LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I Z O B R A 2 E V A L N I H ZAVODIH LJUBLJANA, B. MARCA 1966 LETO XVII ST. 5 POSVETOVANJE O SOLSKI TELEVIZIJI Nedosegljivi ekran Osrednje vprašanje na posvetu televizorjev v šolah. Po neurad-o šolski televiziji, ki ga je orga- nih podatkih je v šolah okrog 300 nizirala skupina za kulturo in televizorjev, za učinkovito upora-tisk pri izvršnem odboru glavne- bo TV šolskih ur pa bi jih potre-ga odbora SZDL Slovenije (21. fe- bovali okrog 2000; nakup televi-bruarja v Ljubljani) je bilo, kaj zorja pa bo najbrž še dolgo ne-storiti, da slovenska šolska televi- dosegljiva želja vseh revnejših Pedagoško-psihološko izobraževanje učiteljskega kadra je nezadovoljivo v Odprlo pismo Zveze pedagoških društev Jugoslavije zija ne bi bila le nekakšno dopolnilno vzgojno-izobraževalnega procesa, kot je na sedanji stopnji razvoja, temveč samostojno izobraževalno sredstvo, vključeno v vzgojno-izobraževalni sistem. Sredstvo, ob katerem bo učitelj šol. Medtem ko je pri nas vprašanje potrebnosti televizije v šoli postavljeno na trdna tla samo teoretično, pa se godi zagrebški televiziji precej bolje: izobraževalnemu programu so odmerili v še vedno nujno potreben, ki pa Zagrebu tretjino celotnega RTV ga bo razbremenilo s tem, kar TV programa! Z denarjem, ki ga do-lahko nudi, zato pa se bo tem la- bijo za šolsko televizijo, lahko že posvetil tistemu, česar TV pripravijo več kot sedem ur te-pouk ne more dati. Po drugi stra- densko, sodelavci — pisci oddaj ni pa bi televizija lahko prispe- so sami vidni strokovnjaki, ki so vala tudi k poenotenju dela v šo~ jim odprta vrata vseh laborato-lah: odpravila bi nesorazmerja in rijev in znanstvenih ustanov, razlike glede pogojev dela (tudi Za uveljavitev tega učnega učenci revnejše šole .bi lahko vi- pripomočka so prav gotovo eden deli poizkus z dragimi učili na osnovnih virov finančna sredstva, ekranu!) in ne nazadnje — ob Predsedstvo Zveze pedagoških društev Jugoslavije je na seji, ki je bila lanskega 24. decembra v Beogradu, obravnavalo poročila predstavnikov republiških pedagoških društev o stanju in problemih'pedagoško-psihološkega izobraževanja učiteljskega kadra v posameznih republikah. V zvezi s tem je predsedstvo ugotovilo, da je stanje še vedno nezadovoljivo, in sicer kljub vsem prizadevanjem v zadnjih letih, da bi tovrstno izobraževanje napredovalo in se izboljšalo. Tako so ugotovili, da pedagoško-psihološko izobraževanje ni resne posledice za vzgojno-izobra-ževalno delo v šolah, pa tudi glede idejne usmerjenosti našega sistema vzgoje in izobraževanja in glede odnosa med šolo na eni strani in družbo, proizvodnjo in življenjem na drugi strani. Predsedstvo, ki si prizadeva za odgovorno in vestno tretiranje tega problema na vseh ravneh (od šole, v kateri delajo učitelji, do fakultete in drugih visokih in višjih šol, kjer se pripravljajo), želi posebej opozoriti na kvalitetno drugačne naloge, ki jih ima učiteljski poklic v naši družbi in ki je med drugim zasnovan tudi na načelih samoupravljanja. Naš sistem samoupravljanja, vnaprej začrtanem programu — tudi k enotnejšemu izvajanju učnih načrtov. Razmišljanje udeležncev razprave na tem posvetovanju je poseglo v začetke TV šolskih oddaj, ko je bila pri • republiškem sekretariatu za šolstvo, formirana posebna komisija z nalogo, da uskladi program šolskih TV oddaj šolska z razpoložljivimi finančnimi sred-stvi. Takrat so načelno razpravljali o takšnem programu, ki naj bi zadostil potrebam šol in ki hi ga bilo mogoče uresničiti. Izkušnje, ki bi jih pridobili ob pripravljanju oddaj za nižje razrede, bi nato uporabili pri oddajah za ______ .. _____rr višje razrede izpopolnjevanju pedagoški inštitut, republiški se- dobilo mesta, ki mu gre v sistemu priprav za izobraževanje uči- ki predstavlja pravno osnovo de-teljev, ter da ga na nekaterih mokratizacije vzgoje v naši' dr-šolah in fakultetah opravljajo žavi, terja od vsakega učitelja, formalno, ali pa ga povsem za- da je predvsem sodobno izdbra-nemarjajo. Kakšno mesto ima pe- žen vzgojitelj, odgovoren'za ob-dagoško-psihološka komponenta v likoVanje mlade osebnosti. Člo-sistemu priprav za učiteljski po- vek, učitelj-vzgojitelj je 'postal v klic, kažejo podatki o številu ur, polnem pomenu nosilec družbene namenjenih za to izobraževanje in pedagoške odgovornosti za v učnih načrtih. V mnogih prime- vzgajanje mlade generacije ih ob-rih ne gre le za podcenjevanje likovalec vzgojne atmosfere v • —j--.- .teoretične osnove izobraževanja, procesu vzgajanja in izobraževa- publikacije, kakršne izdaja npr. temveč trpi zaradi formalizma, nja v trenutku, ko se je naša zagrebška TV, niti vnaprej pri- prakticizma in receptivnosti tudi družba odločila za tretiranje pravljenega polletnega programa, praktični del. Tu niso posebej po- vzgojnih problemov na samo-, Upravičeno je tudi mnenje, da udarjeni ekstremni primeri insti- upravni osnovi, ko administra-TV program ni le stvar .televizij- tucij za izobraževanje učiteljev, tivne direktive niso bile več re-skih delavcev. Pri realizaciji pro- kjer povsem ignorirajo smotrnost gulativ vzgojno-izobraževalnega grama.bo moral sodelovati pred- takih priprav v času šolanja in dela in šolskega življenja. Učitelj vsem republiški zavod za šolstvo, študija. je med prvimi borci za formira- Predsedstvo zveze je obravna- nje socialistične osebnosti; v od- Vemo pa, da z rešitvijo finančnega vprašanja problemi še vseeno ne bi bili odpravljeni. Vsaj glavni ne! Med tistimi, ki smo jih podedovali iz prejšnjih let, je osrednji, kadrovski problem: ni ljudi, ki bi sestavljali programe, pisali • oddaje, jih realizirali, posredovali in strokovno izbirali predložene teme. Ljubljanska TV;tudi nima denarja za 1______1__*_ •__1 _ kadrov itn. In dejanske možnosti kretanat za prosveto in kulturo, Valo tudi nekatere pojave v zve- ločilnih letih njene rasti in raz-za uresničitev tega. Denarja j predvsem pa bi bilo treba prido- zi s strokovnimi učiteljskimi iz- voja. Nikdar se ni sprijaznil ~ bilo samo za eno uro tedensko, biti ljudi, ki bi se proučevalno piti ter ugotovilo, da so v neka- uradniškim odnosom praksa pa je “ po Pjvem letu poglobili v delo. Z druge strani terih republikah ti izpiti izgubili dela bojeval se je za prenašanje pokazala, da so TV oddaje pone- pa je treba poudariti pomemb- svoj pedagoški pomen in so se kulture njeno bogatenje, huma- Koa zamujale, drugod prehitevale nost tovrstnega izobraževanja spremenili v izpite drugačne vr- nizacijo človeških odnosov, delal ZA DAN ŽENA, 8. MAREC, ČESTITAMO VSEM PROSVETNIM DELAVKAM! do svoieaa v vsaki konkretni situaciji in vsak celovito usposobljenost za delo ne z-1 ° dan najboljši uspeh in kakovost le v razredu, temveč tudi i ^ -------------------..i— v vaj. u. g, a vi i c vi- inz,civiju viu v c-maiij. uuiiusuv, uvidi v . v. s ra ka na neenotno izvajanje ljudi,, ki bodo delali na naših šo- ste, ki niso v direktni 3vezi s pe- pri izgrajevanju družbenih in mo- včasih očitno, da je treba učite- S > v razredu, temveč tudi v iz-v svojih odgovornih dejavnostih, venrazrednenv delu, v odnosih z Nevzdržno je mišljenje, ki je učenci, v stikih s starši in z dru- '■"* ’ ' jih zanima šola in živ- lju zagotoviti le tako imenovano lJenje v njej. strokovno izobrazbo za določen Zveza pedagoških društev Ju- učnih načrtov, pa tudi nai to> laji jutri -r. na kadrovskih šolah, dagoškim izpopolnjevanjem uči- ralnih vrednosti mladih ljudi. iPPlts wmmm SSIESi nost animirani. Takrat najbrž ne fe ''institucije11^^0’izobraževanje ri^splošn/h^iljev^nAši^družbe- učiteljski instinkt, problematična — posebno pa še šole za izobra-bomo več.slišali .besed, :ki jih je učiteljskih kadrov (fakultete in nih tokov in vrednosti, ki so v Poučenost v učni praksi in ne- zevanje učiteljev, fakultete, viso-povedala tov. Jožica IVeingerl: šole) ne odločijo, da bi bistveno precejšnji meri pogojene s so- kritično kopiranje dela starejših ke m višje sole, ki dajejo uči-»Prizadevanja, da bi dobili iz vplivale na izboljšanje teh raz- dobno pedagoško in psihološko kolegov, ki so prav tako prešli J 1 a er za prosvetne usta-vrst pedagogov praktikov stalne mer — toliko prej zato, ker jih kulturo učiteljev. isto Pot svojega poklicnega for- nove, da posvetijo največjo po- ocenjevalce (zato razpošiljamo ob obvezuje splošni zakon o šolstvu. Za tako kvalitetno novo usta- miranja. vsaki šolski uri anketo in tekst na Predsedstvu Zveze pedagoških novo, katere okvir delovanja se Najnovejši podatki o tem, deset šol, vsakokrat na druge društev Jugoslavije se zdi potreb- je za nekajkrat razširil, je družba ko sprejemajo začetniki — učitelji šole, in okrožnice z obvestili), se no javno opozoriti vse pristojne poklicana, da zagotovi nove pro- svoje novo del#, govore, da Kako zbrati sredstva za strokovno šolstvo zornost tistim določilom statutov, ki se nanašajo na zagotavljanje pedagoških pogojev in pedagoške izobrazbe bodočih učiteljev. Pred- pravzaprav ni posrečil, saj imamo činitelje, da'v takšnih okoliščinah file učiteljev, dobrih in celovitih se le-ti najpogosteje prito- ^ V tem Financiranje strokovnega šol- le deset ' stalnih .ocenjevalcev. ne bo moglo nositi niti družbene strokovnjakov, kulturnih ljudi, žujejo zaradi praznin ”■ ««'- ko sprejemajo statute na stva ni od 1964. leta niti pravno Domnevam, da je vzrok v tem, niti^strokovne odgovornosti za re- ustvarjalcev pri svojem delu. lju- jem niti materialno' urejeno, zato so ker pedaeogi ne znajo voorabljati lativno nizko raven in kakovost di, ki jim ni tuj naš vzgojni kon- kar posamezne šole v kritičnem polo- šolske TV ure. Treba jih bo tega pedagoškega izobraževanja, s ka- cept ter pridobitve sodobne pe- jo vzgojnih primerov impro- žaju Lani so krili stroške za šole naučiti na pedagoških gimnazijah, terim odhajajo mladi učitelji po dagoške teorije in učne prakse in vizirano in diletantsko,, da so v oedagoškem izobraževaniu fakultetah, visokih šolah, akade- s** ’’w “!»h- r™”. druge stopnje in za domove iz na PA, na univerzi, s TV tečajem, končanem šolanju in študiju na kr so ob vsaki priložnosti sposob sredstev medobčinskega sklada za Toda prei bo treba tako metodiko svoja delovna mesta. Obenem ni izbirati in učinkovito uporabiti da se obrne na tiste ustanove in činitelje, ki pošiljajo svoje diplomirane študente vsako leto na- E?*?* rSSS? SJC ske univerze, tovarniške solske področje nekdanjega ljubljanske- izdelati. Ta naloga čaka našo pe- opozarja predsedstvo, da bi imelo najboljše oblike, sredstva, metode jejo, zakaj so prikrajšani za tisto t kulturne domove in druge ga okraja Sklad so ustanovile pri- dagogiko, andragogiko. Pri tem bi vsako nadaljevanje takega stanja in tehnike dela, da zagotavljajo izobraževanje, ki bi jim zagotovilo ,lotQr,ri’,ro tor zadete občine s posebnim odlo- začetek morali izdelati nm-n-' kom posluje pa pri skupščini drla za spremljanje vsebine TV občine Ljubljana-Center. Lani je programa, navodila za prežgan-predvideval sklad 3 milijarde 492 do posamezne oddaje, navodUa za milijonov starih din dohodkov, organizacijo gledania. za.razgo-■ * — vore o oddaji, za delo po oddaji zbral pa je le 2 milijardi in 826 milijonov. Na razširjeni seji občinskega odbora SZl5L in občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah so razpravljali med drugim tudi o združevanju sredstev, potrebnih za skupno financiranje strokovnih šol in domov v tem letu. Ugotovili so, da je bila lani obveznost občine 136 milijonov starih din, vendar pa so morali ob za delo po itn.« , Ob šolski televiziji ie torej vrsta problemov (o njih bodo podrobneje razpravljali na VI. kongresu SZDL Slovenije), ki jih ni mogoče naprtiti samo TV delavcem. Treba bo torej najti najsrečnejšo rešitev, kar pa bo v sedanjih pogojih — ob redukciji finančnih sredstev in ljudi v pro-učevalnih institucijah — prav golil K. OB DVAJSETLETNICI GOSTINSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA Nedavno praznovanje jubileja, odrasle) 546 učencev, v treh te-. 