čebelarske družine Ravne--Šoštanj Stanislav Drev. Poudaril je, da čebelarjem Medena tržnica ne pomeni le prodaje izdelkov, temveč mnogo bolj možnost predstavitve dela društev in
čebelarskih krožkov.
Obiskovalci so si z veseljem ogledovali ponudbo in predstavitve na stojnicah, prav tako veseli pa so si ogledali tudi nastope sodelujočih na Festivalu petja in glasbe. Le lučaj od stojnic je bilo v soboto mogoče slišati Mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj, Moški pevski zbor Ravne, Ženski pevski zbor Lokovica, otroški in mladinski pevski zbor OŠ KDK Šoštanj, Gaber-ški cvet in Pihalni orkester Zarja, člani Folklorne skupine Oglarji pa so še zaplesali.
Kar se čebelarstva tiče, največji na svetu - predvsem po srcu
Čebele so za preživetje ljudi izjemnega pomena. V soboto zbrani čebelarji se tega seveda zavedajo in skušajo to zavest prenesti tudi drugim. To je tudi eden od razlogov, da se je slovenska delegacija pri Združenih narodih borila za določitev svetovnega dne čebel. In uspela. »Meni osebno svetovni dan čebel pomeni zelo veliko. Ponosen sem, da nam je uspelo. Slovenija je morda majhna na zemljevidu, ampak, kar se čebelarstva tiče, pa mislim, da smo največji na svetu - predvsem po srcu,« je razmišljal čebelar Franc Podkrižnik. »Na ta svetovni dan čebel smo se vsi čebelarji dolgo pripravljali in zato smo zelo veseli, da je naša ideja uspela. Bili smo slišani in to je za nas zelo pomembno,« pa je dejal predsednik Čebelarske zveze SAŠA
Predsednik Čebelarske družine Ravne-Šoštanj, Stanislav Drev.
Tomaž Lesnjak.
»Festival in tržnica«: Na sobotni prireditvi so v Šoštanju odlično združili Festival petja in glasbe in Medeno tržnico.
ki zadnje tedne v nas zrejo predvsem s plakatov. »Ampak naša prisotnost ni samo promocija, je odraz spoštovanja dela občinske uprave in župana,« je dejal Franc Rosec. Dopolnil ga je Drago Koren, ki je poudaril, da bi na prireditev prišel tudi, če ne bi bila ravno v predvolilnem obdobju. »To je prireditev, ki jo je vredno obiskati,« je dejal in pristavil, da se mu zdi razmišljanje o pomenu čebel izredno pomembno. »Pravzaprav je življenje ljudi odvisno od čebel. Če bodo izumrle, bomo izumrli tudi ljudje,« je razmišljal Koren. Da je svetovni dan čebel izjemen korak v prepoznavnosti Slovenije in tudi odlična priložnost za izvoz slovenskega znanja, pa je prepričan Jan Škoberne. »V resnici je simbolika svetovnega dneva čebel simbolika našega preživetja in obeležitev tega
Predsednik Čebelarske zveze SAŠA Tomaž Lesnjak je prepričan, da Medena tržnica prispeva »Saj veste, da ima- k prepoznavnosti mo svetovne dne-	čebelarjev.
ve tudi za različne
neumnosti - za čebele pa ga nismo imeli, četudi vemo, da bi brez njih težko preživeli,« pa je poudaril Stanislav Drev.
Čebele pomembne tudi političnim kandidatom
Vtis, da bodo čebele odslej visoko spoštovane tudi v političnem okolju, so v Šoštanju dajali mnogi prisotni obrazi,
dne je morda eden najpomembnejših dosežkov Slovenije in mednarodne skupnosti,« je še dejal Škoberne.
Kar nekaj časa si je na vsaki od stojnic Medene tržnice vzel tudi prvak SDS Janez Janša. V Šoštanju je bil v spremstvu svojega štiriletnega sina Jakoba, ki je bil menda 'kriv' za Janšev prihod. »Ko je slišal, da bodo tukaj stojnice z medom, je na vsak način hotel, da prideva,« je povedal Janša in dodal, da v družini živijo s čebelami, saj imata Jakobova dedek in babica čebelnjak. »To je koristna in prijetna dejavnost, s katero sta otroka zrasla,« je še dejal Janša.
Čebelarstvo ima dolgo tradicijo; da se njegov pomen ne bi pozabil, pa so dogodki, kot je Medena tržnica, še kako pomembni. Šoštanjski župan se tega zaveda. Dejal je, da lahko verjetno tudi v prihodnjem letu pričakujemo podobno kombinacijo prireditev, kot smo ji bili priča minulo soboto.
Franc Podkrižnik ima med čebelarji funkcijo svetovalca na terenu.
■
Različne generacije so si izmenjale znanje
: Velenje, 16. maj - Andragoški center Slovenije je s sloganom Slovenija, učeča se dežela, ponovno povezal na stotine ustanov, podjetij, skupin, posameznikov in drugih, ki delujejo v izobraževanju, ter priredil 23. Teden vseživljenjskega učenja. Vseslovenska promocijska kampanja za izobraževanje in učenje bo potekala vse do konca junija,
njena letošnja posebnost pa je osem akcij, katerih namen je ozaveščanje in informiranje čim širšega kroga prebivalstva o vlogi vseživljenjskega učenja na področjih, kot so ekologija, kultura, medgeneracijsko sodelovanje, aktivna starost, zdravje, prostovoljstvo in planinstvo. Zvrstilo se bo preko deset tisoč dogodkov, v Šaleški dolini pa več kot 50. V Velenju jih je naznanila otvoritev nove razstave v Vzorčnem mestu, dogajanje pa se je razmahnilo s Parado učenja.
Prejšnjo sredo je namreč na 16 prizoriščih po vsej Sloveniji in tudi na Titovem trgu v Velenju potekala Parada učenja ali Dan učečih se skupnosti, ki jo je pripravila koordinatorica aktivnosti v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja na našem območju Ljudska univerza Velenje. »Zbralo se je 45 partnerjev, ki se v Velenju in širši okolici ukvarjamo z izobraževanjem. Ker smo v evropskem letu kulturne dediščine, eden njenih stebrov pa je ples oziroma predvsem folklora, smo k pripravi spremljevalnega programa povabili plesalce vseh generacij - od otrok iz Vrtca Velenje do osnovno- in srednješolcev ter članov Univerze za III. življenjsko obdobje, za medkulturno noto pa je z orientalskimi plesi poskrbelo društvo Magnolija,« je povedala direktorica Ljudske univerze Brigita Kropušek Ranzinger in povedala, da se bo v sklopu aktivnosti, ki jih šaleški organizatorji napovedujejo v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, za vsakogar kaj našlo - tako za dušo in telo kot za izobraževanje in kulturo.
a Tina Felicijan
Pihalni orkester Zarja zlat s pohvalo
Pihalni orkester Zarja Šoštanj se je minuli vikend v Jesenicah udeležil 6. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju »IMC 2018«. »Ker naš orkester v glavnem sestavljamo amaterji in je le malo akademsko izobraženih glasbenikov, smo v priprave na tekmovanje vložili kar veliko truda,« je povedal predsednik Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj Srečko Potočnik. Za nastop v kategoriji C so prejeli 92,64 točk in s tem zlato priznanje s pohvalo. »To je najvišje priznanje, ki ga je mogoče doseči na tekmovanju, tako da smo z dosežkom izredno zadovoljni,« je še povedal Potočnik.
■ ms