Xlil. letnik.
V Ciurici. dne 10. avgusta 1905.
32. številka.
Izhaja vsak četrtek db II. uri dopoldne Hokopisi se n« vračajo. Nelrankovana pisma se m* sprejemajo.
(Jena listu /.naša za celo leto 1 krone, /a pol leta 2 kroni. Za manj premogu« za celo letu !l krone, 7a pol leta K 1 T>U. Za Nemčijo je cena lisiu C) K, /.a druge dežele izven Avstrije 0 K.
Hokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v (iorici, ulica Vet-turini št. 9.
m
m
c®
i-~i Op*
Naročnino I. ja znanila sprejo m a upravništvo, Utirita, SemeniSka ulica št lli. Posamezne številke se prodajajo v lobakarnali v dolski ulici,Nunski ulici, na losip Verdijevem te-kaliSču nasproti' mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Kiva Como) it. 14 po 8 v'n.
Oglasi iu poslanice se rafiunijo po petit vrstah, in licer; fie se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Ob*-1
Izdajatelj in odgovorni urednik: l\;m litijt v Gorici.
Tisku ..Narodna Tinknrmi“ (odgov. J. Miirušič) v Gorici.
V boj proti alkoholni kugi!
Meje med pivcem iz nuvHde in mod pijancem ni nikakor mogoče določiti, ker je sprejemljivost pojedinca za alkohol zelo različna. Pivec iz navade lahko po-Htane vsak čaa pijanec, daaitudi ne ho dal noben pivec veljati, da je pijanec. Kot zdravnik in občinski predstojnik je pisatelj v teku 84, oziroma 17 let doživel kaj žalostne izkušnje o Škodljivosti in nevarnosti alkohola. Videl je, kako je prišlo vsled tega mnogo rodbin v bodo, da je največkrat alkohol povzročil uboštvo in propad prej bogatega prebivalstva. Opazoval je v dolgem času svojega poslovanja kot zdravnik neizogibne duševne in moralične nedostatke mnogih, kojih stariši bo bili pijanci. Po njegovem mnenju bi se morali baviti vsi krogi, ki skrbe za siromake, tndi z vprašanjem o alkoholizmu, ker je skoraj vedno ta-le povzročitelj obobožanja. Za pijančevanje pride premnog okrat u b o 31 v o.
Prireditelj pričnjoče slovenske izdaje nima sicer tolikoletnih izkuSenj, a imel je priliko v 20 letih učiteljevanja opazovati, da i med nami Slovenci ni na boljšem. Tndi pri nas zahteva „bes* alkohol premnogo žrtev in kar je Se naj-žalostnejše, posledki pijančevanja se že jasno vidijo tndi na mladini. Od leta do leta je več otrok, ki niso nikakor sposobni za Solo, dasiravno so že Sest let stari. Ti reveži so po večini telesno Se precej razviti, duSevno so pa straSno — „nazaj“. Imel sem za poskuSnjo eno tako deklico Sest tednov v Soli, a sirota se med tem časom ni nikakor mogla naučili, koliko glav, nosov, rok, nog... da ima. Pri zadnjem Šolskem popisovanja je bilo 90 novincev, a od teh 21=23% duševno in telesno preslabih. Razen teh pa obiskuje med 512 učenci Solo okoli 80 otrok, ki bo dnSevno tako slabi, da kljubu največji skrbljivosti učiteljevi in starSev ne bodo dosegli niti Ijadsko-Solskega minima.
l)a je skoraj v vsakem takem slu-
L1STEK
Angel varuh.
Pripovedka.
Ruski spisal V. M. Miliejev. Poslovenil Cvetko M o S i!a n.
1.
Temna noč	je carovala blizu
mesteca Sjaovir, nedaleč od Mukdena, Fedot Silantjev, prostak v četi ruskih lovcev, se je tiho plazil rama ob rami s svojimi tovariši, skrbno gledaje, da ne bi vzbndil ni najmanjšega Sama. — Pohod, na katerega se je pripravljalo to malo krdelce pod poveljstvom ne ravno mladega, toda pogumnega častnika, se je moral izvesti z vso mogočo previdnostjo.
—	Od njega so	pričakovali znatnih
vspehov, in mladi vodja se je hotel vrniti k svojemu polkovniku ne samo da bi pokazal pogam in razsodnost, ampak tndi da bi prinesel kako važno vest o položaja sovražne v mraka hladne noči se skrivajoče armade.