20-letnice razvoja gostinskega čajih pa je 79 obiskovalcev. V šolstva v Ljubljani, je pokazalo, zavo£u -.skuPno s s°llskl- _. . mi obrati in interno solsko delav- da se je le-to razvilo iz skrom- nicQ _ je lQl stalno zaposlen in nih začetkov v močno sodobno honorarnih delavcev. Lani je delovno organizacijo. Gostinski šolski Zanimivo je tudi, da se je vzporedno s povečevanjem števi- ustanove ter oblike vzgojno-izobraževalnega dela, da izrazijo v svojih statutih na odgovarjajoč način splošno družbeno potrebo po pedagoško-psihološkem izobraževanju bodočih učiteljev, ki prihajajo na delo v šole in druga vzgojne ustanove. Obenem je zdaj izjemno ugodna priložnost, da se v učnih načrtih teh institucij zagotove taki S pogoji, ki bodo zagotavljali teme- lam tam mater afna baza teg; sodobnejše in celovitejše l Ima sodobne učne m pripravljanje učiteljev in vzgoji rebalansu znižati sredstva na 106 tovo števna naloga, riiilijonov starih din. Za kritje te risote so prispevale delovne orga-nizacije 77 milijonov starih din, iz občinskega proračuna pa so od-merilj 15 milijonov starih din, kar pomeni, da so pokrili obvez-bosti v višini 87 odstotkov, in si- fi§| cer v primerjavi z 80 Vo kritjem , ^ ostalega dela, za katerega naj bi I Poskrbel^ druge družbeno politične enote. Iž sredstev medobčinskega sklada za financiranje šol druge stopnje in domov vzdržujejo skupno 53 strokovnih in poklicnih sol s 15.396 dijaki in 24 domov ter internatov, v katerih je 5267 gojencev. Medobčinski sklad -je za Jetos izdelal predračun v višini 35 milijonov N. din. Ker je v to-riFstnih šolah in domovih 689 dijakov s področja jeseniške občino, bi morala le-ta prispevati le-ios 379 N. din. Da bi to dosegla, g jo skupščina priporočila delovnim organizacijam, naj prispevajo v ta namen najmanj T,5°/o nd bruto osebnih dohodkov. Skupščina bo z vsemi delovnimi organizacijami sklenila posebno Pogodbo, s katero bo določila na- : čm odvajanja teh sredstev, po- gg * sebno pogodbo pa bo sklenila tudi s skladom, da. bo med nji-noa določeno medsebojno razmer-JO in obveznosti. B. Blenkuš Zdajšnji organiziral zavod poleg rednega center ima v šolanja tudi 25 različnih tečajev, rih'dinarjev, dveh šolah (skupaj z. oddelki za ki jih je obiskovalo 534 ljudi , teljev za poklic. Predsedstvo me-za al ni, da je to prvi in 'najpomemb- šolstva, ki ostale delovne prostore, so porabili n,d 200 mUijonov sta- ^rkonte,»'„kri;J aT.K znatno pospeši naš sistem izobra-Kako veliko delo je opravilo ževanja učiteljskega kadra, če-gostinsko šolstvo v zadnjih dvaj- prav se zaveda dejstva, da se je setih letih v Ljubljani, kažejo treba tega problema lotiti s širše najbolj zgovorno podatki, da je osnove in da ga je treba v pri« dalo v teh desetletjih 2180 go- hodnje znanstveno raziskovati, stinskih storitev še drugače. Ta- Zveza pedagoških društev Ju-bodisi izpite za prvo ali drugo goslavije upa, da bo naletel ta stopnjo strokovne izobrazbe, iz- njen korak na razumevanje pri pite za visokokvalificirane go- odgovornih činiteljih na fakulte-stinske delavce, ali pa izpite na tah in šolah za izobraževanje uči-srednji šoli za turizem in gostin- teljev, pa tudi pri širši družbeni stvo ter v hotelski šoli. javnosti. V zvezi s tem izraža pri- Ljubljanske gostinske šole ni- pravljenost, da neposredno s svoje so skrbele le za to, da bi dobilo strani in s svojim neposrednim naše, gostinstvo nov kader in za izpopolnjevanje že zaposlenih gostinskih delavcev, temveč so prispevale k strokovni kvaliteti gostinskih storitev še dugače. Tako so izšli v založbi ljubljanskih gostinskih šol mnogi strokovni priročniki, organizirali so različ- vplivom prispeva k najbolj smotrnemu reševanju vseh problemov v zvezi s premagovanjem sedanjega stanja in pripravljanjem novih ukrepov, da bi se to stanje bistveno spremenilo in izboljšalo. Zveza pedagoških društev Ju-' ne kulinarične in druge strokov- goslavije bo dala problemu izo ne razstave ter demonstracije, braževanja učiteljskega kadra v poleg tega pa so se udeleževale programu svoje dejavnosti tudi ekipe teh šol raznih gostinskih v prihodnje mesto enega izmed strokovnih tekmovanj, kjer so bi- najbolj aktualnih pedagoških le vselej med prvimi. M. K. vprašanj. Ob 20-letnem jubileju je pripravil Gostinski šolski center v hotelu Bellevue lepo razstavo jedi in pogrinjkov, ki je bila izkaz 'prizadevnosti in potrdilo strokovnosti bodočih absolventov gostinskih šol. (Foto S. Busič) ZA RAZPRAVO IN PREMISLEK Pravice izvirajo iz dolžnosti Ob okrožnici sekretariata za kulturo in prosveto o izključevanju slabih dijakov ob polletju Res je, da je naš list že obrav- to dopuščajo, tako rekoč nezako- podpirati še dalje v vseh smereh, pravi tir, ne pa da sami težijo naval podobno vprašanje, vendar nita. Odločno sem proti mnenju, zakaj ekonomske analize najraz- ravno obratno, ko tiščijo otroka bi kljub temu želel izraziti nekaj da vse, kar ni odlično in prav ličnejših investicij V svetu so tja, kjer ne uspeva, in prosijo misli ob vprašanju, o katerem dobro, ne spada v šolo, ker za jasno pokazale, da so najrenta- učitelje, naj se še malo potrudi- naj ne bi razpravljali samo peda- pravo delo ni sposobno. Menim, bilneje vložena tista sredstva, ki jo z njim, ker bi tako radi, da bi goškl delavci, ampak vsaj v to- da sam uspeh v šoli druge stop- so vložena v izobrazbo, znanost postal to in to. ™ učenci, njihovi nje res še ni zadostno merilo, ka- in zdravstvo. Vsa takš prizadevanja in r Hn ’ * [“J?0 nekd0 -T , z.lvl]en3U’ Ce so zgoraj naštete številke iskanje vseh mogočih zvez, iska- z vprašanji današnjega človeka, kakšne so njegove splosne spo- UDr.avič„np tak„ slede na Drofil ni„ nairazličneifih olaiševalnih zlasti človeka na delovnem me- sobnosti. Jasno pa je nedvomno f ., v,- stu ter odnnsnm ^Invpka Hn vsakomur Ha ki ima posameznih strokovnjakov, ki okoliščin, poudarjanje pravic ob ^ tih šole dajejo, kot glede na istočasnem negiranju vseh dolž- vnrašann uspeh učencev, za katerega so nosti, pa običajno škoduje samo šoli^ruge fopn e - na neobvez- nekai posebnegk gnia v nadaU- sredstva vložena’ potem je pač otroku’ ko ga ni m0g0Če praV0' son aruge stopnje na neohvez neKaj posebnega mu v />aoalj redu. Jasno pa je, da vča- časno postaviti na lastne noge in m šoh - res ostati na soh vse njem delu sole niti v svojem bo- odgovarja niti profil iz- mu razviti njegovih lastnih spo- ££ fnPv«h:enhnv]ign°Act0 nf v nT obrazbe absolventov posameznih sobnosti. Cesto, ko je že vse predela m vseh obveznosti na šoli učencu mora biti v vsakem pri- „„ t„Hi do skrajnosti odklonilen, kar se meru govora, kaj z njim ukrem-odraža v petdesetih, sedemdese- ti, ker njegovo zadržanje v teku tih in še več procentih negativ- polovice ali pa tri četrtine leta nih ocen ob polletju ali redoval- dovolj zgovorno pove, kaj lahko ni konferenci. do konca Teta od njega še priča- Do tega razmišljanja me je kujemo, privedla zadnja okrožnica sekre- Menim, da je trezno obravna-tariata za kulturo in prc SRS ki posebej opozarja soie ucenca na Ka^imuu sou osnov- vieuje. Ljudi, ki tega ne zmorejo nim, da morajo vsakršne pravice druge stopnje da postopajo ne- na dolžnost učiteljskega kolekti- aU ^ n^ej(^ je pB0 nagih šolah tem^jiti na nekih dolžnostih in POliet,rAi.lzkljU4U' AraTHraPtPhe kniP^-Vvnv^Ha1 Hpfn dokajšen odstotek in proti temu kdor ne izpolnjuje dolžnosti, ni-Z vellkim ste* P^-fa„/„ h in ° dfih ostotku učencev posamezne šole ma moralnega upravičila, da bi jilnS1-ineZado*-?lh-uCeli’iS° oceniujej+ j-n ©a ^ Podlag! teh ukrepaj0 tudi na ta način, da se lahko skliceval na vsemogoče določila v njihovih statutih, ko uspehov tudi potrebno ukrepajo, g go]e odstranjujejo. Prepri- pravice. To naj bi veljalo v ena- Takšno obravnavanjo in ukre- čan sem, da šole pri tem ne de- ki meri tudi v soli. Ce bi se učen- panje mora biti še toliko bolj ute- laJo brez vsakega premisleka in ci (skupaj s starši) zavedali dolž- meljeno in potrebno prav sedaj, pri tem niti malo ne namera- nosti do šole, te dolžnosti izpol-v času reformnih prizadevanj, ko vajo kratiti nekomu osnovne njevali, bi gotovo sploh ne bilo moramo vsa sredstva usmeriti pravice do izobrazbe. Običajno so potrebno govoriti o izkljuceva- tja, kjer bodo najrentabilneje učiteljski zbori izključili na šo-, nju posameznikov iz šol. Se do- šol,' niti učenci z delom ne upra- pozno, morajo odpovedati tudi vičijo tistega, kar je družba za- vsa podpiranja in pomoči, člo-nje vložila. In ravno o tej dru- vek pa lahko postane družbi sagi stvari bi želel izraziti nekaj mo problem, ne da bi ji koristil. ITas^' Vse prej kot to, da bi komu Že ustava jasno pravi, vsake- zanikal uveljavljanje njegovih mu po njegovem delu. To mora pravic, ki so mu zagotovljene po . „„„. , , ___ veljati tudi za šolo: družba naj vseh zakonskih in moralnih člo- ctjc v: t_ ■ prosveto vanje dela vsakega posameznega da-e tjstemu kj to z delom opra- veških normah. Odločno pa me- SRS, ki posebej opozarja šole učenca na katerikoli soli osnov- T 7,c-, SLUŽBO SPREJME diplomiran inženir kemije z eno- Pšnw Tnh,hhlfizfinouč°e' vložena.^Gošpodarska1 refOTma^ v lah le tiste učence,'ki so jasno bro se spominjam prvih spriče-kovni šoli v Ljubljani, za pouče- nobenem Drimeru ne sme mimo pokazali, da nimajo nobenih val po osvoboditvi, na katerih so vanje kemije in fizike. Naslovov g k™tiP s“a^n kad™ ^ možnosti, da bi lahko svoj uspeh bile napisane tri naloge, ki jih žiorjeva 1, pod šifro. KEMIJA. nQ nalog0 v reformnih prizadeva- nieru je to vsekakor samo uteme- vse tri so bile: učiti se. To velja RAZPIS v. P. njih. Tudi pri delu v šoli je moč Jj«10 in pozitivno za tiste učen- prav tako tudi danes in iz te govoriti o notranjih rezervah, o ce, ki ostanejo, zakaj učitelj se naloge izhajajo tudi pravice izboljševanju učnovzgojnega pro- jim lahko posveti veliko bolj, učencev. Na podlagi Pravilnika o izvajanju cesa) 0 aktivni prilagoditvi vsem snov predela poglobljeno in raz- razpisov uslužbenskih mest za reformnim prizadevanjem. Ven- širjeno, vse to pa se bo izrazilo učno in vzgojno osebje dar se vsa ta prizadevanja mora- samo v kvaliteti njihovega zna- jo končno odraziti edinole v kva- nia- razpisujemo meti znanja, sposobnosti in pra- Razumljivo je, da bi bilo go- naslednje delovno mesto za učno Vilm strokovni usmerjenosti, ter i0 'odstranjevanje iz šol res neki vzgojno osebje tukajšnje šole: poklicni usposobljenosti ljudi, ki upravičeno, če bi se pri vsem tem 1 predmetnega učitelja ali profe- šolo zapuščajo. Na šole druge in ne oziraii tudi na posledice. Pri V mesecu februarju so se učiteljski kandidati z. ljubljanskega učiteljišča na svoji enomesečni praksi aktivno vključili v šolsko delo in se na ta način še bolj seznanili s svojim bodočim poklicem. (Slika je z osnovne šole M. Bračiča v Kočevju. Foto: France Brus) predmetnega učitelja sorja za angleški jezik. Plača po pravilniku o OD. II. osnovna šola Slovenske Konjice RAZPIS DELOVNEGA NSS1 Pisma uredništvu RAZMIŠLJANJE OB ČLANKU »AVANTURE PRVEGA POLČASA« STA Osnovna šola »Bogdan Tušek«, Miklavž pri Mariboru bo spre ne ozirali tudi na posledice. tretje stopnje danes verjetno ne izklučevanju iz šol ne mislim na smemo več sprejemati ljudi samo tako imenovano postavljanje na zato, ker je to njihova pravica, cesto; to bi bilo gotovo napak; temveč moramo gledati tudi na temveč razumem pri tem dejan-to, kolike so potrebe po kadrih sko pravo poklicno preusmeritev, določenih profilov, v kakšni meri ki je toliko pravilnejša in bolj itevilki Tovariša ie iz- nos do predmeta in ne nazadnje njegovih močeh. Pedagogi mora- le šola ekonomsko upravičena m ekonomsko utemeljena, kolikor šelVčl^ek ^Avanture prvega pol- tudi do sebe, šole in družbe, do mo biti zavzeti za osebno srečo končno, koiikaj^sposobnost !ju- prej je storjeaa. Takšne pr^ ^^oleg s^ZSalJga Pna- Hvljenja in njegovih norm. Sele otroKTe ^^ne^dale^ tak pouk bo zajel in usmerjal ce- femve(. predvsem vzgojitelj, ki ’“......da bo bo za SV0je oiroke res živel ■ bodo v tistih nekaj ur, ko je v razredu, ,lS »s** ssEsUS. šž šS5rS=rr s =£=£ 5S3 di, ki na šolo prihajajo. Ko obravnavamo šolstvo v sarno učiteljski zbor na podlagi „...opu celotnega družbeno-eko-. rezultatov redovalne konference; ’ ^j0);gk j,ere ajj sliši o ne- vT'"“ jela v šolskem letu 1966/67 eno nomskega procesa, verjetno ne P1"1 vsem tem je neobhodno po- srexah «« voloti volea sočut- učenec nas. I . j . - r. učno moč. Poleg razrednega po- smemo mimo ugotovitve, da daje trebno sodelovanje učitelja, dija- do’vrizadetih tudi vznemifje- njem budili veselje do dela in ga ki bo predan svojemu delu. Le uka mora biti usposobljena za po- tožba letno za učenca’osnovne ka samega, staršev, zavodov za sVlahkoTajTakt vodili k uspehu, katerega rezul- takim odnosom bopreprecil,da učevanje glasbenega pouka na šo- šole okoli 100.000 dinarjev, za zaposlovanje, delavcev ter psiho- 'pripeti vsak čas tudi njemu tat bo osebno zadoščenje. otroci ne bodo otopeli. _ i; _ 1_i • e\r\r\ InCfCJ in COPin Hplavra TTpP- * otroci ne bodo otopeli. U. Kandidat mora" vložiti prošnjo učenca na srednji šoli okoli’ 200 loga in socialnega delavca. Uče- njegovim* Ob članku? kfje iz- T iel nas vodi k drugi po- j.im ^Jtill^o^^ki^ne- z vsemi dokazili do 25 marca «cač rlinar-icv clnšalplio višiih nec in starsi morajo biti prej ob- ““ ,_^ to _la misel nas voai k u _ ja« za pozitivne ocene, ki je ne 1966 ne šole »Bogdan Tušek«, Miklavž vsemi dokazili do 25. marca ds^din^zas^eHe višjih nec in starši morajo biti prej ob- ^ pod^ naslZm^pa je to tre^ ZzaZlupedag^mZa T™ Z^Zoil (6 pa naslov:,Tajništvo osnov- in visokih šol pa še več. Vse prej ^Soli^dov^ soču^e in vznemirjenje nepri- imZi nove^oliubeZin razumeva- to /1C0— Ir . ... TDPTTIO TPRTIP^P 1TJ. fllnnllč ssmsss: rsasrss ssszvzz srz“ &:?:* rrrs: - £ Stinovanie zagotovljeno. stvo moramo in bomo morali v^pSf'Skmb obrao.oooaj« »Mb ^-o- postobom in S!J- ‘".'"ialost iča.ll. tudi Psiholog in socialni delavec bi ŽIL? sohnostjo prebudi v otroku, da bo doma in v družbi. »Kar hočeš, da postal prizadeven ucenec. Posre- drugi store tebi, to stori ti dru-. .o... doval mu bo vrednote, za katere . ^ . bi pedagogi to staro Nizek učni uspeh v višjih raz- h učenec voljan truditi, nje- y v .. , . co i . , ,edih osemletke je že nekaj* let osebni zaled va aa bo o njih Pmvilo resno upoštevali, bi V človelT aktiven1 da običaien Pojuv in zdi se, kot da °tudi prepričai- To nj sentimental- poravnalo marsikaj v šolah pa ne človek aktiven, da ^ se žg nekako sprijaznili z nost^temveč živa potreba naših bi poznali otopelih m zagrenje- za obstanek«. imeti človekoljuben in razumeva- učenec bo začutil, da najde v V Velenju bo zborovodski seminar (od 25. - 30. junija t. L) nagnjenje, zavod za zaposlovanje ši način. redih pa primemo zaposlitev. Težnja mora biti da postane . !iek način naeraien — nagrajen njim. Takole ga opravičujemo. Ojrok. kdor jo začuti, ne more nih otrok. Celjski tečaji za zborovodje tudi nekaj najvidnejših zborovo- ”gk samota ^efo.6 V tejdobi je ~ ATi riA«. . , ■ • - — Ni mogoče drugače! Učni načrt je prezahteven! Starši prema- wmmwmr~ mimo, ne da bi storil, kar je v V. R. umu is« mšiss.,. isti zborovodje, sodelovale pa so uborno petje (ped svetnik P LU težnje nekaterih staršev, ko zatr- njej pa delamo načrte za nadalj-predvsem domače moči: prof. par) metodika zborovodstva (prof. jujejo, da bi radi dosegli, -da bi nje delo. Egon Kunej, Boris Ferlinc m Jur- R Gobec\ in metodika glasbenega otroku ne bilo treba delati«, ali Mnogo lepih, moderno zgraje-če Vreže, iz Ljubljane pa dr. Va- ‘ka u osnovnih šolah (nrof. Pa silii0 otroka nekam zato, da r,.,..