GEOLOGIJA 36, 61-67 (1993), Ljubljana 1994
UDK 56.02:551Л61(497.12)=863
Karnijski mikrofosili iz Bevškega
Camian microfossils from Bevško
Tea Kolar-Jurkovšek
Geološki zavod Ljubljana, Dimičeva 14, 61000 Ljubljana, Slovenija
Kratka vsebina
Iz profila zahodno od Bevškega, v katerem prevladuje ploščati apnenec, je
raziskana fosilna mikrofavna. Združbo sestavljajo foraminifere, ostrakodi, kono-
donti in ostanki rib. Najdena mikrofavna, ki vsebuje tudi konodontni element
Neogondolella polygnathiformis, dokazuje karnijsko starost.
Abstract
In the section west of Bevško with prevailing platy limestone the fossil
microfauna was studied. The association consists of foraminifers, ostracods,
conodonts and fish remains. Determined microfauna is characterized by the
conodont element Neogondolella polygnathiformis indicating the Carnian stage.
Uvod
Na širšem področju Zasavja so triasni sedimenti precej razširjeni. Paleogeograf-
ska rekonstrukcija tega območja je težka zaradi zapletene tektonske zgradbe, zato
primerjavo posameznih enot omogočajo le krono- in litostratigrafsko natančno
opredeljeni horizonti. Starost sedimentov je bila do sedaj marsikje določena samo na
podlagi lege plasti in na osnovi litološke primerjave, manjkala pa je paleontološka
določitev.	•
V tem prispevku so predstavljeni rezultati mikropaleontoloških raziskav trias-
nega profila, njihov namen pa je bil na osnovi mikrofavne ugotoviti natančno starost
kamnin v profilu Bevško.
Dosedanje raziskave in litologija
V strugi potoka zahodno od Bevškega je lepo odkrit profil triasnih sedimentov (si.
1). Ti ležijo v tektonskem stiku z oligocenskim kremenovim peščenjakom in laporjem.
Na geološki karti lista Celje so bile te plasti zaradi litostratigrafske primerjave
62	Tea Kolar-Jurkovšek
SI. 1. Geografski položaj preiskovanih plasti pri Bevškem
Fig. 1. Geographic position of studied beds near Bevško
kamnin širšega prostora in tedaj še nerazvitih mikropaleontoloških metod uvrščene
v ladinijsko stopnjo (Buser, 1978, 1979).
Vzorčevanje je zajelo 150 debelinskih metrov triasnih kamnin. V profilu prevla-
duje temnosiv do črn apnenec. Debelina apnenčevih plasti znaša 5-30 cm, v njih
pogosto zasledimo kalcitne žilice. V spodnjem delu profila se pojavlja temnosiv
debeloplastovit (0,5-1 m) dolomit. Srednji del profila označuje prisotnost pol apne-
nega laporja, ki je ponekod gomoljast.
Material in metode
Terensko delo je potekalo v oktobru 1987. Pri vzorčevanju je sodeloval R. Petrica.
Za njegovo pomoč na terenu kakor tudi za posredovanje nekaterih podatkov se mu na
tem mestu najlepše zahvaljujem. Skupno smo odvzeli 14 vzorcev apnenca, težkih od
1,5 do 2 kg. Vzorce smo preparirali po standardnem postopku za pripravo konodont-
nih vzorcev. Za topljenje smo uporabili ocetno kislino. Ločevanje v kislini netopnega
ostanka na osnovi specifičnih tež je bilo opravljeno z bromoformom. Nekatere najbolj
značilne primerke mikrofavne smo fotografirali na elektronskem mikroskopu EM
JEOL (mag. J. Rode - Oddelek za biologijo Univerze v Ljubljani). Vsa najdena
mikrofavna je shranjena na Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko Geolo-
škega zavoda v Ljubljani (inventarne številke od 2192 do 2200, 2207 in od 2209 do
2212).
Karnijski mikrofosili iz Bevškega	63
Fosilna vsebina
Mikropaleontološka vsebina vseh odvzetih vzorcev je dokaj bogata in zelo razno-
vrstna. Med mikrofosili so zastopane foraminifere, ostrakodi, konodonti in ostanki
rib. Sestava fosilnih združb vzdolž celotnega profila je zelo podobna; med seboj se
največkrat razlikujejo le po pogostnosti foraminifer in ostrakodov.
Foraminifere. V združbah se pojavljajo predvsem predstavniki dveh družin, in
sicer Ammodiscidae in Nubeculariidae, redkeje tudi Nodosariidae. Določene so
naslednje vrste in rodovi: Ammodiscus semiconstrictus Waters, Ammodiscus sp.,
Glomospirella sp., Tolypammina discoidea Trifonova (tab. 1, si. 8), Ophthalmidium
exiguum Koehn Zaninetti, O. fusiformis (Trifonova), O. triadicum (Kristan), No-
dophthalmidium anae Gheorghian in Nodobacularia vujisici Uroševič & Gaždzicki.
Ostrakodi so zastopani v manjšem številu kakor foraminifere. Pogostnejši so
v zgornjem delu profila. To skupino predstavljata družini Bairdiidae, prisotne so
neskulpturirane oblike, in Polycopidae (tab. 1, si. 6, 7).