Pred nastopom	pohoda se je obrnil
častnik k svojemu	malemu krdelca s
kratkim nagovorom, vsied katerega je zaobljubil Fedot Silantjev v glavnem to, da bode kolikor mogoče manj Satnel,
ta j u duSevni pohabljenosti vzrok za-uživuuje alkoholnih pijač, bi ne bilo težko dokazati.
Na podlagi teh resničnih slik o škodljivosti in nevarnosti strupa alkohola, ki so podane iz lastnih skuJenj, bode se mogel vsakdo prepričali, da je ni višje in lepše naloge za pravega rodoljuba, nego hb vglobitiv vprašanje o a I k o h o I i •/. in u, so upirati temu strupu ter stopiti v prvi vrsti z lastni ni zgledom v ta prepotrebni in zaslužni boj.
Učni zavodi društva »Šolski Dom“.
V mjnolem šolskem leta 1904/6 je društvo „Šolski Dom“ v Gorici vzdrževalo : Tri otroške vrtce, v katere se je vpisalo 241 otrok; 12 razredov ljudske šole za 641 učencev in učenk ; priprav Ijalnico za srednje Sole, v katero se je vpisalo 34 ačencev; dva letnika pripravljalnice za žensko učiteljišče, v katera se je vpisalo 110 učenk; dekliško nadaljevalno Solo s 67 učenkami in deSko obrtno nadaljevalno šolo s 168 ačenci.
V vse navedene zavode se je vpisalo 1251 ačeče se mladine. To mladino, razvrščeno v 22 razredov in 3 vrtce je poučevalo zraven 4 katehetov in 6 učiteljev 16 učiteljic in 3 vrtnarice; skupaj 28 učnih moči.
K teni podatkom naj podamo nekaj pojasnil in opazk, da se prepričajo prijatelji in dobrotniki naše mladine o koristni uporabi denarnih prispevkov in darov, doposlanih vodstvu društva „Šol-ski Dom“.
Prvi slovenski otroški vrtec, ustanovljen 1. 1882, je še vedno v svojih prvotnih prostorih v ulici Sv. Klare. V tem otroškem vrtca se vežbajo slovenske učiteljske kandidatinje tak. c. kr iz-obraževaliSča in druge privatne kandidatinje za otroške vrte, po navodilih vrle vrt-
pa zato ostreje gledal v temo. — In vse njegovo bitje se je kakor zlilo s to ob-šutljivostjo napete teme, a še bolj z napetim gledanjem v temno noč. — Koki sta mu zamrli od silnega stiskanja puškinega kopita, katero je držal v pre-vesju, ker je častnik zapovedal tako nositi puško in takoj streljati v sovražnika, ako bode trebalo. — Silantjev je v svojih nerodnih in ponošenih čevljih previdno stopal po neravnih, zamrzlih tleh, kjer se je Se nedavno dvigal gozd, sedaj posekan in ovirajoč s svojim mladjem vsaki Silantjev korak. — In njegovo zanimanje za temo in nočne glasove je nekoliko obrnila nase skrb brezšumno stopati po tem trdem, pod težkimi čevlji komaj se pregibajočem mladja mandžurske gošče.
In truden do smrti se je dvigal Silantjev korak zn korakom, rama ob rami s tovariši v strašni temi, kakor bi izginjal <am pred seboj v brezdenski pasti kake pošasti, katera ni imela nobene oblike ter je dihala neopaženo Fedotu v prsa in glavo mrtvaški dih.