-,; r Večkrat je težko sprejeti resnico. Kadar pa so posledice izmikanja pred njo tako resne, kot so se pokazale po naših šolah, pa. nam ljubezen do otrok vendarle pomaga, da lahko odločneje pogledamo resnici v obraz. Trditev, da pedagogi premalo storimo za otroke, ki so nam zaupani, je ob Predmet: odmera pokojnine Pritožbo ustavnemu sodišču dobo, torej polnih 35 let — 85-od-SRS, katerega kopijo nam je po- stotno pokojnino. Mesečno bom slala naša naročnica tov. L. Mi- prikrajšana! torej za 14.000 S. din. klavčeva, objavljamo predvsem To je za upokojenca težak uda-zaradi tega, da seznanimo tiste rec. bralce, ki na srečo še nimajo Morda je ta razlika, neenakost, , ni pa poštena je naše sociali-Za enako delo Novo'dobo celjskih zborovod- genega0amaterižma“v naši“kStu- vodilo pa bi moralo bitk napm- gradnji: Vendar pa Vo tudi v teh Office seS doaajujo Msmo t« mi iis »s n,^. dagogov v Celju. več starši sami, ko bi morali pod- niso popustili pri dčlu, saj so ve- " Tlaoam svojo vritožbo v 8 ----- . Š0l0j da spravijo otroka na deli, da pri vzgoji ne moremo od- SV03° P lasati na jutrišnji dan. P — . • Gornjem gradu 1959 in te seminarje je dotiral Okrajnj svet Svobod in prosvetnih društev v Celju. Sodelavci in predavatelji na teh tečajih so bili: prof. Egon Kunej, prof. Radovan Gobec, prof. Slavko Mihelčič, ped, svetnik Peter Lipar, Boris Ferlinc in ped. svetnik Jurče Vreže, poleg teh pa še Zoran Palčok, Božo Antonič iz Zagreba in Ivan Srebotnjak ter Štrukelj iz Ljubljane. Nesporno so ti tečaji oblikovali zborovodje in ni le slučaj, da so v celjskem okraju od 1958 vsakoletne občinske revije mladinskih zborov skoro v vseh občinah; očiten je visok nivo teh mladinskih zborov. Na te tečaje je prihajalo vsako leto tudi več zborovodij izven celjskega območja. Zato sniatra-mo, da je treba s temi seminarji nadaljevati za širše področje in vključiti vanje čim več mladih zborovodij. Vsled tega sta Društvo glasbenih pedagogov v Celju in Mladinski pevski festival v Celju sklpnila prirediti od 25. do 30. VI. v Velenju seminar za zborovodje mladinskih zborov iz vs« Slovenije, povabljeno bo pa Jurče Vreže .KOMPASj PLANICA 66 V dneh 25., 26. in 27. marča posebni vlaki za ogled mednarodnega tekmovanja v smučarskih skokih na 130-metrski skakalnici. Prijavite šolske skupine takoj v poslovalnicah KOMPASA. • Vabimo Vas na PRVOMAJSKA POTOVANJA v Rim, Švico, Pariz, Budimpešto—Prago—Salzburg, London in na Ažurno obalo. Zahtevajte podrobne programe. • Obiščite CARIGRAD in SOFIJO konec junija z zanimivimi izleti v zgodovinsko znane kraje Bolgarije in Turčije. • Mednarodna razstava učil v BASLU, 24. do 28. junija. Zahtevajte programe. Nismo imeli vsi te sreče, da bi fluktuirali na šole, ki so bile fi-»Ustavnemu sodišču, Ljubija- nančno močne. Zato smo bili premnogi le izkoriščana in cenena delovna sila. Sem članica organizacije ZB. V NOV sem sodelovala v tesni povezavi s pokojnim možem Francem Miklavcem in bila z vso družino internirana na Rabu r. - .. ,_____Upokojena sem z odločbo od in v) Gonarsu. Za svoje delo sem vtagog.b1l s/ 1. 9. 1963. Moja sestra pa je vic* bila na dan ZB 4. 7. 1963 odli- t ’ d“,b‘ t žila zahtevek po pokojnini 31. 12. kovana z medaljo za zasluge za razredU“- posebno ^a stopnH «65. Razlika v pokojninah bo narod, i P ° -u SliZh dobrih 14.000 din mesečno. Obe tak^mlad^ lllZ? mnnoče imava ist° kvalifikacijo, ena- tako mlade ljudi, da m mogoče 'n ln- krivde za neuspeh enostavno pre- . ._ vreči samo na učence. In vendar 'rnam pa 4 leta daljšo delovno se to dogaja! To bi lahko potrdila mati, ki se je vrnila od profesorja matematike in jo je ta zavrnil z izjavo: — Jaz otrokom snov dobro razložim. Njihova stvar je, da pazijo in se naučijo! — In vendar: mnogi ne pazijo in se ne naučijo, starši obupujejo, otroci pa na te nmispehe največkrat zelo malo obetajoče reagirajo. Brez dvoma je v takem gledanju na pedagoško delo usodna zmota. Ce bi bilo tako, potem naše delo ne bi bilo tako zelo naporno. — Pedagog je in se mora čutiti dolžnega in odgovornega ne le, da snov poda, temveč tudi za to, da v otrocih vzbudi in razvije kolikor je mogoče pozitiven od- ko delovno mesto, isto oceno. Jaz pojasnilo in Prosim, da moje/ pritožbo temeljito proučite, mi posredujete pravično ukrepate.« Lidija Miklavc RAZPISNA KOMISIJA GLASBENE ŠDLE V ŠKOFJI LOKI razpisuje delovno mesto - RAVNATELJA ŠOLE Kapdidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoj, da ima visoko glasbeno izobrazbo in najmanj pet let prakse alf srednjo glasbeno izobrazbo z najmanj 10 let pedagoške prakse. Prijave z življenjepisom ter. dokazi o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba dostaviti razpisni komisiji v petnajstih dneh po objavi tega razpisa. Diskusija 0 PROBLEMI MLADINE Težko je molčati, kajti molk je pomenil v vseh pomembnih obdobjih naše preteklosti kapitulacijo ali pa popolno nezaupanje. Molk je hkrati odpoved cilju, za katerega si se bojeval z vsem prepričanjem. Zato moramo nadaljevati tudi z našo razpravo in se poglobiti vase vsi, ki smo dolžni skrbeti za mladi rod. In kdo ni odgovoren za vzgojo mladih? Tov. Majda Leničeva je z razčlenitvijo posameznih misli v članku »O problemu današnje mladine« (PD št. 2, 1. 1966), našla dovolj realnih vzrokov za neuspehe pri izobraževanju in vzgoji otrok v šoli in izven nje. Prav bi bilo, da bi se vsi pedagogi na osnovnih šolah in na šolah II. stopnje poglobili v ta raz- fi .......................... i! f ■ '' tem pa nastane najtežje vprašanje: Kam z otroki? Nekateri so obremenili stare mame, drugi so si našli gospodinjske pomočnice, tretji so vpisali šolarje v varstveno ustanovo. Toda precejšnje število otrok, ki obiskujejo šole, je ostalo doma, brez nadzorstva in začrtanega delovnega reda. Mlajšim so se in se bodo dogajale manjše ali večje nesreče, nekoliko večji sanjarijo in postopajo, vabijo v stanovanje vrstnike in si izmišljajo vse mogoče; le resno delo, učenje in druge primerne oblike zaposlitve ostajajo ob strani. Zaposleni starši jih ob svojem delavniku ne utegnejo nadzorovati, jim pomagati in svetovati pri šolskih in drugih težavah. Mnogi od staršev pa imajo Kako pomembno je srečno družinsko življenje za pravilen otrokov razvoj mišljanja, skupaj o njih razpravljali in poiskali vse možne oblike rešitve, da bi s temeljitejšim delom, z ostro presojo potrebne in nujne snovi za posamezen predmet, z boljšo metodiko in nato z večjo doslednostjo dosegli tudi boljše uspehe. Za vse te »koliko« in »kako« so odgovorni tako pe-dagogi-posamezniki kakor tudi vsi organi katerekoli pedagoške službe, ki včasih brez konkretnega stika z mladino narekujejo učno snov za posamezne stopnje in predmetnik. Pridružujem se mnenju tov. Leničeve, da je vendarle že čas, da uredimo te stvari v široki razpravi z učitelj i-prak-tiki in pri tem upoštevamo dosedanje uspehe in neuspehe ter zmogljivost učencev. Poseben vpliv na mladino v njenem razvoju ima domače okolje. Večina šoloobveznih otrok ima zaposlena oba starša. Zaposlena mati pa je v današnjem utripu časa moralno in materialno potrebna in celo nujna. Ob tudi premalo trdne volje, da bi se posvetili otroku. Celo takrat, ko se srečujejo s hčerami in sinovi, jih z lahkim srcem pošljejo v kino, ne da bi se prej prepričali, kako bo film vplival na otrokov razvoj. Utrujeni so, in zato zadovoljni, da tako le lahko najdejo svoj mir. Pokazalo se je, da je vzgoja mladih tako zelo zanemarjena, da že khr deset let beležimo in ugotavljamo, razpravljamo in spet nič več kot razpravljamo, da naša mladina ni taka kot bi morala biti, da je treba doseči boljše uspehe v šolah, pa tudi vzgojiti jo je treba drugače. Kljub vsemu pa se ni nihče niti v občinskih skupščinah niti drugod posebno odločno zavzemal za postavke preventive, ki bi reševale vzgojo mladine, nihče se ni poglobil in podrobneje razpravljal (razen šolnikov in članov svetov za vzgojo in izobraževanje) o programih šol, ker so le-ti vezani na denar. Nikoli tudi niso programi 100 % realizirani, Dili ti i, če- prav so bili v njih upoštevani varstveni oddelki na šolah, izven-šolska dejavnost, razne oblike zaposlitve mladine, pomoč manj nadarjenim, skrb za nadpovprečne učence itd. Danes lahko samo ugotavljamo, da so bile družbene službe vedno tiste, ki so morale marsikaj razumeti. In kakšno je stanje v nekaterih vzgojno-varstvenih ustanovah? Ponekod porazno. Nekatere ustanove so izgubile pomen svojega naslova. Vzgojiteljice opravljajo težaško delo, ki nikakor ne ustreza prvotnemu namenu varstva in vzgoje. Otrok je sicer res pod nadzorstvom, na varnem in toplem, sprejema dobre obroke hrane; toda kako naj da vzgojitelj posamezniku vse tisto, kar otrok v svojem razvoju potrebuje, če ima dvakrat ali celo trikrat večje število varovancev, kot bi jih smel in mogel vzgajati? Spet je prizadet otrok, ki se v taki prenatrpani ustanovi ne more razviti v delovnega, umirjenega državljana, ki bi moral najti v njej svoj mir in razumevanje, drugi dom s svetovalko-vzgojite-Ijico in nekaj sovrstniki. Vsa hotenja, želje in talenti so tako zanemarjeni, delovnih navad ne bo mogoče privzgojiti, interesi pa bodo zamrli. Zlati čas pri vzgoji zamujamo že precej let, to zamujanje pa je za našo skupnost vsako leto težja obremenitev. Prepričana sem, da bi gospodarske organizacije že v preteklosti lahko mnogo pomagale pri vzgoji mladine. Kako, more tovarna ali večje podjetje širiti svoje obrate, sprejemati nove moči, ne da bi istočasno poskrbelo-tudi za otroke svojih zaposlenih? Zakaj niso varstvene ustanove rasle vzporedno z vsemi našimi delovnimi skupnostmi? Zakaj ni vsaj večja gospodarska organizacija prevzela do polovice materialnih bremen na svoj račun? Tega do danes ni bilo — čeprav so to otroci (bodoči pro-izvajalcf in upravljalci),. ki pripadajo po’ vsej logiki tisti delovni organizaciji, kjer . so zaposleni njihovi starši! V takih varstvenih oddelkih bi lahko pri vzgoji uspešneje vcepljali delovne navade in vzbujali posamezne interese za bodoče poklice. Toda — sredstva je mogoče dobiti, dobre volje pa ne! Če danes z velikim ogorčenjem obtožujemo nepoštene državljane v podjetjih in tovarnah, si prav lahko priznamo, da bi bilo mogoče najti sredstva za ta namen. Danes je teže odgovoriti na vprašanje, kje dobiti denar za široko mrežo varstvenih ustanov, za njihovo vzdrževanje in podporo staršem, ki imajo nizke dohodke. Toda v preteklih letih so si lahko mnogi državljani ustvarili visok standard prav s pomočjo sredstev podjetja ali tovarne. Podoba današnje mladine bi bila lahko mnogo lepša, če bi že imel vsak del območja posamezne občine na voljo vzorno varstveno ustanovo, ki bi jo financirale: gospodarska organizacija, delno občinski proračun, prispevek staršev pa v taki višini, ki bi bil s'prejemljiv in objektiven za vse zaposlene starše. Ta pstanova, ki bi morala imeti v svojem »varstvu« poleg učenja, igre, športa in razvedrila tudi nekaj interesnih skupin za delo, bi morala obvezno sprejeti vse, ki so brez nadzorstva. Če bi se skrbi za otroka lotili tako vsaj pred desetimi leti, ne bi doživljali sedanjih strahotnih porazov pri vzgoji in izobraževanju. Poskusimo torej poskrbeti vsaj za današnjo doraščajočo generacijo! Jožica Zoroja Razgovor »Prosvetnega delavca« Učitelj je bil vedno tak, kakršnega je družba hotela Odgovoriti Vidra Rudolfova, ravnateljica osnovne šole »Bratov Polončičev« v Mariboru Ali je današnja šola sposobna dati učencem tisto znanje, ki ga bodo potrebovali za življenje? Najprej bi vas rada vprašala, kaj si pod pojmom »šola« in »znanje« predstavljate? To, kar bi radi zvedeli, bi vam lahko povedali pripadniki tistih dveh rodov, ki so opravili svojo šolsko obveznost v letih po osvoboditvi. Najbrž bi vam povedali, da jim šola ni dala dovolj, šola namreč nikdar ni bila in kot ustanova tudi nikdar ne bo edini oblikovalec mladega rodu. Učencu, ki je telesno in duševno ■dobro razvit, ki raste v normalnem družinskem in kulturnem družbenem okolju, lahko tudi ta ustanova da tisti delež osnovnih znanj, ki mu omogočajo, da se znajde v življenju, če mu je uspela razviti tudi delovne navade in če ga je naučila uporabljati najrazličnejše vire znanja. Takoj pa moram dodati k tej ugotovitvi še spoznanje, da če bi šola dajala danes učencem vsa tista osnovna znanja, ki so zajeta v idealnih učnih načrtih, bi vendarle bilo to za jutri še premalo, ker se človeštvo neprestano razvija in ker današnja resnica lahko dobi že jutri svoje dopolnilo, popravek ali pa tudi čisto novo kakovost. Sola je sicer prevzela od družbe mandat za organizacijo izobraževanja in vzgoje, te naloge pa res ne 'more izvršiti sama, ker je mnogo dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje mladega rodu.