6^   88   ^?e)
goma zgine. Vse je tiho. Albert zopet sladko zaspi.
Miha in njegov tovariš se tiho po prstih  plazita  od  sanjavčevega  ležišča.
Drugo jutro Mihi ni bilo treba popra-ševati Alberta, ali se mu je kaj sanjalo. Saj mu je na vse zgodaj že sam prišel pravit, da so se mu zares sanjale številke, katere bo tudi stavil pri prvi priložnosti in se tudi potem sam na svoje oči prepričal, ali je kaj zadel.
In res je stavil že drugi dan terno in ambo ter vložil ves denar, kar gaje nabral v poslednjih tednih.
Je pred Albert težko pričakoval »sanjskega praška«, bil je sedaj še bolj nestrpen, kdaj pošta pripelje stavljeno terno ali »vsaj ambico«. Dolgo ni poštnega voza, slednjič vendar pride.
Ko s poštarjem primerjata stavljene in vzdignene številke, ne moreta skoraj verjeti svojim očem, da je terna zares zadeta. Dvakrat in trikrat primerjata številke, pa vselej se lepo vjema.
Toda smola se drži reveža povsodi, naj poskuša, kar hoče!
Miha namreč še bolj iznenadjen spozna, daje terna zadeta le v Trstu, ne pa v Gradcu, kamor je bilo stavljeno.
Če je že vsled tega preobrata postal Albert, kakor bi ga bil polil z ledeno-mrzlo vodo, morete si misliti, kako neizrečeno globoko ga je potrlo, ko je spoznal, da mu je ušla tudi draga »arabi ca«. Zgrešil jo je bil ubogi sanjavec ravno »pri piki«.
(Nadaljevanje prih.)
Kresna pesem.
(Pevana v Gribljah,  tri četrt ure od Podzemlja pri Metliki *).  Zap. Janko Barle.)
1 ri vasi na razpotju naloži fantje velik ogenj in tam pojo in se zabavljajo pozno v noč; nekaj deklet gre pa ,,v Jcres". Gredo po četiri in četiri skupaj, vedno jih spremlja tudi jeden fant, kateri jim piska, one pa kresujejo. Ko pridejo k hiši, zapojeta prvi dve:
»Bog daj, Bog daj dober večer,
Daj nam Bože dobro leto!2)« še prvi dve ne nehata, vze začneta drugi dve:
»Za. večerkom bolje jutro.
Ban'te, ran'te3) ranitelji —
Banitelji, petelini.
Oj devojka, devojčica,
Kamoj si se jurosila?
Tamoj doli zelen borek.
x) Uredništvo ima že več kresnih pesem in drugega narodnega blaga, ki ga bode ob priliki priobčevalo.
2)  To se poje za vsako kitico.
3)  Fruh aufstehen.
Kaj boš tamoj delajuči? Zlato reso trgajuča. Kaj boš z reso delajuči? Zlatila bom gradom kluče. Kaj boš s kluči delajuči? Šla bom gledat, gdo je v gradi. V gradi jeso devet bratci, In med njimi jena sestra Ona jima troje prosce, Prvi jeso jod gospode, Drugi jeso jod miseca, Tretji jeso jod sunašca. Bratci so se spominjali, Kam bi sestro bolje dati. Gospoda so prejohola, Prejohola, pregizdava. Misee se pa premlajuje, Premlajuje, postaruje. Sunašeu bi najbolj dati, Sunašce je zmir jednako,  -Lipo sije, ludi grije.
6^  89  Ke>
Dajte, dajte, ne štentajte, Mi smo noeoj malo spale, Vaše polje varovale. Varoval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan.« Zahvalijo se za jajca ali pa za krajcarje tako-le:
»Lipa hvala na tem daru, Kaj ste nam vi darovali. Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan. Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo.« Da vedno jeclne  ne pojo,   zapojejo zaradi spremembe katero drugo, tako n. pr. to: »Kamoj sečeš lipa Jane? Daj nam Bože dobro leto!J)
ZsQ kot dijak seje pridno bavil s slovenščino, z veseljem prebiral »Novice« in pesnice zlagal. Najprvo se je oglasil javno 1. 1850 v »Sloveniji«, v kateri je priobčil nekaj pesnij z imenom »Gor-nicki«. (Opomin k veselju, Vile, Prvi pomladni bučelici, Brezskrbni poet.) Tudi v »Ljubljanskem časniku« se je oglasil istega leta (Kamniti svatje).
*) To se poje za vsako kitico.
Ja se sečem na Volavje,*) Na Volavje, na žegnanja, Na žegnanja k Maj ki božji. Tam sem bila zagovorna, Kad sem bila glave bolna.«
Tako kresujejo, precej ko se zmrači, do ranega jutra. Darove razdeli med seboj, tako, da vsaka jednako dobi, pa tudi fant, kateri jih spremlja, dobi jednaki del.
Naj zapišem, kako pojo v Podzemlji pri hiši, kjer ničesa ne dobe:
»Vaša vrata, polna blata, Vaša hiša, polna miša, Vaši vrti, polni krti. Da b1 imeli tolko straha, Kulko je na peči praha.«
Leta 1854 pa je izdal svoje »Pesmi«. Zložil Fr. Levstik. V Ljubljani. Natisnil in založil Jožef Blaznik, 1854.
To je knjižica v mali osmerki, obse-zajoča 92 strani. Pozornost je vzbudila že takrat — ugodno in neugodno. Oboje umemo prav lahko, ako se oziramo na pesmi same.
*) Volavje,  kapelica  snežne Matere božje v župi Petrovini, district. Jaška na Hrvatskem.
sSfe
BUDITEV.
fildrami, zdrami, mračni Duh se moj, In povzdigni v zračni Dom se svoj!
Tam v prostorih jasnih
Se napij Sladkih miloglasnih,
Harmonij!
Ž  njimi mi življenje
Bazsvetljuj In srca trpljenje
Olajšuj!
Fran Selški.
Fran Levstik.
(Nadaljevanje.