Naenkrat f>e je vžgala globina te pasti z molčečimi ognjenimi točkami, katere so se v trenutka razpršile na desno in levo. Fedot ni ališal glasbv
narice g.čne Maro Hupnik. Drugi vrtec je v „Malem Domu" in tretji pod Kostanjevico. Da se je vpisalo v vse tri otroške vrte 241 otrok, je pač jasen dokaz, kako potrebni so otreški vrti za sloveni ljudstvo v Gorici. In ako bi jih bilo dvakrat toliko, podvojilo bi se tudi število obiskujočih otrok. Kje so slovenski otročiči iz onih delov mesta, ki bivajo bolj oddaljeni od vrtcev? Bister opazovalec jih iztakne povsod prav mnogo, a v srce ga zaboli, ako pomisli, da se jih premnogo poizgubi v italijanskih otroških vrtcih zaradi pomanjkanja slovenskih otroških vrtcev v raznih mestnih delih Italijanski mestni otroški vrtci, katerih je v Gorici d e s e t, so tako nastavljeni in v takih kraji\ da je malim otrokom prihajanje vanje prav priležno. To se dogaja posebno pri na-rodno-nezavednih roditeljih in pri takih družinah, ▼ katerih je oče celi dan z doma, mati pa mora iskati zaslužka po drugih hiSah. Otrok, ki je hodil v Italijanski vrtec, ne govori več z roditelji v materinem jeziku, njemu se udajo roditelji, in tako postane med otrooi in roditelji občevalni jezik laški. Nasledek je, da tak otrok prestopi v italijansko ljudsko Solo ter je odpadnik naroda in potegne mnogokrat za seboj še nezavedne roditelje. Skušnja uči, da taki otroci se malo ali nič ne naučč v italijanskih šolah ; odgojijo se navadno slabo ter ao v mnogih slučajih izvržki človeštva.
Lepo se popolnjuje ljudska šola, v katero se je vpisalo 270 dečkov in 371 deklic. Od 12 razredov je bilo v „Šol-skem Domu" 9 z 201 učencem in 299 učenkami in sicer I., III. in IV. ločen po spolu, II. mešan, V. in VI. samo dekliški.
V	»Malem Domu“ sta bila I. in II, mešana razreda za prvo in drugo šolsko leto, III. tudi mešan za tretje in četrto šolsko leto z 69 učenci in 72 učenkami. Izvzemši poslednji razred so vsi razredi obsegali otroke za eno samo šol. leto.
III., IV., V. in VI. dekliški razred nadomestni« vadnico, v katerih razredih
Btrelov, ni niti vedel, kaj se je ž njim zgodilo, toda opazil je takoj, da ga je neka nevidna muha vpičila v levo lice, da mu je neka veja izmakla izpod nog in da je nekdo skočil na begu čez njega.
Vse drugo mu ja ostalo skrito. —
II.
Fedot Silantjev se je osvestil. Z naporom je odprl oči, težko dvigal trepalnice, katere bo se zlepile od nabranih in zmrznenih solza. Ko je odprl oči, ni vedel, na kaj gleda, kaj je to nad njim, bledo - modrikasto, hladno, jasno in nekako pozorno, kar propušča k njemu malomarno neko ravnodušno in neža-lostno svetlobo. Fedot je dolgo in nepremično gledal navzgor, in od te avit-lobe mu je bivalo silno težko pri arcu.
Toda kmalu je spoznal, da ga ne bole oči, ampak spodaj pod levo čeljustjo, odkoder se širi bol v krogu pod levim očesom čez nos in hripelj k desnemu očesu, po desnem licu in se izgublja z nekim trganjem v podbradek. In uvidel je takoj, da ta bol ni od hladnega, svetlega neba, ampak od njegovega lastnega lica ali od nečesar, kar se je zlobno in ne-odstopno vtihotapilo v njegovo lice. — Silantjev je tiho dvignil oslabelo kot led
se slovenske kandidatinje tuk. izobraže vališča urijo v nastopih po 7 ur na teden. V vseh dekliških razredih sodeluje pri pouku ročnih del posebna učiteljica za ročna dela.
Od vseh v ljudsko šolo vpisanih otrok se je med letom preselilo, umrlo ali drngače izostalo 48. Konecletni vspeh je bil v obče povoljen, kajti le 16 od ato otrok ni doseglo smotra.
V 1. in H. razred se praviloma spre-jemljejo otroci iz mesta ; v višje razrede tudi z dežele, sosebno taki, ki se nameravajo nadalje izobraževati. Ker je ljudska šola urejena popolnoma po veljavnih učnih načrtih in ao njeni vapehi povoljni, je pri ljudstvu na dobrem glasu.
Z ozirom na to, da ae s prihodnjim šolskim letom oglasi za II. meSan razred čez 100 otrok, je potrebno, da se bode moral še ta mešan razred ločiti po spolu; tedaj bo ljudska Sola štela 6 dekliških in 4 deš,'.e razrede v »Šolskem Domu1*, 3 mešane razrede pa v „Malem Domu*, skupaj 13 razredov.