- Zato mora biti današnja šola vedno bolj žarišče za dogovor odraslih o tem, kakšne mlade rodove bomo rabili, pa ne samo žarišče za dogovor, tudi žarišče za izvajanje izobraževalnega in vzgojnega dela. Kaj menite o vlogi radia in televizije pri vzgoji mladine in človeka sploh? Vprašanje se veže s prejšnjim. Vloga teh dveh množičnih sredstev je ogromna. Na šoli, kjer delam, vsak četrti otrok nima svojega ležišča, vsak četrti pa ima v družini televizijski sprejemnik, vsak pa tudi radijski sprejemnik. Že obseg časa, ki ga prebije otrok ali odrasel pri sprejemniku, se približuje tistemu, ki ga porabi za pouk ali za delo. Pa še nekaj. Učenec se mora v šoli podrejati režimu skupnosti in se učiti tudi tistega, za kar nima interesa. Ob sprejemnikih pa podoživlja vse, kar je mogoče videti in čuti po nagnjenjih in interesih. Kako gledate kot mariborska prosvetna delavka na ' ljubljanske oziroma republiške ustanove? Kakano je videti dogajanje v »pedagoški« Ljubljani iz mariborske perspektive? Na to vprašanje je težko odgovoriti pošteno, objektivno, pa vendar prizadeto, ker si pač neposredni ustvarjalci vedno želimo več pomoči, kot nam je morejo dati znanstvene ustanove. Mi pač zadevamo v praksi na nešteto problemov in moramo sami najti odgovore na mnogo vprašanj, ki jih ni bilo mogoče obdelati znanstveno. Vem, da delo teh ustanov mora teči tudi po nekem načrtu, ki ne more zajeti hitro vseh aktualnih problemov. Ljudje v praksi si pa vendarle želimo, da bi skupine strokovnjakov bolj tekoče pomagale pri posplošitvi izkušenj in pri oblikovanju znanstvenih resnic, s katerimi bi se radi oborožili za vsakdanje delo. Malo tudi zamerimo pedagoškim znanstvenikom, da kritično povzdigujejo svoj glas šele takrat, ko neke zakone, načrte, navodila in priporočila že sprejmemo, premalo pa se najbrž angažirajo pri oblikovanju takih aktov. Ali pa morda niso med sestavljavci? V vsakdanjem delu ne moremo oceniti dovolj jasno vsake pomembnejše zakonske odločitve, zato pričakujemo od tistih, ki še bavijo s šolstvom tudi teoretično in s sposobnostjo znanstvenega predvidevanja, da lahko hitreje ločijo zrnje od plevela, utemeljenih in tehtnejših priporočil o odločitvah. Nekateri menijo, da je v današnji šoli preveč demokracije. Kako bi se počutili v njej bolje — kot učenka ali kot ravnateljica? Ko slišim besedo demokracija, mislim na medsebojno enakopravno sodelovanje ljudi, ki bi radi uresničili svoje mate- . rialne in moralne smotre. Ob tem mislim na dostojanstvo posameznikov, ki varujejo dostojanstvo drugih. Tako demokracijo omogoča samoupravljanje v okviru delitve po delu, ki je merilo človeškega dostojanstva. V smislu teh stavkov je na šoli premalo in preveč demokracije. Ko ^pravim premalo, mislim na možnosti za uveljavljanje vseh samoupravnih pravic, kot jih imajo druge delovne organizacije, ko rečem preveč, mislim na nezdrave pojave v šolskih kolektivih, ki jim botruje neurejenost in pomanjkanje normativov za urejanje medsebojnih delovnih odnosov. Morda bi se res bolje počutila kot učenka y šoli, saj bi mi vsi samoupravni akti zagotavljali človeško dostojanstvo in saj bi mi nova šola dala vendarle mnogo več, kot je( dala šola pred 40 leti. Predvsem tudi* zato, ker bi me šola postavljala v situacijo, ko bi med enakopravnimi morala soodločati. Ne želim si pa ponovno doživeti mladosti, ker spadam med tiste, ki še niso pozabili, da je to vendarle naj-odločilnejše in najbdgovornejše obdobje človekovega življenja, saj se je v njem treba odločiti za poklic in bodočnost. Težko bi znova podoživljala vše mladostne bolečine in radosti, v dobi, ko smo vsi prijatelji, če Pedagoško pismo nekdanjemu sošolcu Dragi sošolec! Ne morem si misliti, da je od takrat minilo že kar deset let. Gotovo se spominjaš tistega ide-tlizma iz šolskih klopi? Moraš se spomniti, saj ne gre kar tako Pozabo. Taki smo se razšli. Nekateri v službe, drugi so nadalje-vali študij. Slišim, da si ostal *uest učiteljevanju. No, vsi niso. Miro je pravnik, Oto-.zgodovinar, Marica novinarka. Zanimivo. Tudi jaz še vedno poučujem. To veš, da sem študiral, ves čas ob po-Miu in ob vsem delu. Prva leta Sem poučeval v nižjih razredih, Potem sem nadaljeval študij in diplomiral na germanistiki. Zdi se mi, da so bila tista prva leta "P-ajlepša. Majhno mesto in oko-l\ske vasi. In čudoviti otroci: vča-sih malo zaspani, drugič utruje-n*> a vedno iskreni in dobri. Imel sem jih za svoje. To so bila leta, ko^sem delal, se izpopolnjeval-in doživljal svojo prvo srečo in ‘fdzočarajije v službi. Otroci so bili vedno svetla točka v mojem življenju. Ob njih sem bil nasmejan in zdrav. Ali vedno, boš vprašal. Morda res. Toda nekaj me je že zgodaj notilo. Opazil sem, da je precej dvnateljev, ki so prišli na ta po- ložaj le zaradi različnih »-zaslug-«, a ne zaradi pedagoških kvalitet. Tudi jaz sem srečal takega. V začetku je kar šlo. Toda študij, otroci v šoli in doma, vse to je prepolnilo moje življenje. Nisem bil dovolj aktiven v brganizaci-jah. Upam, da razumeš. Nisem bil, ker nisem mogel. Živel sem le za dom in otroke v šoli. Našemu direktorju to ni bilo dovolj. Začel me je preganjati. Morda je to preveč krut izraz, a midva se nisva razumela. On zahrbten, jaz odkrit. Ni in ni šlo. Včasih se mi je zdelo, da ga moti, ker sem več vedel kot on. Nikdar nisem obžaloval, ker sem se rodil, da bi postal učitelj. To sem postal in to se je zrcalilo pri mojem delu. .Doživljal sem uspeh. Radi so me imeli otroci in starši. Drugim nisem bil nevoščljiv uspeha. Rad sem imel kolege in dobro smo se razumeli. To je danes redkokje. Toda z direktorjem ni in ni šlo. V vseh letih se pri njem nisem ničesar naučil. Sam sem moral trdo delati, toda — kaj bi razlagal podrobnosti. Prišlo je tako daleč, da sem učiteljski poklic zasovražil. Sam sebi nisem mogel verjeti, da je to mogoče. Toda čeprav sem hotel že zapu- stiti šolo in se zaposliti v knjižnici, sem spoznal, da imam v nečem vendarle prednost. Imel sem nekaj, česar moj direktor nikdar ne bo občutil: veliko ljubezen do poklica, takšno, da sem si domišljal, da je moj direktor brez tega pravi revež. V teh časih sem večkrat razmišljal o našem razredu. So res vsi moji sošolci dobri učitelji? Upam, da so. Ugotovil sem, da bi morali biti v prosveti le najboljši -učitelji, tisti, ki imajo pravo veselje do dela z mladino. In še nekaj! Če bi imeli za šolstvo dovolj denarja, potem bi tudi učitelje lahko izbirali: med dobrimi najboljše. (Zdi se mi, da je moje pismo le preveč črnogledo.) Naj nadaljujem: zapustil sem tisto delovno mesto in se naselil v drugem kraju. Dobil sem lepo stanovanje in postal ravnatelj. Morda boš vprašal, kakšne so moje zasluge, da sem se povzpel tako visoko. Na predlog prosvetno-pedagoške službe. Rekli so, da imam dobro metodično in pedagoško znanje. Čudno, boš dejal, prosvetno-pedagoške službe take stvari navadno ne zanimajo. No-pri nas je nekoliko drugače. Tukajšnja pedagoška služba je dobro organizirana in tudi mojega nekdanjega direktorja so že dodobra spoznali. Preti mu, da si bo moral iskati službo drugje. Postal sem bolj odločen, vse sile pa posvečam šoli. tudi družbeno se udejstvujem, a nikdar na škodo šole ali družine. Večkrat grem v gledališče in veliko berem. Uresničujem mnoge ideje, za katere sem jih dobil včasih »po grbi«. Delam z mladino, delam s starši. Letos sem tretje leto ravnatelj. Po naključju sem zvedel, da se namerava moj nekdanji direktor preseliti v bližino našega kraja. Vdovec je, pa bi se rad preselil k hčeri. Mož bi še rad »poveljeval« šoli in si prislužil lep povpreček za pokojnino. Tega mu ne_ zavidam. Morda čaka, da potečejo štiri leta in bodo volitve. Na^ občini ima dobra poznanstva. Veš, jaz ravno ne hodim preveč tjakaj. To so za sedaj le govorice. Toda tokrat se ne vdam, ne popustim. Ne zaradi sebe, zaradi šole in^ zaradi vseh svojih idealov. Ali mi verjameš, da mi je ostalo kljub vsemu še vedno precej idealizma, tistega izpred desetih let? Ostal je v meni, čeprav sem mislil, da me zapušča. Ko boš utegnil, mi napiši kaj več o sebi. Lep pozdrav Mišo smo dobri ali slabi ljudje. Iz tega dejstva izhaja tudi osnovni razlog, da sem rada prosvetna delavka, ker lahko pomagam z delom tem mladim, ker se, ob njih radostim in žalostim, pa vendar umirjeno ostajam v areni življenja z zavestjo, da je delo, ki ga opravljam,, vredno,-pomembno in ustvarjalno. Kaj bi napravili za to, da bi se današnji, toliko kritizirani položaj šolstva, izboljšal? Najprej bi spremenila odnos med družbo in šolo iz »platonične ljubezni« v »ljubezen, ki gre skozi želodec«. Tu mislim tako na odnos skupščine do šole kot na odnos prosvetnih delavcev do družbe. Obojestransko je bilo dovolj deklarativnih izjav. Ta odnos je treba dokončno urediti s pogodbo po načelu »daj —• dam« in zahtevati od obeh pogodbenih strank polno odgovornost. Družba bo morala spoznati, da dobra šola ni poceni in da nismo tako bogati,'da bi si še v bodoče lahko privoščili poceni šolo. Prosvetni delavci pa bomo morali v nasprotni smeri dokončno prevzeti polno odgovornost za sredstva, ki jih je družba pripravljena vložiti za izobrazbo in vzgojo mladih in se odločiti za diferenciacijo med nami samimi, dobrimi in slabimi. Žalostna resnica je, da bo pa še vedno morala družba nekaj časa dobro nagrajevati tudi slabšega delavca na tem področju, da bomo jutri lahko odbirali tiste, ki jim družba poverja nalogo oblikovanja mladih, ker pač do sedaj poklic prosvetnega delavca ni bil dovolj privlačen. Kakšna je po vašem mnenju vloga prosvetnega delavca na Slovenskem; ali je tak, da ustreza zahtevam časa, ki v njem živimo? Učitelj je bil vedno tak, kakršnega je družba hotela. V preteklosti je bil najboljša karika« tura vrlin in napak neke družbe. V Cankarjevem -obdobju je bil karikiran kot hlapec, v današnjem obdobju naj bi bil gospodar, kot je postal gospodar vsak človek, ko je pridobil samoupravno pravico. Iz hlapca pa postaja človek gospodar v krčevitem procesu, ki mu botruje okolje. Ni pa dovolj, da se nekdo počuti kot gospodar; pravi gospodar je šele takrat, ko ga za to priznajo sosedje, tisti, s katerimi v srenji uporablja skupni travnik, in tisti, ki sprejemajo njegove proizvode. V naši domačiji pa je učitelj še vedno razpet med upravičenimi zahtevami družbe, med svojimi življenjskimi potrebami in potrebami mladih. Da bo lahko odgovoril potrebam časa, ki v njem živimo, bo moral postati predvsem organizator učno-vzgojnega dela in manj učitelj, ker je naše življenje kipeče in hitro tekoče in ker mladi ra« bijo široke osnove in mnogo znanj, da se bodo lahko znašli v današnjem in jutrišnjem ča-|su. V nobeni dobi lik učitelja ni povsem odgovoril zahtevam časa, ker je vsaka družba želela idealiziran lik učitelja, prav tako, kot si starši želijo idealne otroke. Nobena družba do sedaj pa tudi ni tako iskreno želela dobrega prosvetnega delavca kot naša, zato sem prepričana, da bo v njenih nedrih kmal-j zrasel, mislim celo, da v njej že doživlja svojo adolescenco. Tega učitelja je treba le opogumiti, verjeti v njegovo (Jštvarjal-nost, izboljšati njegove pogoje za delo, stisniti mu roko, kadar posebno dobro dela, ali pa ga opozoriti na napake ter mu pomagati, da bo postal srečen ustvarjalec in da bo del svoje sreče ustvarjalno prenesel na mladi rod. »COSMOS« Ljubljana, Celovška 34 posreduje najkvalitetnejše pralne stroje znamke »Relax«, univerzalno uporabne motorne kosilnice in več tipov motornih žag »Alpina«. Prodajamo za vse čvrste valute. Plačilo deviz lahko izvrši: — vsak naš ali tuj dsžavljan, ki ima devizni račun pri Narodni banki; — vsaj tuj državljan z nakazilom deviz ali pologom na naši blagajni; — vsak naš državljan, ki se začasno mudi pri nas, pa ima vstopno in izstopno vizo, — katerakoli oseba iz tujine na naš devizni račun na vaše ime; —_ katerakoli oseba iz tujine z bančnim deviznim čekom naslovljenim na podjetje »COSMOS«. Zahtevajte ponudbe in prospekte! STRAN 4 Na kaj lahko gradi podeželska osnovna šola? Ob anketi med učenci višjih razredov osnovne šole v Metliki in jeseni uče samo zvečer (utru- ravljati v navedenem čaBu vsa . jeni od šole, hoje in' dela doma), kmečka dela, v mestu pa veliko V lanskem letu so razprave o imeti vsaj še 2 uri dnevno pro- tiranih) višjih razredov (torej že Kljub temu, da smo v šoli dali raznih gospodinjskih opravil. Kar problemi h osnovnega šolstva ne- stega časa za oddih in rekreaci- velikih) nima svoje postelje in učencem navodila, kako naj se 154 (50 %) otrok je izjavilo, da Kioako potihnile, šele v zadnjem jo. Razmere doma( anketa) pa ka- spijo skupaj z brati, sestrami učei in d® srno o tem veliko raz- morajo spomladi in jeseni fizič- \ razpraivi „° uč. žejo, da večina učencev niti po- starši in drugimi. , ’ ’ pravljali na roditeljskih sestan- no delati nad 3 ure dnevno, med * “ ’* ^ ” ’ *" ’ ......... ‘ ‘ ...................njimi je 97 takih, ki delajo tudi več kiot 4 ure! Uče se lahko samo zvečer (zmučeni in zaspani). načrtu) so zopet oživele. Števil- lovico — mnogi pa niti četrtino Zelo zaskrbljujoče učenje ot- kih, so le redki tisti učenci, ki m opomini ob prvih redovalnih — toliko časa ne delajo doma za rok in drugo delo za šoio doma. bi učno snov na kratko ponovili konferencah in še posebej mnoge šolo. Poleg tega pa je obremenje- Samo 23 otrok (okrog 8 Vo) ima ®e *st* dan, ko so se jo učili v nezadostne ocene v spričevalih 1. nost otrok s šoto, potjo v šolo in svoj domači umik, drugim teče šoli (in s tem oteli pozabi)..51 ”/0 polletja so zopet vzburili starše nazaj, fizičnim delom doma in življenje doma brez pravega reda. učencev je izjavilo, da jih pri m preko njih širšo javnost in ta- drugim tako velika, da niti v šo- Svojo mizo ima ena tretjina ot- učenju nc nadzoruje nihče, še več PROSTI ČAS OTROK? Ob koncu si oglejmo še prosti * vec~ i1 n® morejo raano slediti pouku, rok, 20 % pa jih izjavlja, da na Pa je takm (64 "/0), ki jih doma gas 0(rok. 172 učencev višjih raznim prooiemom naše osnovne 5 do 7 ur intenzivnega pouka v mizi, kjer delajo, za šolo nima- nikoli nihče ne kontrolira (izpra- redov (55 "/o) je izjavilo, da ima- SOIe- šoll> 2 do 4 ure za prihod in od- jo dovolj prostora. Le 30 "/o otrok ša)> ali 50 se res kaj naučili. Še j0 dnevno največ 1 uro prostega V preteklih letih — in tudi že h?d iz šole, 2 do 4 ure učenja in je izjavilo, da jih pri učenju nih- manj je takih, ki bi jim doma gasa] iri ie 40 otrok, da imajo več letos — je bilo nešteto razprav o Pisanja nalog in še 1 do 4 ure fi- če ne moti, vse ostale (70 o/o!) pa Pri učenju kdo kaj pomagal. Izo- 2 uri prostega čaBa dnevno vzrokih za premajhno uspešnost žičnega dela doma je dosti pre- nekdo moti: brat ali sestra, ki se brazbena struktura staršev kaže, (130/0), osnovnošolskega pouka, o vzrokih naporen delovni dan za osnovno- uči, predšolski otroci, največ pa da starši otrokom doma ne more- učni programi v višjih razreza to, da tako velik odstotek na- šolskega otroka! jih motijo starši sami {34%), ki i° kaj dosti pomagati pri učenju, dih osnovne šole so tako obsežni, ših osnovnošolcev (okrog 40%) ne Ob pregledovanju in sumira- jih pošiljajo od učenja k delu ali izobraženi pa ponavadi - nimajo da šola nujno računa tudi s tem, kopča uspešno vseh 8. razredov nju ankete smo ugotovili, da so Pa se na glas pogovarjajo ali pre- kai doiSti čas'a za to. da bodo otroci morali v šoli pre- osnovne šole. Teoretiki mnogo- nam učenci dokaj odkritosrčno pirajo. Precej porazne so bile tudi iz- delano snov še doma utrditi z krat posredno ali neposredno dol- odgovarjali (anketa je bila v raz- In koliko časa se uče? Od 300 Jave 0 domačih nalogah, ob ka- učenjem in pisanjem domačih na-že za to praktike (učitelje), ti pa redih predhodno dobro priprav- anketiranih se jih spomladi in terih naj bi učenci učno snov log. Zato potrebujejo dovolj ea- ZOP®4 (vsaj v višjih razredih) ob- lj®ns).