POROCiLO S POTi
»APPLIED STATISTICS«
MEDNARODNA KONFERENCA, BLED, 17. - 20. 9. 2006
Konferenco, ki je bila v hotelu Ribno, že vrsto let organizira Statistično društvo Slovenije. Na njej statistiki in metodologi z vsega sveta predstavljajo najnovejša dognanja s področij statistične teorije in njene uporabe, statističnega programja in njegove uporabe, analize omrežij, ekonometrije, merjenja in biostatistike, tokrat pa smo poslušali tudi nekaj prispevkov s področja statistične lingvistike.
Vabljeni predavatelji so bili John T. Kent z oddelka za statistiko na Univerzi v Leedsu, Velika Britanija, ki je predaval o analizi simetrije in oblik, Per Kragh Andersen z oddelka za biostatistiko na Univerzi v Cobenhavnu, Danska, ki je predstavil regresijsko analizo modelov z več stanji (multistate models) na podlagi psevdo-vrednosti, in David L. Morgan, ki je predstavil pristop mešanih kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja na primeru pojasnjevanja rezultatov kvantitativnih študij s pomočjo kvalitativne raziskave.
20. septembra je Morgan tudi vodil delavnico o fokusnih skupinah kot metodi kvalitativnega zbiranja podatkov. Glede na uporabnost fokusnih skupin v raziskovanju na področju socialnega dela in vedno večjo popularnost te metode je bila ta delavnica pomembna zame in po mojem mnenju bodo spoznanja, ki sem jih na njej dobil, pomembno obogatila arzenal metod raziskovanja v socialnem delu.
Sam sem na konferenci v sekciji za merjenje predstavil svojo analizo merske ekvivalentnosti
v slovenščino prevedene lestvice počutja na delovnem mestu (Job-related Affective Wellbeing Scale, avtor Paul E. Spector). Pri merski ekviva-lenci lestvic je nevarnost, da respondenti iz različnih kultur različno razumejo in interpretirajo vprašanja z lestvice, zato rezultatov ne moremo neposredno primerjati. Problem ekvivalence rezultatov, dobljenih z merskimi lestvicami v različnih okoljih, je pomemben ne samo za primerjavo rezultatov med različnimi državami in kulturami (primer problemov, ki jih imamo s primerljivostjo podatkov, je mednarodna raziskava Emilia, pri kateri sodeluje tudi naša fakulteta), ampak tudi za uporabo merskih lestvic v različnih subkulturnih skupinah (uživalci drog, stari _), ko vse prehitro pride do tega, da raziskovalci s svojim pogledom »prekrijejo« stališča in poglede raziskovanih skupin. Naj pripomnim, da je ta problem pri merskih lestvicah zgolj lažje dosegljiv, navzoč pa je tudi (če ne še bolj) pri kvalitativnem raziskovanju, ko morajo raziskovalci osmisliti velike količine materiala. Da bi lahko uveljavili merske lestvice kot uporabno olajšavo za zbiranje relevantnih podatkov, moramo lestvice (pa tudi druge oblike spraševanja) konstruirati tako, da zagotovimo, da vprašanja, ki smo jih zastavili, pomenijo raziskovancem isto kot raziskovalcem. Načine preverjanja ekvikalentnosti interpretacije vprašanj in odgovorov moramo torej vgraditi v vsako raziskovanje družbe, še posebno pa v raziskovanje na področju socialnega dela.
Nino Rode