Glede na to, da ae več let zaporedoma ul sprejemalo v tukajšnj^jpriprav-Ijalnioo, združeno z višjo gimnazijo, zavoljo pomanjkanja prostora, one učenoe, ki ao se za to oglasili, je odbor spremenil svoj V. deški razred v pripravljalnico za srednje šole. V tej se poučuje po načrtu za to potrjenem od šolske oblasti, z razločkom, da se poučuje še po 4 ure na teden slovenščina, in to vedno vštricno z nemščino. S tem je učencem mnogo olajšan pouk v nemščini in se tudi bolj utrde v materinščini.
V to pripravljalnico se je vpisalo 34 učencev z jako različnim znanjem. Večina teh je vstopilo z namenom, da se pripravijo za vstop na srednje iole; a bilo je tudi takih, ki niso nameravali se dalje učiti, pa niso bili odvezani šolske dolžnosti. Ti poslednji se poprimejo rokodelstva ter bodo imeli priliko se v svoji stroki dalje izomikati v obrtno-nadaljevalni šoli. Od razredovanih 32 koncem šolskega leta je doseglo smoter
mrzlo roko in dotaknil se svojega levega lica. Njega dlan in prsti kakor bi polzeli po drevesnem lubadu. — In spoznal je takoj, da je ranjen v obraz, da ae je kri seairila in da leži brez pomoči sredi neznanega polja v gostem grmičju in gleda na tuje, njemu ravnodušno nebo. — Kakor bi Fedota sam gad pičil ravno v Brce. — In ne glede, da ga je slabost vkrvala, se je krčevito pridvignii in šel.
Ko je šel, občutil je v vsej desni nogi bol liki silna in ostra zobna bolečina — A ko je poskusil dvignuti nogo, poslala je bolečina neznosna, in uvidel je, da mu je noga brezkoristna, popolnoma nepotrebna. — Saj mu ne do )ušča premakniti ae niti z mesta, sedaj .ju je postranska stvar, prirojeno zlo, katero se je vcepilo v njegovo telo. — Sede, vpre v pogled	na	svoji	nogi v	tolstih
vojaških hlačah	in težkih	čevljih,	popolnoma napetih	in	pokritih s sesirjeno
krvjo. — Ne samo,	da ni	zapazil	nobe-
nega znamenja rane, ampak tudi nobene luknje na obleki ali obuvalu. — Jasno mu je bilo pred očmi, da mu je nogo razmrakal konj s svojimi kopiti, ko je skočil na njega.
Fedot je uže hotel žalostno in onemoglo vzdihniti kot tepeni paglavec, toda
26 učencev. 16 učencev je bilo vspreje-tih na tuk. srednje Sole, in sicer 6 no realko in 9 na gimnazijo. Mogoče, da se če kateri oglasi b pričetkom prihodnjega šolskega leta.
V	pripravljalnico za izobraževaliSča za učiteljice se je vpisalo v oba oddelka 0 deklic, od katerih je med letom iz-alo 6. Tako je bilo koncem leta raz-redovanih 106, ki so vse dosegle smoter. Od razredovanih učenk so njih roditelji bivali: V Gorici 40, na Goričkem 37, v Istri 12, v Trstu in okolici I, na Kranjskem 7 in na Štajerskem 2.
Od leta 1892 dalje so prestopale učenke iz najvišjega razreda naše ljudske šole na tukajšnje izobraževališče za učiteljice. Leta 1900 je društvo ustanovilo posebno pripravljalnico s posebnim za to določenim učnim načrtom, od katerega leta dalje pohaja v to pripravljalnico vedno več učenk. Tako ju bilo leta 1900/1 61, leta 1901/2 69 in leta 1902/3 71 učenk. V tem letu se je razdelila pripravljalnica, obstoječa iz dveh oddelkov v dva posebna letnika. Leta 1903/4 je bilo 77 in minulega šol. leta 1904/6 110 učenk.	(Konec pride.)
Politični pregled.
O	položgju v Avstriji. — Deželna vlada v Šleziji je že uradno razglasila, da se češke vsporednice na učiteljišču v Opavi odpravijo in da se mesto latih v Poljski Ostravi osnuje samostojno češko učiteljišče. Kar se dost«je poljskih vspo-rednic na učiteljišču v Tešinu pravi vladni razglas, da deželni šolski svet tekom zimskega semestra predloži na-učnernu miuisterstvu svoje eventuvelne predloge.