^če kljub temu odbijemo jeseni uči manj kot 2 uri kar 243 utrjevali. Le 5 učencev (1,5 °/o!) sa, imeti pa morajo tudi primer- > —” • • - - . ' no nadzorstvo (predpuberteta in sežne učne načrte, učence im tudi še 20 “/o, verjetnosti (pomote, ne- (78%)! Od tega celo 35% manj je v 7 mesecih napravilo vse do- starše. Priznati mioramo. da vse odkritosrčnost), so zbrani podatki kot 1 uro! V šoli pa računajo s mače naloge in kar 137 (44 %) je puberteta), marsikdo pa tudi pote razprave niso bile povsem in ugotovitve še vendo zelo za- tem, da se bodo doma učili in takih, ki so prišli v šolo več kot moč. Otroci se niti v redu spoči- brezuspešne. Marsikateri vzrok za skrbljujoči. slabe uspehe je bil odpravljen Oglejmo si nekaj zbranih in ali pa jih sedaj skušajo odpravi- zelo zanimivih številk! ti: materialni položaj šole se je zadnja leta znatno popravil (no- POKLICNA IN IZOBRAZBENA ve šolske stavbe, večja finančna STRUKTURA STARSEV sredstva, boljši osebni dohodki ANKETIRANIH UČENČEV učnega osebja itd.), tudi število /300) „„lr°-rT r - s*? ,'ž9 ».M organi ao.re.no pri.luM- Se ^S). 52 deljiv fi pripravljali na šolo vsaj 2-3 ure 6-krat brez domače naloge! Za-dnevno! In. zakaj tako malo? 20''-'o kaj niso imeli? 17% ni re- ti ne morejo, zato mnogi še v šoli le s tečavo slede pouku (in le jih je izjavilo, da se jim ne ljubi zumelo snovi (minus za učitelja mirno žde v klopeh — pasivno). (so leni!) — Kje so bili starši, da Kdo naj vse to otroku nudi? lahko tudi za utrujenega učem-bi jih pripravili k učenju? Izja- ca!). 15°/» ni imelo časa, kar 63 %> Starši -so zelo zaposleni (v tovar-va »se mi ne ljubi« izhaja iz Pa jih ie na nalogo pozabilo (star- nah ali s kmečkim delom), dru-utrujenosti ali pa premalega ®i bi jih lahko na to spomnili!), nadzorstva staršev. Kar 51 % pa Fizično delo učencev doma je zacij). Dobro so urejeni tudi prevozi v šoio. Vsi učenci, ki so od daljeni od šole več kot 5 km, se vozijo (šolski kombi, avtobusi, vlak), vsi prevozi so brezplačni. Sola je organizirala tudi varstvo in pomoč vozačem (ob prihodu pred poukom in pred odhodom domov), za njih so urejene učne ure pod nadzorstvom in ob pomoči učiteljev. Tudi dodatno pomoč šibkejšim učencem smo uvedli, vendar je zaradi pomanjkanja šolskega prostora Zeto otežkoče-na, zato smo jo letos uvedli za tiste učence, ki so napredovali z nezadostnimi ali šibkimi zadostnimi pred začetkom pouka (1 teden prej in nekaj še v zimskih počitnicah). Nudenje dodatne pomoči je zelo otežkočeno tudi zaradi tega, ker je kar 51 % (159) učencev, ki bi bili te pomoči najbolj potrebni, več kot 4 km oddaljenih od šole. Dodatna pomoč pred začetkom pouka ali neposredno po njem ni efektna, ker pomeni že tako umsko in tudi telesno šibkim učencem dodatno obremenitev. Brez dvoma bi se dalo v šoli še kaj Storiti za izboljšanje pouka, toda ob opisanih razmerah bi se to kaj malo poznalo pri uspehu. gih pa ni doma. Kmetije v pasivnih področjih so precej prazne, Občina je kljub pomanjkanju finančnih sredstev pokazala do- ___T_ v .. . . volj razumevanja za solo.Ob po- jih je izjavilo, da nimajo časa, preobsežno in prenaporno (zlasti doma so le šolarji—osnovnošolci mo,gi gospodarskih organizacij in ker so zaposleni s fizičnim de- v jesenskih in spomladanskih in predšolski otroci in starši (in z republiškim posojilom je zače- , , , . ---- Be zaposlenim oz delavcev 14 *orn' mesecih). Kmečki otroci morajo še med temi je skoraj redno po ia graditi novo šolo, ki bo stala “ pripombam šol in se lotili re- obrtnikov 5n uslužheor-pv Porazni so tudi odgovori na zaradi pomanjkanja delovne sile eden ali oba zaposlena!), najboljša blizu 400 milijonov dinarjev (z vizile In it/n4h nis_ . *. oencev, ostali xrr,T,Q5fir,^ ^4 črt KS n/. 4.. /:„ j__1, sila in odšla v tm/arnp Vs£mi podražitvami) ' vizije predmetnikov in učnih na- so utx>koienci in druai- materp- vPrašanje, kdaj se uče. 5o%> učen- na podeželju (in zaostalosti drob- delovna sila je odšla v tovarne ®rtov- 222 kmetic (med njimi poleg te- Cev ^ izjavil°’ dla Se- spomladi nega kmečkega gospodarstva) op- (Precej v inozemstvo). _ _ Kljub vsem prizadevanjem pa se ga še 50 zaposlenih) in gospodinj, S tem nesrecn,m so^-iem splošni učni uspeh nikakor ne 65 delavk, 29 uslužbenk, ostalo, more dvigniti nad SO0/« pozitiv- po izobrazbi: očetje: 232 z os-nih, v mnogih oddelkih in celo novno šolo (od tega 61 le do 4 šoial? ne doseže niti 70°/o. V razr.), 52 s poklicno in srednjo višjih razredih so ti uspehi obi- šolo, 7 z višjo ali visoko šolo; čajno še za 15 do 30 % nižji kot matere 273 z osnovno šolo (od te- v nižjih razredih (z razrednim ga 52 do 4 razrede), 27 s poklicno poukom). Mnogo vzrokov za sla- aili srednjo šolo, 1 z višjo ali vi- be učne uspehe smo res odpra- soko šolo ™ f ostali ali pa Prehrana otrok: Nad 100 učen-sl kl jl£ cev (od 300 anketiranih) hodi P**- skoraj redno brez zajtrka v šolo. lenu so v višjih razredih mnogo To ne zaradi pomanjkanja; rfuih (1” ™ ?:OUC!nl ,k0£ / z^adi zgodnjega odhajanja v šo- ■e tUdl lo’ prepoznega vstajanja se jim učni uspeh tu mnogo nižji mudi) ne morej0 jesti Tu bi bila ni^AUn^kiU;nVlK>k.OV* 23 nuJnn potrebna večja skrb in nad- ... uspehe in ob restav- zorstvo staršev — pa ga ni, ker so Ijanju programov za osnovne šo- ti prezaposleni z delom. Kako bo ; proučevanju zmogljivimi otrok 5rez ^jtrka sledil pouku, si 'W-* . ^ lah^o da ,n lahko mislimo (zlasti zadnje ure), s čim lahko računa) nikakor ne Kljub temUi da lma šola zelo do_ bi smeh iti mimo položaja naše- bro organizirano šolsko kuhinio - , ...... bro organizirano šolsko kuhinjo ga učenca izven šole, to je njego- (med najboljšimi v Sloveniji) z vm domačih razmer (oddaljenost izredno ceneno prehrano (malica od šole, prihajanje in odhajanje, 500, kosilo 1800 din mesečno), prehrana, spanje, počitek, rekre- okrog 20 Vo otrok ne malica (ne acija, učenje in pisanje nalog do- more ali pa jim starši ne dajo), nad,TStV° ^ 9° učencev (30 Vo) kosi šele po 14. fizično delo otroka doma itd.). Pri urj Kako je s prehrano otrok šele ; tem lahko mnogokrat ugotavlja- tam, kjer imajo slabše urejene mo, da sola in sestavljale! učnih kuhinje’ programov vse premalo računa- Pijažai 66 učencev (20,/o) je izjavilo, da popije dnevno do 2 jo s tem pomembnim faktorjem. Kako pomemben in močan jelah- ^aki jim brez dvoma ko ta faktor, nam je pokazala ni k ri t praivzalOT.av ie to še Sit1?- “ i* v=« SrteKSS £ u»i le v Metliki med vsemi učenci višjih razredov (od 5. do 8.). Na osnovni šoli v Metliki se kljub prizadevanju kolektiva in je vinorodna!). Tudi spanje otrok je zelo nezadovoljivo. Podatki kažejo, da se otroci med * spanjem ne morejo dovolj odpočiti. Velika večina jih Črtov. m _______________ _______________ . ........ __ _ ____________ iz višjih razredov torej računamo oboji: šoia, da se bo doma učil in delal naloge, in starši, da bo pomagal obdelovati napol prazno kmetijo! Tudi če otrok ne bi m čira 1 fizično delati, bi ga morali v teh letih (puberteta!) spraviti k učenju in ga vsaj malo pri tem nadzorovati. Opažamo, da se je pritisk na otroke za delo doma zlasti v zadnjih letih močno povečal. To je zlasti občutno v takih mešanih področjih, kot je naše (kmetje — delavci), ob večjih kmečkih delih spomladi in v jeseni. V šoli se pozna celo gospodarska reforma. V podjetjih uvajajo večji red, delovno disciplino in intenzivnejšo delo. Marsikdo; ki ima kmetijo in se je poleg tega še zaposlil, si je druga leta ob večjih kmečkih delih (košnja, žetev, trgatev, oranje itd.) izposloval v podjetju nekajdnevni dopust. Letos pa tega ni bilo več. Zato pa je ob teh delih v nekaterih oddelkih naše šole (zlasti v 6. in 7. r.) manjkalo zaradi dela doma tudi do 25 % učencev, kar se že najmanj 15 let ni zgodilo. Šola že dolgo ni bila prisiljena poslati toliko opominov staršem (in tudi prijav sodniku za prekrške) kot letos. In kje je izhod iz tega? Šola in občina sta Storili skoraj vse, kar sta mogli, da bi razmere ublažili. Na mnogih zelo obiskanih roditeljskih sestankih in številnih razgovorih s starši smo vse to zelo obširno obravna-valL Starši so se z ugotovitvami .. ... . , ... . , ... ----- -------------- . ■ , v veliki meri strinjali, le poma- tudi občinske skupščine učni us- vstaja že pred 6.30 zjutraj (mnogi Moderna galerija v Ljubljani je odprta vsak dan, razen ob pone- gati Bi ne morejo oz. ne 'znajo peh nikakor ni mogel pomakniti celo pred ^5.30), spomladi in je- deljkih, ob delavnikih od 10. do 16. ure, ob nedeljah pa od 10. do drugače — težnja po boljšem navzgor. Ob koncu lanskega sol- šeni hodi nad 30 % otrok spat 13. ure. Šole, ki žele obiskati stalno razstavo ali priložnostno razsta- standardu je prevelika. Sk besedo tovarišica ... Rado je končno nehal packati...« Sanda poslKša in ušesa so ji omamljena od kipečega vina mladih glasov. Oči vseh bolnic pa se upirajo v radostno gnečo na postelji, pozabljene so bolečine in bridkosti. J Četverica na postelji strne glave in utihne. Nato se deteljica razkropi po sobi in vsaka bolnica dobi nagelj iz Sandi podarjenega šopka. Oči jim zaža-re, kot da je sonce zapustilo nebo in se preselilo v sobo ... Obisk je minil, otroci so odšli. Za njimi pa je ostala svetloba praznika, vera v življenje in dih bližajoče se pomladi. Janez Lampič Humoristični drobiž, ki ga je po šolah nabral S. K. Ravnatelj zve, da je neki profesor v razredu celo uro pregledoval in ocenjeval šolske naloge, dijake pa pustil, da so predli čas. Takoj ga pokliče v sVojo pisarno. »Tovariš Sinica, ali je res, da ste...?«. »Res, tovariš ratmatelj.« »Kaj ne veste, da ste za to delo posebej plačani, da ga opravite doma?« »Vem, tovariš ravnatelj, «■ ampak tako dolgo sem že v šoli, da se tukaj počutim kakor doma.« * Tovariš poldrugi Matevž, učitelj matematike, je bentil po zbornici zaradi nesramnosti dijakov. Trdijo, da je koren iz tri 1,73, in to tako predrzno, da mora človek skočiti iz kože. Veseli naj bodo, da ni prisolil nekaj ukorov. Kaj se to pravi, motiti učitelje pri računih in ga korigirati. »Pa sai koren iz tri je menda res 1,73.« meni tovariš Poskočni k, učitelj telovadbe. »Seveda je,« reče tovariš Matevž, »ampak zmoti se menda lahko vsak človek, ali ne? Ali je zato že treba, da so dijaki nesramni?« Čez nekaj dni se je tovariš Vznemirnik glasno in doneče pomenkoval s kolegi, da se je razlegalo po konferenčni sobani: »... Da, ste, točno vem, jutri pride inšpektor za matematiko ...« »Jutri« je tovariš poldrugi Matevž »zbolel« in ga ni bilo v šolo. * »Tu notri pa diši po nekakšnih zdravilih, ali ne?« reče profesorica Nina, ko stopi v zbornico. /»M-rto!« odvrne čez čas ravnatelj iznad časopisa. »Prosvetni delavec je prišel, z osnutkom noveaa zakona o delovnih razmerjih.