Ribji zobje in luske so nasploh pogostni spremljevalci triasnih mikrofosilnih
združb. Poleg ribjih zob Acodina sp. so v vzorcih iz Bevškega zelo številne ribje luske
uvrščene v rod Nurrella. Ugotovljeno je več vrst, ki se med seboj razlikujejo po
različno oblikovani zgornji ploskvi. Določene so naslednje vrste: Nurrella citae
Pomesano-Cherchi, N. costata Pomesano-Cherchi, N. maxiai Pomesano-Cherchi in
N. vardabassoi Pomesano-Cherchi.
Konodontni elementi so prisotni v vseh vzorcih. Ugotovljeni so naslednji ele-
menti: Epigondolella sp. (tab. 1, si. 3), Gladigondolella malayensis Nogami (tab. 1, si.
1), Neogondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov) (tab. 1, si. 4, 5), Neospatho-
dus sp. (tab. 1, si. 2) in vejnati elementi.
Element N. polygnthiformis je prisoten v vseh vzorcih. V spodnjem delu profila ga
pogosto spremljata element G. malayensis in juvenilne oblike rodu Epigondolella,
katere bi lahko pripisali kar nekaj elementom. Prisotnost neospatodidnega elementa
je ugotovljena le v enem vzorcu. Konodonti so črni. Njihov barvni indeks (color
alteration index) je 5 (Epstein et al., 1977).
Sklep
Z raziskavami v profilu Bevško smo ugotovili prisotnost bogate fosilne mikro-
favne. Predstavljajo jo foraminifere, ostrakodi, konodonti in ostanki rib, od teh je
najdba konodontnih elementov najpomembnejša. To so: Epigondolella sp., Gladigon-
dolella malayensis, Neogondolella polygnathiformis in Neospathodus sp. Element N.
polygnathiformis je po dosedanjih podatkih naj pogostnejši in značilen za večino
karnijskih združb v Sloveniji (Kolar-Jurkovšek, 1991). Po primerjavi z druž-
bami iz drugih prostorov Tetidino-pacifičnega področja, glede na sestavo favne
kakor tudi glede na stopnjo razvitosti platforme elementa N. polygnathiformis
smemo sklepati na julsko in morda tudi na zgornji del cordevolske podstopnje. Ob
tem se postavlja vprašanje natančne starosti dolomitov v talnini raziskanih apnenče-
vih plasti v profilu Bevško. Pri nadaljnjih raziskavah bo potrebno natančno preveriti
odnose med obema litostratigrafskima enotama oziroma razmisliti o uvrstitvi zgor-
njega dela anizijskega dolomita v ladinijsko stopnjo.
64	Tea Kolar-Jurkovšek
Carnian microfossils from Bevško
Summary
In the paper results of micropaleontological study of Triassic beds west of Bevško
(fig. 1) are presented. The strata are in tectonic contact with the Oligocene quartz
sandstone and marl. On the geologic map of sheet Celje these beds were attributed to
the Ladinian stage (Buser 1978, 1979) on the ground of lithostratigraphic compari-
son with rocks of the wider area and owing to the insufficiently developed micropale-
ontological methods at that time. In the traverse dark grey to black limestone
prevails. Thickness of limestone beds is 5-30 cm. In them calcite veinlets are frequ-
ent. In the lower part of the column occurs thickly bedded (0.5-1 m) dolomite. The
middle part of traverse is characterized by sheets of calcareous marl which is partly
nodular.
In the study of the Bevško traverse a rich fossil microfauna was discovered. It is
represented by foraminifers, ostracods, conodonts and fish remains. The most impor-
tant of them are finds of conodont elements. These are: Epigondolella sp., Gladigond-
olella malayensis, Neogondolella polygnathiformis and Neospathodus sp. The ele-
ment N. polygnathiformis is the most frequent, according to previous data, and
characteristic for the majority of Camian assemblages in Slovenia (Kolar-Jur-
kovšek, 1991). On the basis of comparison with assemblages from other regions of
the Tethyan-Pacific realm as regards the composition of fauna, as well as the degree
of evolution of the platform of element N. polygnathiformis, the Julian and possibly
also the upper part of the Cordevolian substage might be indicated. Along with this
the question of precise dating of dolomites underlying the investigated limestone
beds in the Bevško traverse is posed. During future studies the relations between the
two lithostratigraphic units should be carefully verified, and the possibility of
attribution of the upper part of Anisian dolomite to the Ladinian stage considered.
Karnijski mikrofosili iz Bevškega	65
Literatura
Buser, S. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Celje. - Zvezni geološki zavod
Beograd.
Buser, S. 1979: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Tolmač lista Celje. - Zvezni
geološki zavod, 72 p., Beograd.
Epstein, A. G., Epstein, J. B. & Harris, L. D. 1979: Conodont Color Alteration-an
Index to Organic Metamorphism. - Geol. Surv. Prof. Pap. 995, 27 p., Washington.
Kolar-Jurkovšek, T. 1991 : Mikrofavna srednjega in zgornjega triasa Slovenije in njen
biostratigrafski pomen. - Geologija 33, 21-170, Ljubljana.
66	Tea Kolar-Jurkovšek
Tabla 1 - Plate 1
1	Gladigondolella malayensis Nogami. Bevško 4 (2196), 83 x
2	Neospathodus sp. Bevško 4 (2196), 125 x
3	Epigondolella sp. Bevško 4 (2196), 125 x
4	Neogondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). Bevško 2 (2199), 125 x
5a, 5b	Neogondolella polygnathiformis (Budurov & Štefanov). Bevško 8 (2197), 125 x
6, 7	Polycope sp. Bevško 11 (2211), 125 x
8	Tolypammina discoidea Trifonova. Bevško 4 (2196), 83 x
Karnijski mikrofosili iz Bevškega
67