« » Profesor Pozaba je vzkliknil v navalu navdušenja: »Ko bi si bil jaz zapomnil polovico tega, kar sem v svojem življenju pozabil, bi lahko napisal roman« »Tri romane,« ga popravijo kolegi. KOMBINACIJA KONTROLNIH NALOG IN LIČNIH LISTKOV Pripravljajo se na tekmovanje mladih matematikov Učitelji moramo mladega člo- ko težka za vsakega učenca. Zato pa s strojem, da bodo učenci zna-Veka spodbujati in mu omogoča- . dam učenjem možnost, da po las- li brati. ti maksimalno aktivnost. Na ak- ni presoji izberejo nalogo po te- Posebej pa imam vse naloge OD TU IN TAM Ostra razprava zaradi nizkih osebnih dohodkov V radgonski občini sta oba jo, ali je njihovo delo res tako Moja nekdanja učenka Strovs Fanika mi je v solzah pripovedovala! — Pomislite, umrla je naša učiteljica. Dobra in skrba je bila, prava mati, rada nas.je imela in zmeraj jo nosim v mislih, čeprav je od tega minilo skoraj štirideset let... prišle so tudi druge gotoveljske pravilno rešene na posebni poli zbora skupščine po dolgi in že nepomembno in malo vredno, da gospodinje. tivnost pu vpliva poleg drugih žavnostni stopnji, činiteljev tudi oblika učne ure, Primer lističa kombinacije papirja (zelo pregledno), označe- mučni razpravi končno soglasno ne dobijo večjih osebnih prejem- — Mukuševa je umrla. Pojdimo v zlasti: skupinska, ki je učencem kontrolnih nalog in učnih listkov ni s serijo in nalogo ter vred- sprejela letošnji občinski prora- kov^ Ljubljano, nesimo ji cvetja, pospre- zelo priljubljena. Smatram pa, da XV. serije naloge a. nostjo v točkah, da se pri popravi čun, medtem ko je bil predlagani je skupinska oblika učne ure le V eni seriji so navadno nalo- ne zamuja nepotreben čas. Učen- odlok o prispevku za uporabo Predsednik omenjenega sveta mimo jo na zadnji poti... veste, bije z analizo osebnih dohodkov lo je pfc pm ^etc^i vojnl,_ ko mm ne zamuja nepotreben čas. Učen- odlok o prispevku za uporaoo je z ananzo oseonin uonucmov — , , . Mjkujevo sm(> neka učinkovita predpriprava za ge: a, b, c, d. ci pridejo in izberejo poljubno mestnega zemljišča že drugič za- prikazal, da so prejemki prosvet- ^eele rade Nauilla nas j8 individualno utrjevanje in pre- Format lističa naj bo tako ve- nalogo. Ker je toliko različnih vrnjen in bodo o njem ponovno nih delavcev od občinskih usluž- mn0g0 življenjskih resnic, šivanja in verjanje osvajanja znanja. Pre- lik, da bo nanj mogoče nalogo iz- nalog in ker jemljejo naloge iz razpravljali na zborih volivcev. bencev v profilih za več kot 8000 dobrega gospodinjstva. Nikoli je ne verjanje osvajanja znanja se računati in na isti strani popra- različnih serij, se mi še ni zgo- Letošnji proračun, ki znaša 7 starih dinarjev nižji. Ogorčeno je pomo pozabile... lahko vrši tudi v širokem krogu viti. Izvedba take učne ure. naj dilo, da bi imela soseda v klopi milijonov 958 tisoč novih dinar- protestiral zoper tako stanje v In odpiteio je iepo število Gotov-in ne samo v 'razredu med štirimi bo po možnosti 1 učno uro (ker je isto nalogo. Na vsakem lističu jev, je navzlic navideznemu po- imenu svojega kolektiva direktor ijinov, da se še enkrat tiho zahvalijo stenami. Prva nadaljnja oblika to le občasno, se to da), iz pre- je napisana ena naloga. Z nalogo višanju zaradi nastalih sprememb radgonske osnovne šole, češ da vsakogar razumevajočemu srcu, bi bila lahko na šoli med istimi prostega razloga, ker je treba na gre učenec na svoje mesto in po- v cenah in visokih anuitet dejan- imajo podobne ustanove v neka- ki je kljubovalo preko osem desetie- razredi, ali med sosednjimi šola- tablo pred uro napisati komplet- čaka na znak za istočasni začetek sko manjši kakor lani. To so ugo- terih drugih občinah od 10 do 20 ijtij mnogim težavam, a pri vsem tem mi istega razreda, dalje v občin- no popravo, kar pa ni tako eno- dela. Seveda ima učenec možnost, tavljali na skupščini tudi prisot- tisoč starih dinarjev večje meseč- hi poznalo objokovanja, skem ali medobčiskem merilu ... stavno (vrste tabel, razporeditev da dobi informacije, če so umest- ni prosvetni delavci, ki so priča- ne osebne dohodke. Mladost je Ljudmila preživela ▼ Pregled doseženega znanja bo- prostora in če smem še opomniti ne in potrebne, še pred reševa- kovali, da se bo njihovo stanje v Drugi diskutanti so menili, da Gorici, tam je našla tudi dobrega mo letos izvedli v naši občini na strogo pravilnost in najkrajšo njem. Med reševanjem samim ni tem proračunskem letu zboljšalo, so prosvetni delavci storili napa- moža in sta kar srečno, do - Ljubljana-Siška iz pouka mate- možno rešitev). Klasične table — informacij! Ko učenec nalogo Tako pa bo, po sedanjih profilih ko, ker se niso oglasili že takrat, 56 ^ea pobegnifa^^stajer- matike v prvih dneh junija. Ne- popravo prekrijemo s papirjem, reši, jo prinese na učiteljevo mi- sodeč, možno povišanje njihovih ko so razpravljali o predlogu pro- mož morai v vc)jSko, hote se nam zastavi eno izmed da ni vidna že med rešitvijo. Dve zo, vzame naslednjo (zopet prosta osebnih dohodkov le za 9 odstot- računa na zborih volivcev in v sl tam nakopa[ hudo bolezen, se vrnil zelo važnih vprašanj: katere važni preglednici pa morata biti izbira). Ce naloge ne zna rešiti, kov, tako da bo znašala plača v klubu poslancev. Povedali so tu- k družini in umrl. učence naj pošljemo na tekmo- na tabli vidni še pred začetkom jo odda kot nerešeno, ali pa vza- povprečju za učitelja okrog 65, di, da je vzrok neskladnosti v zapustil je tri nedorasle otro- vanje. Sledi en sam odgovor: po- reševanja: 1. preglednica vsebine me iz iste serije še eno nalogo predmetnega učitelja od 70 do 78 prejemkih med občinami bolj ali ke Ljudmila je prišla kot uči- slali bomo tiste, ki jih bo učitelj serij in 2. ocenjevalna pregled- (se navadno ne dogaja). Prinese- in za vodstveni kader 88 tisoč sta- manj gospodarsko razvita občina, teijlca službovat v Gotovlje, ki so ji dobro osnovno in psihološko pri- niča. ------------- ~ »•--•— *»- ----—“•—u “-----------------'---* —J ......................... ~ ' ‘J,_ pravil. Zato mora biti časovno razdobje za pripravo dovolj dolgo, pripravljanje pa kolektivno. ... . , , . _____j___ _____o- - ____________- _______ ______=------ ------, • r-- ------ -----, -- pišem dosežene točke. Ko mine merjavi z osebnimi dohodki v go- ba obravnavati osebne prejemke ga, pravega in naprednega učitelja, čas, ki sem ga predvidela za re- spodarstvu in v sami občinski vseh koristnikov proračuna z ena- umgniia in ^če jernf°kUcai dom6 sevanje, oddajo še preostali vse upravi,, znatno nižji, zato se učite- ''!ml s J naloge, četudi niso še dokončno Ijl te občine upravičeno sprašuje-rešene. Nato odkrijem na, tabli To je hkrati velika spodbuda razreda skozi vse leto. V tem članku želim bolj na nih načinov, ki ga preizkušam v razredu že več let. Prvi vidni rezultati te metode so se pokazali v minulem šolskem letu na podobnem občinskem tekmovanju iz pouka matematike, kjer so tekmovali učenci petih razredov naše občine. V razredu imam 26 učencev, kar je idealno za skupinski, fron- točk I. načrtovanje kotov 1 II. ulomki — pretvarjanje 2,5 III. uporabna naloga (ar.) 4 IV. uporabna geometrijska 6,5 2. odi. od 12,5—14 točk pd od 9,5—12,5 točk db od 6,5— 9,5 točk zd od 3,5— 6,5 točk nez od 0 — 3,5 točk Če na tablo iz kateregakoli vzroka ni mogoče vsega napisati, ne naloge sproti korigiram, koli- rib dinarjev. Po ugotovitvah Republiški poslanci naj predočijo postale drugi dom. Vsa se je preda- kor je mogoče (gre hitro, ker predsednika sveta za šolstvo so ta odnos pomurskih občin in ga jaia šoli iu otroci ji niso delali po- imam vse pripravljeno). Na po- osebni prejemki prosvetnih de- rešijo v republiškem merilu, v sebnih težav, v Gotovijah si je med pravljeno nalogo z rdečilom na- lavcev v radgonski občini, v pri- občini sami, pa so dejali, je tre- ljudmi ustvarila avtoriteto resnlčne- ___ j__________________________________________i_j.i_______ji,! da. otavcga In naprednega učitelja. IKA pravilne rešitve. Učenci iščejo svojo nalogo, se malo odpočijejo. Dežurni učenec pa deli korigirane naloge. Z delitvijo nalog se ge, ki jih prej nisem še imela ali pa nisem utegnila, in jih de- kimi merili. Pa je prišla druga svetovna vojna in morala je z otroki v izgnanstvo. Zdaj šo bili že veliki m po svojih močeh so se vključevali v boj proti sovražniku. Hči ljuba Je umrla v taborišču, sin Radko pa je leta 1943 odšel z družino v partizane. Vojna je minila in spet se je vrnila v Gotovlje, ki jih do smrti ni mogla pozabiti, tako domače In toplo ji je bilo med temi ljudmi. Nekaj časa je potem živela v Zadru, od tam pa se je na večer življenja vrnila v Ljub- Kljub težkim pogojem in v za- dila zaželene rezultate. Tako smo ijano, kjer je pred tedni umrla. Prva razstava pionirske fotografije uiviauamo pa le oucasno pii ma- nani«prno na dodatno tablo ali naioS° ocenijo in si sesicjcju uu- _ „ _ „ - ' njajo Iz šole, jo 1 tematiki, predvsem za dokončno papir samo da ie vsem učencem sežene točke. To mi jasno in glas- ganizacije Ljudske tehnike sta skih ali občinskih razstavah lahko lepšem spominu, presojanje znanja, ki sledi fron- cjovoj’i iasno vidno no narekujejo pred razredom in tehnična dejavnost in tehnični videli prav lepe posnetke mladih talni obliki oziroma večkratni J J ‘ ni nobenega razburjenja. Doseže- , n Domembno vzeoino fotoamateriev osemletk- Zužem- skupii^ki obliki za utrjevanje ter Snovna priprava ne točke in ocene vpisujem v po- pouk °PravlJa pomembno vzgojno totoamaterjev osemletk^ Zuzem učninf listkom iz tega predmeta. Kot sem že omenila, naj ima sebni zvezek s poimenskim sezna- nalogo po vseh šolah na Sloven- berka, Novega mesta, Črnomlja, V svoji praksi sem prišla do po- vsaka serija po štiri vrste skoro mom učencev ter z razpredelni- skem. Tako kot drugod se je ta Metlike in Trebnjega, srečene oblike: kombinacija kon- enakih nalog (a, b, c, d), da te- cami za dosegljive točke posa- dejavnost lepo uveljavila tudi na Usnešnost tovrstne delavnosti trolnih nalog in učnih listkov, žavnost ostane. Tu pa moramo meznih nalog. Preglednica v , , P J pri kateri aktiviram učence z re- biti posebno budni in se dobro zvezku mi daje jasno sliko dela neKatenn solan na uoienjsKem. je še posebej potrdila tudi pionir-ševanjem nalog, z ocenjevanjem zavedati, da ni isto 5 + 3 ali pa posameznega učenca, razreda kot Posebno dobro delajp v teh šolah fotografska razstava, ki sO jo lastnega dela, kar močno poveča 5 + 6. Pri tem moramo biti tudi celote in mojega uspeha pri delu. , ,, ,, , intenzivnost in samokritičnost. iznajdljivi (npr. pr. nal. iz III. se- Vrzeli posameznih enot oziroma Potek takih kontrolnih vaj je rjje a, naj bo iz knjige, b, c, d posameznih učencev so tu jasno pa sami napišemo na listič v mal- vidne. • • vu ce spremenjenih številkah. Tu Poljuben primer slike iz moramo pisati povsem lepo ali zvezka: -dki sledeč: Tehnična priprava: Učenci sede običajno v klopeh (Če je učilnica manjša), lahko pa Postavi učitelj mizo na sredo Učilnice, seveda so učenčeve delovne mize postavljene okoli učiteljeve mize. Vsak učenec ima na mizi predpisani učbenik ter računski in geometrijski pribor. Na učiteljevi mizi so pripravljeni listi kombinacijskih kontrolnih vaj, obrnjeni tako, da je vidna hrbtna — prazna stran. Razloženi so po serijah: L, II., III., IV. Na vrhu vsake serije je vidno Pritrjen napis z vsebino serijo Skupina serije A I 1 II II IV j. skup. mož. t. ocena opombe 1 2,5 4 6,5 14 pd ne zna ulomkov 1. Peter 1 2 6,5 9,5 db površen 2. Miha 0,5 2,5 2 3 8 pd koti 3. Janez 2 4 5 11 db pretvarjanje mer 4. Marjan 1 2,5 4 — 7,5 odi 5. Zoran 1 2,5 4 6,5 14 nez treba dodat. pom. 6. Roman — 2 — 0,5 2,5 Skupaj dosežene Možne točke 3,5 6 11,5 15 16 24 21,5 39 52,5 84 3,33 srednja ocena ETimek ...... IV. Nal. a Hačunica str. 6,5 točk nal. Pravilne rešitve v % 58,3 % (premalo utrjeno — lega). 76,6 % 55,1% Sredi februarja smo pokopali odprli 30. januarja v novomeški ™ upokSga šolske^ galeriji. Z razstavo, ki je bila upravitelja, v Dramljah prt Celju, prva te vrste na Dolenjskem, so kier se ie pred 83 leti, je obi-- , , sftftval osnovno šolo, nato pa se je počastili tudi 20-ietmco delovanja vpisal na mariborsko učiteljišče, od Ljudske tehnike. Organizirala jo koder so ga zaradi njegovega naspro- ie komisu, pri »Minskem odboru 2ZVTZT& BSTS " LT in aktiv predavateljev tehnič- teljišče, kjer je tudi maturiral. Po . . _______ n A11I J'rtf 4-1 — 1 4—. nega pouka pri ZPPS v Novem Prostor za reševanje in popravo r rnirn (premalo utrjeno pretvarjanje fotografski krožki. Veliko šol ima (slabičem je potrebna dodatna fotografske aparate, povečevalni-pomoč) ke in temnice. Pogoji za delo se- maturi Je "ostal v Istri. Služboval je , , , v Podgradu. Marezigah, pri Sv. An-, mestu, udeležilo pa se je je deset tonu, v Dolini ,v Ricmanjih, kjer je osemletk z območja tega zavoda, preživel najdlje, in končno v Borštu, gl Ocenjevalna komisija je od 218 s#:: fotografij izbrala za razstavo 78 na nekdanji rudarski šoli v Celju. | posnetkov iz življenja šol, z izle- le ™ ^ H tov in krajevnih zanimivosti, na- ilm učencem je bil svetovalec in , . , prijateli. kolegom pa ljubezniv in grade pa so prejeli, prvo nagrado iskren tovariš. — krožek iz Vinice v Beli Krajini. Na njegovi zadnji poti ga je po-«, , , spremila množica prijateljev, z Iz- p; drugo Žužemberk in tretjo osem- branimi besedami pa sta se poslovila •V od njega tovariša Gobec in Roš. ■ letka Novo mesto. M. Tratar E. S. upor. naiogfufV KhlS- Pogovorimo ^o^ nalogah, delamo Načrtovanje kotov Ulomki — pretvarjanje Upor. naloge —mere Geom. uporabna naloga 62,5 % Nato učenci odneso korigira- - . ,, ,. , veda niso idealni, saj izrabijo v ne točkovane in ocenjene lističe učencev in učitelja, hkrati pa da- ne, koenn a __ , “ v iacon ji u j« Ut namen vse mogoče prostore. prizadevnost je tudi tu ro- , , , na vnnsled staršem Na- ie iasen pregled njihovih do- ta n£ k0“+“a .Mnil dan ptinaao. Uatife n.aal. Kart« S**. Tod. sliri sr« svu£c?°pT«? p ' toekd* 6,5 točk). Na ' vsakem li- gaTvpTs™ 7 v^Ve samo e n h a n n fn Ja3 posebne učenčeve kartončke, da mi (Napile Slahkob izdelajo pri imajo tudi sami pregled nad svo-tehn-x P 1 tnč jim znanjem (da vedo, kje mora- ko™n”Ttoaami,'po tS."oS; !• «»,„1=’»trditi ali pa dopolniti stopnji naloge. Težavnostno stop-Ujo določim sama, zavedam se pa pl'i tem, da vsaka naloga ni ena- P° 1. odstavku 78. člena in 2. odstavku 112. člena temeljne-uega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, St. 152191/04) razpisuje razpisna komisija osnovne šole Tomaž pri Ormožu delovno mesto — RAVNATELJA OSNOVNE SOLE Pogoji: Predpisana splošna pedagoška in strokovna izobrazba za učitelja osnovne šole ter najmanj 5 let vzgojnev izobraževalne prakse. Kandidati naj pošljejo vloge, kolkovane z 0,50 N. diri" državno takse, dokazilo o šolski izobrazbi in o trajanju vzgojno-jzobraževalne prakse tukajšnji komisiji. Rok prijave je najpozneje 15 oni po objavi tega razpisa. Moje pripombe S pomočjo opisane metode si lahko ustvarjam jasno in resnično sliko o delu posameznega učenca in o uspehu mojega dela. če gre za katero koli vrsto tekmovanja, nisem v zadregi, katerega naj pošljem. Daje mi lepo možnost za resnično zanimivo in aktivno sodelovanje s starši. Slika mi jasno pokaže vrzeli, ki jih moram odpraviti, vsaj kolikor se da. Tak način dela pa nima samo tega cilja. Prepričana sem, da je uporaben za vse razrede osnovne šole, ker zahteva veliko aktivnost PROSVETNI DELAVEl List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide Sttri-najstnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovor-oi urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, Int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1, teleton 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina za posameznike i.ooo din (10 ND); za šole In ustanove 2.000 din (20 ND) — Številka tek, računa S03-8-1G — Tisk CZP »Ljudska pravica« ■iiuiiiiiiniiiniiiiiiuiiiniii; llllll!!llllllliniMnillll!lillllllll!llllll Kreditna banka in hranilnica Ljubljana NAGRADNO ŽREBANJE Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 2CO.OOO din na odpovedni rok nad eno leto — 30 nagrad: • ZASTAVA 750 • ROČNA MOTORNA KOSILNICA • ROČNA MOTORNA ŽAGA • 5 JEDILNIH SERVISOV • 20 HRANILNIH KNJIŽIC PO 30.000 DIN • DVAKRAT PO 14 DNI POČITNIC ZA DVE OSEBI NA SEVERNEM JADRANU Za vlagatelje, ki imajo vloženih najmanj 50.000 din na odpovedni rok nad eno leto — 30 nagrad: • 4 MOPEDI • ŠIVALNI STROJ BAGAT • 10 BRIVSKIH APARATOV REMINGTON • 15 HRANILNIH KNJIŽIC PO 20.000 DIN Razpis velja do 30. aprila 1966. VLOGE SPREJEMAJO POSLOVNE ENOTE KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA V LJUBLJANI — Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3 — Bežigrad, Titova 55 — Moste, Vide Pregarčeve 8 — Stara Ljubljana, Mestni trg št. 16 — Šiška, Celovška 99 — Vič, Tržaška 36 11111111 IZVEN LJUBLJANE Črnomelj — Domžale — Grosuplje — Hrastnik — Kamnik — Kočevje — Litija —- Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Trbovlje — Vrhnika — Zagorje Založba Mladinska knjiga POSLEDNJE NOV ©STR Zbirka KONDOR Voltaire: KANDID ALI OPTIMIZEM Žolčna satira zoper optimizem Leibniza in njegovih naslednikov je najboljši izmed Voltairovih romanov. >►... To delo preveva peklenska veselost..je o romanu dejal Mme de Stael. Ivan Cankar: BELA KRIZANTEMA Izbor iz Cankarjevih kritičnih polemičnih spisov je poimenovan po Beli krizantemi kot njegovem osrednjem in najpomembnejšem tovrstnem tekstu. Po vsebini, strukturi in obsegu dokaj raznovrstne Cankarjeve spise dopolnjuje spremna beseda Borisa Merharja. Cena knjigam za naročnike: br. 4,00 — kart 7,00 N. din, sicer: br. 5,00 — krt. 8,00 N. din V zbirki SIVI KONDOR je izšla ANTOLOGIJA NOVEJŠE SRBSKE LIRIKE Bogdana Popoviča Antologija je od začetka do konca sestavljena po čisto estetskih merilih. Urednik je zbiral pesmi po njihovi lepoti. V okviru treh obdobij je pesmi razporejal svobodno, tako kakor se je pesem s pesmijo najbolj ujemala. Knjiga prinaša tudi podobe najbolj znanih pesnikov, ki jih je avtor sprejel v svoj izbor. Cena knjigi: br. 8,00 — epi. 15,00 N. din V zbirki K0ZMGS je izšla zanimiva knjiga Mihajla Rostoharja: OSNOVE SOCIALNE PSIHOLOGIJE >►... V Osnovah sovialne psihologije sem hotel prikazati, kako poteka psihično življenje človeka, ko stopa v stik z drugimi poedinci človeške družbe. Od med-zmore doseči življenjsko srečo ...« (Avtor) človeškega poedinca. Samo v družbi z drugimi poedinci osebnih stikov je odvisna življenjska usoda vsakega Cena: 8.00 N. din Knjige lahko naročite pri poverjenikih in zastopnikih ali v prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. Kupite jih lahko v vseh knjigarnah. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE pripravlja ZGODOVINO Človeštva [ jr petnajstih knjigah ZGODOVINA ČLOVEŠTVA Je nastala na pobudo mednarodne organizacije UNESCO, ki je že leta 1952 ustanovila posebno mednarodno komisijo za zgodovino znanstvenega In kulturnega razvoja človeštva. Komisija Je pripravila podroben načrt ZGODOVINE, ki so ga dobili v oceno strokovnjaki po vsem svetu. Po temeljitih pripravah je nastalo obsežno znanstveno delo v petnajstih knjigah, ki je osnovno razdeljeno na šest zaokroženih ciklov. 1. ciklus: PRAZGODOVINA IN ZAČETKI CIVUIZACUE Tt /At 2. ciklus: STARI VEK (OD 1200 PRED N. Š. DO 500 N. Š.) 3. ciklus: NARODI IN KULTURA (OD 500 DO 1200] 4. ciklus: SVET OD 1200 DO 1775 5. ciklus: DEVETNAJSTO STOLETJE 6. ciklus: DVAJSETO STOLETJE NEPRECENLJIVA VREDNOST tega dela, kakršnega še ni bilo v svetovni literaturi, je dejstvo, da je to prva vseobsežna zgodovina človeštva, ki je bila zasnovana in napisana z mednarodnega gledišča, katere avtorji so svetovno znani znanstveniki, pa je pri vsej resnosti obravnave napisana živahno in privlačno. To ni zgodovina vladarjev, bitk in političnih spletkari), temveč zgodovina, ki pripoveduje, kako so ljudje živeli in se razvijali, osvetljuje, kaj je skupnega v razvoju raznih narodov, poudarja duhovne in materialne vrednote pri narodih, razlaga njihove medsebojne vplive In dotika-lišča ter spremlja njihovo gospodarsko In zlasti kulturno rast (razvoj jezikov, tehnologije, ideologije, znanosti In umetnosti). DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, ki pripravlja slovensko izdajo tega pomembnega dela, se je dogovorila z zagrebško založbo Napri-jed, da bo prevzela tudi vse naročnike iz Slovenije, ki so se lani naročili na prva dva zvezka tega dela v hrvaščini. Letos Jeseni bosta izšli dve zajetni knjigi iz prvega cikla: « - Jacquettu Hawkes: PRAZGODOVINA - Sir Leoncrd Woolley: ZAČETKI CIVILIZACIJE V PRVIH DVEH KNJIGAH bomo dobili delo, v katerem bodo v slovenščini prvič obširneje obravnavana nekatera področja in obdobja zgodnje človeške zgodovine, zlasti zgodovine narodov Azije, Afrike in Amerike. NA 56 STRANI POSEBNIH SLIKOVNIH PRILOG s 94 podobami bodo zbrane odlične reprodukcije vseh najpomembnejših stvaritev od altamirske jamske risbe bizona do glave Hamurabijevega zakonika, od paleolitskih in neolitskih »Vener« do Tutankamove maske. Razen tega: 29. RISB-V TEKSTU — 19 ZEMLJEVIDOV — IZČRPEN STVARNI IN IMENSKI REGISTER in OBSEŽNA IZBRANA BIBLIOGRAFIJA. Vse to bo pomagalo bralcu, da bo knjigi lahko uporabljal kot pregleden priročnik, hkrati pa mu bosta dajala možnost, da si pridobljeno znanje še razširi. CENA ZA NAROČNIKE PRVIH DVEH KNJIG ZGODOVINE ČLOVEŠTVA: celo platno 100 Ndin, poiusnje 120 Ndln. Naročniki imajo ugodnosti obročnega plačevanja in sicer: 10 mesečnih obrokov po 10 Ndin (celo platno) in 10 mesečnih obrokov po 12 Ndln (poiusnje). Knjigotrška cena bo znatno višja. KER JE CAS ZA SUBSKRIBCUO omejen, se čimpreje naročite na to enciklopedljsko delo. V VSEH KNJIGARNAH DOBITE PROSPEKTE Z NADROBNEJŠIMI PODATKI IN NAROČILNICO. V pripravi je že tudi drugi ciklus v treh knjigah, ki Izidejo prihodnje lelo. Naročilnico pošljite v ovojnici na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 — Oddelek za knjižne zbirke. NAROČILNICA Obvezno se naročam na prvi dve knjigi ZGODOVINE ČLOVEŠTVA: J. Hawkes: PRAZGODOVINA Sir L. Woolley: ZAČETKI CIVILIZACIJE Vezava obeh knjig: celo platno — poiusnje. Naročnino bom poravnal: takoj — v 10 mesečnih obrokih.* (* Podčrtajte zaželeno vezavo in ustrezne pogoje plačila.) Kraj in datum: .........................-..— Podpis: ............... Naslov naročnika: Ime in priimek: ....... Ulica: ....-........... Uslužben pri:.......... Obisk v osnovni šoli Podčetrtek SVOBODNE DEJAVNOSTI -DOPOLNILO POUKA — Trdim, da v osnovni šoli družnični. Ker je premalo pro-premalo vzgajamo in premalo štorov, imajo še vedno en kom-storimo za formacijo mladega biniran oddelek, človeka. Rekli smo: šola naj bo V starem poslopju so štiri šola za življenje! Ali to tudi v učilnice (od katerih merita dve celoti je? Ali pedagogi dovolj po 49 kvadratnih metrov) in na prisluhnemo utripu današnjega vsako od teh pride 55 učencev. Del šolskega vrta s čebelnjakom življenja? Ali dovolj storimo, da Vsak dan se pripelje v šolo 61 bo človek, čeprav dober stro- otrok, več kot 100 učencev pa ima kovnjak, tudi dovolj delaven, do nje dve ali več ur hoda! pošten, skratka — državljan z Omenili smo že, koliko de-določenimi moralnimi kvaliteta- narja lahko odmeri občina Šmar-mi? Ali še bolj enostavno po- je pri Jelšah za učenca. Od vseh vedano: bo človek vzgojen? (Jo- sredstev je namenjenih 11 “/o za že Brilej, upravitelj osnovne šo- materialne izdatke (republiško le Podčetrtek.) povprečje 16 “/o). Lani so dobili za Presenetljivo je najti bogato vsa tri stara poslopja 1,940.000 šolo v vasici, kakršna je Podče- dinarjev za materialne izdatke, trtek. V ozki dolini z gradom Če bi veljala samo material-nekdanjega mogočnika Atemsa na na pomoč od zunaj, morda sploh obronku Rudnice. V občini, kjer ne bi bilo vredno pisati o njej, odštejejo 74.000 starih dinarjev saj je šol, ki delajo v podobnih letno na učenca. pogojih, precej. Malo pa jih je, Preteklost je tu še v mnogo- ki dosegajo v takih pogojih zado-čem prisotna. O šoli samo tole: voljive učne rezultate, in še manj, zgradili so jo L 1892 in nekatere ki bi imele razvito takšno boga-stvari v njej (pohištvo, pod, sa- stvo interesov, kakršnega najde-nitarije) so še prav iz tistih ča- mo na tej šoli, izvrstno organi-sov. Kakor da bi bilo notranje ziraho delo v krožkih in pionir-»restavriranje« škodljivo, ker bi sko samoupravo, odplavilo — vsaj za šolo — nikdar — Naša šola bi bila nekoristni nadih starine! In ker mogoča kasarna, če v njej takrat šola ni imela telovadnice^ ne bi delali prizadevni učiln vodovoda, je še danes brez* tel ji in skrbno vodeni mladi njiju. Odgovor na vprašanje, za- rod — nam je dejal ravnatelj kaj je tako in ne drugače, je kaj osnovne šole v Podčetrtku Jože hitro pri roki: ni bilo denarja! Brilej. Kamnite stopnice v šoli so manj vegaste in zidovi manj Zgovorne številke sivi, ker so jih učenci prekrili Do nedavnega je bila to sicer s slikami, obvestili in opozorili, še nepopolna osnovna šola s šti- V zidovih so napravili vitrino, v rimi oddelki, lani pa so ji pri- kateri razstavljajo spominke, ,v družili še dve manjši sosednji šo- drugo steno pa so vgradili akva-li. Sedaj je osem oddelkov na rij; v razrede so postavili mnogo centralni šoli in štirje na po- zelenja, tako da ne opaziš takoj trhlih, načetih tal. Nimajo denarja, .da bi kupovali učila, zato jih izdelujejo otroci v krožkih, denar za dražje aparature pa so zaslužili z delom na kmetijah (med počitnicami) in s samopostrežno trgovino, ki je njihov ponos. V nji je mogoče dobiti vse šolske potrebščine in učbenike. Izpit poštenosti Samopostrežna trgovina je 'mela lani več kot 1,212.000 starih dinarjev prometa — prihranki romajo v trezor, ki je preživel svo-;ega lastnika — grofa Atemsa, v emnorjavo, težko, okovano skrinjo. O name'nu te trgovine in njeni vzgojni vrednosti je Jože Brilej dejal: — V samopostrežni knjigarni so šli skozi preizkušnjo mladi potrošniki, skozi roke mladih uslužbencev pa je šlo mnogo denarja. S ključi ne vzgajamo mladih ljudi k poštenosti, zato smo tudi odprli samopostrežno knjigarno in papirnico ter pionirsko pošto. Pionirji so uslužbenci — blagajniki, poslovodje, knjigovodje, telefonisti, skratka — upravljal«. Imamo nezaklenjene kabinete in odprte omarice z orodjem. Če kateremu otroku »spodrsne«, je to pedagogom signal, čemur sledi premišljen in diskreten ukrep. Na taki šoli lahko z večjo gotovostjo govorimo o poštenosti večine, kot pa na tisti, kjer je vse pod ključem. Na pošti, v knjigarni, v tajništvu šolske skupnosti, na vrtu in drugje se vzgajajo bodoči proizvajalci in upravljal«. V zvezi s tem že lahko govorimo o miniaturni samoupravi. — Za svobodne dejavnosti je prostor v dveh starih preurejenih gospodarskih poslopjih. Telefoni povezujejo prostore, v katerih delajo tehniki, fotografi, uslužbenci, napovedovalci in tehniki šolskega studia »Kekec« (šolsko ozvočenje). Posebna naprava, nekakšna sirena, ki jo je slišati daleč okrog, obvesti tiste, ki delajo na vrtu, v cvetličnjaku, čebelnjaku, kolesarnici, uradu za najdene.predmete idr., koliko minut je do začetka pouka. Otroci so v »službi« enkrat V tednu, sicer pa se menjavajo tu- di kot dežurni šole, dežurni čebelar, cvetličar, higieničar, garderober, čuvar športnih rekvizitov itd. Vsak dan je nekdo od učencev oskrbnik ali hišnik. Učenci skrbe za akvarij, terarij in papige, pozimi polnijo ptičje krmilnice, skrbe za spomenik NOB in obiskujejo gozdič Treh talcev za šolo, izkazujejo pozornost ostarelim vaščanom itd. Na vprašanje, ali svobodne dejavnosti zavirajo učni proces, je Jože Brilej odgovoril: »Nikakor! Vse to dopolnjuje pouk in pestri učečevo bivanje v šoli. Te dejavnosti in službe so najboljši usmerjevalci mladine v poklice. Delo v krožkih, organizacijah in društvih opravljajo učenci pred in po rednem pouku. Pouka ni nihče oproščen, pazimo pa tudi na to, da otroci z delom niso obremenjeni.« .d Ni prostora za dolgčas 1 »Vsako delo je častno,« preberemo v zelo lepi tehniški delavnici, v kateri so vse priprave in orodje dosledno na svojih mestih, izdelki v naslednjem prostoru, ki so jih izdelali učenci pri tehničnem pouku, pa nas dobesedno zmedejo: miniaturna železnica, dunajski »riesenrad«, vrtiljak, kovačnica, žaga, premikajoče se stopnice itd. Vse to se giblje: potuje) se vrti, dviga in pada. Pozabili bi na to, da smo v Podčetrtku, če ne bi bilo zraven dveh skromno opravljenih, a urejenih šolarjev, ki kar sijeta, ponosna na vse to. V Podčetrtku ne poznajo »problema današnje mladine«, s kakršnim se ubadamo v mestih. Zato, ker je aktivnost te mladine speljana na pravi tirt, »Po enostavnem in starem pedagoškem receptu,« kot je dejal tov. Brilej: »Delo je najboljše vzgojno sredstvo! Delo oblikuje človeka. Osebno sem proti zakomplicirani in preveč steoretizirani pedagogikL Bodimo enostavnejši, bolj stvarni in manj razpravljajmo, več storimo. Ne kažimo znanja in pedagoških sposobnosti le v člankih, razpravah in dolgih študijah, tem- Tamburaški ansambel osnovne šole Podčetrtek je reden gost na Uslužbenka na pionirski pošti pri telefonski centrali več v praksi.« In dalje: »Naši učenci opravljajo prijetna in manj prijetna dela. Razumljivo, da je marljivo učenje tudi delo. Pedagogi moramo dobro pretehtati, kaj učenec more in česa učenec ne more storiti. Zato, kar more in mora, naj stori. To od njega smemo in moramo zahtevati. Ob tem se učencu izostruje čut odgovornosti in-počasi prihaja do spoznanja, da moramo vsi delati. V učencih vzbujamo interese, pomagamo jim najti konjičke, da bodo tudi pozneje, ko dorastejo, znali lepo izkoristiti svoj prosti čas. Boleče je gledati mladino, ki ne ve, kam bi in kaj bi počela v prostem času.« Doslej so bili v Podčetrtku deležni le moralnega priznanja, vendar se nehote vprašamo:!če dosegajo uspehe že ob tako skromnih pogojih, kaj bi lahko napravil tal* šolski kolektiv v boljših, ali celo idealnih? Denar vlagamo navadno v nekaj, kar šele bo ustvarjeno, kar je »perspektivno«. In zakaj ga ne bi enkrat primaknili tja, kjer je že nekaj storjenega, s trudom opravljenega? Kjer se že uresničuje zamisel o skladnosti med življenjem in prakso, vredna toliko večje pozornosti, če usmerja toliko mladih življenj. M. K. O filmu »David in Liza« CENETU KOPČAVARJU Filmi, kii obravnavajo proble- boljše pogoje kot lasten dom. Iz- pri čemer ima njuna mladostna ibatiko doraščajoče mladine, niso razito nedirektivno pedagoško vo- ljubezen samo posredno, katali- preveč pogosti, ali pa ostajajo s denje mu je pomagalo, da se je zatorsko vlogo, svojo tematiko zgolj na vsakdanji postopoma osvobajal notranjih J-’-" • Površini. Tudi pri OB SLOVESU Kako daleč od takšnega gleda- . filmu »David, napetosti in se vse bolj zbliževal nja in pravilnega postopanja sta in Liza« nismo pričakovali kaj z okoljem, ki ga je obdajalo. Isto lahko nepoučena okolica in povr- {aVznemtoUrto metresla. Vedeli turi,' ki smo jih razvijali v Več kot le romantično ljubezen- lahko rečemo tuidi za .Lizo. Obe- šen opazovalec, nas nazorno opo- ‘ .... sko zgodbo dveh mladih ljudi, nem pa so se med njo in Davi- zarja pretresljivo prikazani kon- \ drugačnih učbenikov Dragi prijatelj, vest, da Te ni slovnih in strokovnih knjigah, p trebujejo . ,, več med nami, nas je vse do kra- razmerah v našem šolstvu in kul- kakor gimnazije. Delo je jzsio i pretresla. Vedeli turi, ki smo jih razvijali v Sla- najprej v obliki skript v dveh smo sicer da si že nekaj let res- vističnem društvu ali zasebno na zvezkih leta 1961, nato pa leto za _ ---- -------- -„-----------. -------- , . * ... - , no bolan, toda vmes se Ti je ulicL Vedno si pokazal osebno za- letom kot knjiga, sprva samo po- ■frav zato smo bili tem bolj pre- dom začele spletati prve vezi či- flikt na kolodvoru, kjer slučajni zcjravje vsaj na videz, znatno vzetost, poznavanje stvari, tenak natisnjeno, nato pa predelano in •snečeni, ko so nas drugi opo- ste mladostne erotike. Liza je še- potnik, ki se je tedaj s svojo dru- zb0ljšalo tako da na najhujše še okus in pošteno, nepodkupljivo dopolnjeno, tako da je zdaj v ti- --J---- T'—:J~ ----------------J~ --------- " ‘ -- Neizbrisno nam bodo skarni že šesta izdaja, kar brez v spominu naša srečanja dvoma priča o njeni potrebnosti, na študijskih ekskurzijah po slo- a> tudi kakovosti. Vendar ga vad- zorili, da je to izjemen, nadpov- le ob Davidu spoznala, da prav- žino mudil v čakalnici, ozmerja porrljsijij' nismo. Predvsem pa sodbo. Prečen in — če ga motrimo z zaprav ni brezosebno bitje, mar- zavodsko mladiho s tolpo pošto- Tvoj odhod iz naše srede obču- ostala ortopadagoškimi očmi — tudi ne- več privlačno dekle, ki v mladem pačev in kriminalcev. timo kot eno izmed gudnih ne- na šti__________________ . običajno strokoven film, ki nam fantu lahko vzbudi pristna ero- Film sicer >conča s happy en- razumipvih jn okrutnih življenj- venski zemlji tostran in onstran niča nazadnje ni več zadovolje-nazorno pokaže, kakšno je speci- tična čustiia. V bežni in decentni dom, vendar ta ni površen v srni- DJrotisiovij Koliko Uudi v državnih meja. Z nami vred si vala in je sklenil napisati sloven- alno . mediko-psihološko-pedago- filmski sekvenci jo vidimo, kako slu načela »konec dober, vse do- pozni starosti ki so že opravili ogledoval kulturne znamenitosti sko slovnico, in sicer za srednje ško obravnavanje osebnostno mo- ponoči občuduje lepe oblike svo- bro«, ampak vsebuje globoko sim- , minon hi mrin umrin a sp 'in vsrkaval pokrajinske lepote šole nasploh. Republiški svet za ------ ----------- - —------ — — —- - zaključnim stiskom 3io z žfvlieniem In kohko ie naše zemlje, hkrati pa sipal med šolstvo ga, je poslal za krajši čas * mucUO z življenjem, in koiiko je dobrodušne šale in razigra. v pariZ) kjer je pazljivo prouče- nonps+onih in no veselje, da smo Te morali val sodobne metode pri pouku P brezskrbno imeti vsi radi- Spremljali smo materinščini Knjiga naj bi izha- fene mladine, kot ga dejansko jega dozorevajočega telesa in in- boliko, ko aplicirajo nekatere tovrstne, v timno doživlja naraščajoče prebu- rok na čudovit način prikaže no- svetu daleč naokrog renomirane, janje svoje ženskosti, klinične ustanove. Zavod, kjer Niti Divdd niti Liza nista du- vida in Lize dovolj še druge, na ševna bolnika v pravem pomenu najrazličnejše načine osebnostno besede, ampak močno čustveno motene mladine, je bil specializi- rem se lahko v vzgojnem po- moteni osebnosti na pragu adole- rana ustanova s šolanim mediko- gledu ogromno naučimo. To so tranje zlitje mladega fanta in de- ta^h> “ . ”e koristijo je bilo poleg Da- kleta na optimističnem pragu no- e P°S0D 1 vega življenja. Vsekakor je to film, ob kate- So žtoijcn^Morda^r v Tvoje ^}o,uč™ vzgojno na jala iz najnovejših pogledov na ^^ivučniu^to Tehanto vlada srednji tehniški šoli, učbenike m jezik, govorila bi bolj o funkciji sem življenju in nehanju vlada pomagala za sIovenski jezik, pre- kot o sistematiki njegovih prvin, vajanje iz ruske književnosti, ter bila hkrati priročnik za prak- neki nedoumljiv nam globlji red scence. Pri Lizi imamo°opravka pedagoškim kadrom, ki je bil te- začutili tildi mnogi naši ortopeda- Tvolin^LidtLiL^iiCebi preučevanje našega ekspresioniz- tično stilistiko.^Slovnica je ostala, s totalno zrahljanim odnosom do meljito seznanjem s problematik gogi iz vzgojnih zavodov,, saj jim nrii„tplipn;* „ Prešernom vzklik- ma- To del° ie bil° raznovrstno žal, samo v načrtu, ker je zalozba ne diskusije in nove pobude. Film, ki ga je po tekstu dr. Theodora Isaca Rubina leta 1962 sveta in ljudi, kakor tudi z zapi- ko na področju svojega dela. Zdi je dal bogato gradivo za strokov ranjem v lastni notranji svet sko- se nam pa, da je v tem zavodu raj v obliki shizofrene simpto- tudi tehnično osebje dodobra po-matike, pri Davidu pa se je poleg znalo osnovne principe pravilne-hapačnega pojmovanja smisla življenja izoblikovala še svojevrstna fobija — strah pred dotikom, ki naj bi ubijal. Medtem ko nam je izvor Lizine osebnostne motenosti neznan, pa nam film z grozljivo nazornostjo pojasnjuje genezo Davidove asocialnosti in čudaštva. Je tipičen otrok iz bogate družine, ki pa je notranje čustveno prazna 'in nepovezana. »Hlače nosi« Davidova mati, ki je z vsem svojim dejanjem in nehanjem usmerjena V nenehen boj za prestiž, zunanji ugled in veljavo. Ona daje ton in takt vsemu družinskčmu dogajanju, pri čemer fantov oče zbledi v pomilovanja vredno lutko ob popolni nezmožnosti, da bi odigral v okviru družine tisto vlogo, ki bi mu sicer pripadala kot ženinemu možu, Davidovemu očetu in sinovemu identifikacijskemu liku. Vsa vzgoja v tej družini je izrazito razumarska in v znamenju parole: vreden si, kolikor veljaš. Do skrajnosti korektna, urejena in skrbna mati je s svojim stremuškim hotenjem ter Perfekcionističnimi omejitvami 3>ovsem deformirala Davidov Osebnostni razvoj. Če bi imel Da- vid surovo in nasilno mater, bi ga občevanja s tovrstno popula- zrežiral Frank Perry, ni film, ki svoje notranje psihične napetosti, cijo. -V vzdušju, polnem tople hu- naj bi publiko prijetno zabaval; niti: Kogar bogovi ljubijo, umre mlad! Dragi Cene, ko ob n ir?--% '■ in intenzivno, tako intenzivno, da želela, da avtor prej sestavi praši v njem dobesedno izgoreval in vopisni slovar za vsakdanje potre-da Ti je jemalo ves čas, tudi be. Tako je lansko leto, spet kot Tvojem tisti, ki bi ga moral posvetiti od- plod skupnega dela zakoncev dihu in zdravju. Nazadnje sva Kopčavar, izšel poljudni svetova-se pred tedni srečala v gledališču, lec, kako odpravljati najpogost-kamor si redno zahajal, da bi bil tudi v dramatiki na tekočem in da bi mogel zavzeti neposredno in kritično razmerje, do uprizorjenih del. Obraz Ti je bil že ves bled in upadel, toda oči in besede so še vedno razodevale srčno dobroto, žejo po znanju in radost nad življenjem. Tedaj pač nisva slutila, da sva si poslednjič stisnila roko. Dragi prijatelj, čeprav odhajaš od nas mnogo, mnogo prezgodaj, si živel polno življenje in izoblikoval žlahtno osebnost, ki se je nesebično razdajala na vse strani in bogatila zlasti mladino. Dragi Cene, vsaj zdaj se, truden in izčrpan od dela in naporov, v miru spočij! Naj Ti zarja nad našimi planinami, ki si jih imel tako rad, vsak dan znova presvetli grob! Tudi v nas bo misel , nate, plemenitega človeka in n5.-|se £aPake v sodokn! sloven- zvestega tovariša, večno živela! Kako % Prav' I?e o f na- ’ stalo na podlagi večletnega iz- Iz filma^David in Liza« Cene Kopčavar je bil rojen 2. aprila 1922 v stari in trdni kmečki družini v Selcih nad Škofjo Loko. Njegovemu kmečkemu izvoru je pripisati navezabost preranem grobu obujamo sporni- na zemljo in ljudstvo ter ljubezen ne nate, živiš- pred nami ves do slovenskega jezika, pa tudi nastale iz protislovja medUzako^’ matidsti/spoštovanja osebnosti in preveč globok in preveč plemenit mlad, veder, delaven in plemenit* nravstveno zdravje in duhovno :i- pedagoškega takta so ob tenko- po svoji vsebini, da bi lahko za- navdušen za vse lepo in dobro, umirjenost. Klasično gimnazijo, pisovanja jezikovnih napak v našem dnevnem časopisju in dijaških šolskih nalogah, gesla zanj so posneta po zadnjem Slovenskem pravopisu, seveda v krepkem izboru. Tretje področje Kopčavarjeve-^ ga dela, poleg pedagoškega in jezikovnega, je bilo prevajanje. To n: t ostmi lastnega bio-psiho-soci- pedagoškega Lakta, —,— - ■ -... - ---, — — ------- — _—-- . ■ - - .. i ■ • ji .. . . - . i,v.,. i, jc t... w , v... j—. .v* alnega 'razvoja iri togega 'domače- čutbfem psihoterapevtičnem tret- dovoljil zgolj površna pričakova- Spomin nam sega v leta, ko si ki mu je dala solidno splosno un delo • pojmovai zei0 resno; bilo Ea vzdušja, lahko sprostil v raz- manu doktorja Swinforda in spri- nja. Težko verjamemo, da bi ga v predavalnici slavističnega se- se posebej jezikovno izobrazbo, _ .„ --------------------------------------- tlih oblikah antisocialnega vede- čo novih pozitivnih izkušenj mogla v zadovoljivi meri dojeti minarja ob naših velikih aka- ^bentvidu .nad hja (npr. z delilnkvenco); ker pa o osebnostno moteni fantje in de- tudi mladina, saj izkušnje kažejo, demskih učiteljih žejno zajemal Ljubljano in 1941 opravil maturo, .. na ijuijijanski univerzi slavistiko; poslušal je dini. Nato se nam v spominu profesorje Nahtigala, Ramovša, traku zaradi zaslužka. Z eno predstavijo leta, ko si si izbral Kidriča in Ocvirka; diplomiral je sarno izjemo gre pri Kopčavarju mu je poustvarjalna umetnost* ki se ji je pčedajal s posluhom in žarom; zato je odklanjal pro-duciranje prevodov na tekočem tako rekoč brezmadežni in ne- kleta lahko zopet začutili svojo da sp celo starejši mladoletniki znanje, ki si ga kasneje kot pro- Nato je •končno skrbni materi tako rea- človeško vrednost, si pridobili ve- in mladoletnice interpretirali fesor radodarno posredoval mla- študiral Branje jid: bilo mogoče, se je v ro v življenje in našli njegov pra- ozdravljenje Davida in Lize zgolj fantu reaktivno izoblikovala do- vi smisel. V takem okolju in takš- kot posledico njune medsebojne ^------------------------- — — —----------- ,. . ... ----- ------- ločena oblika nevroze z vso pri- nem vzdušju in ob nenehnem sti- ljubezni, čeprav je le-ta samo en družico in ustanovil družino ter 't1^'iT ble1 „if?" za slovenjenje del iz ruske Padajočo in spremljajočo simpto- ku s čustvenp stabilnimi, dobro- člen v sestavu drugih mnogo po- " “ om ’n->c hlatiko. hotnimi in potrpežljivimi ljudmi, membnejših činiteljev, ki so pri- Sprva je bil David do zavoda ki se nikdar niso bali ali celo pomogli do resnične € ---- hiočno odklonilen, sčasoma pa je borili za svojo avtoriteto, sta se in socialne readaptacije obeh mla- tpm sPoznal, da mu to okolje nudi uravnovesila tudi David in Liza, dih ljudi. edo penrog^f^do1 resnične Emocionalne SEtI se pravi sovjetske s katerimi so naše "r1 ^cunuvec m vu- živlienia’ za pri- založbe hotele po osvoboditvi do- VIATOR ognjeviti pomenki o novih lepo- fadevn°.'n uspešno delo, je preje polniti slovenski prevodni fond 150 - letni jubileji osnovnih šol tudi odlikovanje. Vseskozi je bil eden vidnejših članov Slavističnega društva in se je aktivno V -letih 1956 in 1957 sta izšla med seboj povezana humoristična ro-avtorja Ufa in Petrova Tudi letos nekatere slovenske os-"cvne šole praznujejo visoke jubile-•e> kakor Crmošnjice, Duh na Ost-fem vrhu, Frankolovo, Ivanjkovci, c~0!:fclvmk pri Kočevju, Mirin,a na PMenjskem, Pečarovci, Šmartno na Bohorju in Velenje. Zasilna enorazrednica v Crmošnji-?ah je bila ustanovljena v tkv. stari •^bvačnici. Redna enoirazrednica je Postala šola leta 1832, leta 1850 dvo-azrednica te rieta 18S9 trirazrednica. t Ota 1829 je dal zgraditi župnik Jurij .on,k0 novo šolsko poslopje, ki pa je t tnalu postalo premajhno. Leta 1904 Vb darovalo nemško društvo »Schul--Lnein« za novo šolsko stavbo, znesek Ha vK pod pogojem, da bo učni jezik šoli vedno le nemški in da bo riavba služila samo za šolo*. Tako je Uo leta 1919 učni jezik nemščina. k odlokom okrajnega glavarstva v 'OVem mestu z dne 3. decembra 1889 i® Bilo dovoljeno poučevati slovenšči. rit kot neobvezni predmet po tri ure irivensko. Priglasilo se je 40 učencev. l?ls vCrmošnjicah je bila manjšin-Ska šola. g . pri Duhu na Ostrem vrhu je bila so ustanovljena leta 1816. Učilnico im imeli v leseni mežnarjevi hiši, aen0(Vani yvkolit)a<