Splošna volilna pravici na Ogrskem. — „Magyar Szou poroča na temelju informacije, ki jo je dobil na kompetentnem mestu, da je oesar privolil, da izdela vlada zakonski načrt o splošni volilni pravici ter da ga predloži državni zbornici.
Nemiri v nemški vztočni Afriki.
—	V Berolinu je najneprljetneje presenetila vest, ki jo je priobčila »Norddeut. Allgem. Zeilung", da so namreč tudi v nemški vztočni Afriki mej urojenol severno od Kilve, navstali nemiri. Poročilo guvernerja nemške Vztočne Afrike, Gret-zana, je napravila tem slabji utis, ker bo se ravno sedaj boji z urojenci jnžno-zapadne Afrike poostrili in tudi ni še nade, da bi se kmalo dovršili, vzlic temu da se je potrošilo Že 400 milijonov. Tudi iz Kameruna in z južnega morja so v zadnjem času dospele ne prav ugodne vesti. —
Po atentatu na sultana. — Prvi tajnik Jildiza Tahsin paša je v imenu sultanovem poBlal ,policijskemu ministru pismo, v katerem izraža sultanovo obžalovanje, da ne more policija najti zločinca. To pismo je bilo priobčeno vsem pododdelkom policije. Nekoliko policijskih agentov je bilo aretovanih, ker so prijazno postopali z nekim Aristidom, ki je ubežal in ki je na carinskem uradu plačal za kočijo, na kateri je eksplodirala bomba. V krogih Jildiza zatrjujejo, da komisija Jildiza ki vodi preiskavo, pOzna že vse osebe, ki so izvršile atentat, ter da išče sedaj pr vzročitelje. Komisija je radi t(ga že stopila z inozemsko policijo v zvezo.
nevoljno je zadržal v sebi ta vzdih žalosti in se začel ozirati okrog s hladnimi solzami napolnjenimi očmi. — Očividno so kapljale solze na strjeno kri ob rani, ker se je povečala žgoča, skeleča bol pod levo čeljustjo in hkratu tudi po celem obrazu. Fedot je zapazil okolo sebe divjo dolino, okroženo s plašnatirni holmi, „sopkamiu (griči), kakor jih tukaj imenujejo, in na teh gričih so se tu pa tam dvigali oblaki dima, zgubljajoči se na razne strani. Silantijevu je postajalo vedno jasneje, da je ranjen v lice; a da se ne more zganiti z mesta, kriva je bila razmrskana noga. — In sedi sedaj brez upanja, brez pomoči, čakaje samo, kdo se prvi prikaže v tej dolini, ali prijatelj, ki ga prepelje na bolniško postajo, ali sovražnik, ki ga zakolje na mestu, izmučivši ga prej strašno z udarci kopita in bodala, česar se je bal od Japoncev,
o	katerih je slišal tako pripovedovati.
V	tej gluhi grozoti je občutil, da mu poleg teh postranskih zlih nadlog, ki so se vpile v nogo in lice, razširjajoč gnjilobo in žgočo novo bol, leze od znotraj po vsem telesu še druga vsepo-končnjoča bolečina, ki ga muči in trpinči
Rusko-japonska vojska.
Mirovni pooblaščenci ruski in japonski prišli so že v Oysterbay, kjer se imajo vršiti mirovna pogajanju. Roosevelt vsprejel je najprej japonske pooblaščence, ki so tudi prej tja dospeli, potem pu ruske ter je predstavil druge drugim.
Na jahti »May Flower“ bil je skupen zajutrek, pri katerem je Roosevelt izrekel nastopno napitnico : .izrekam napitnico na katero ne pričakujem odgovora in katero naj se, prosim, molče posluša. Pijem na zdravje obeh vladaijev in obeh velikib narodov, katerih zastopniki so se na tej ladiji sestali. Nadejam se in prosim, da bo v interesu ne samo obeh velesil, ampak tudi v interesu člove-čanstva čim prej med obema velesilama sklenjen pravičen in trajen miru.
* *
*
Kitajci, ki prihajajo iz krajev, zasedenih od japonskih armad, pravijo, da je okužen ves zrak, kjer stoji petero japonskih armad, vsled nešlevilnih mrtvih trupel človeških in živalskih. — Trupla so bila večinoma le malo zasuta ali pa so kar ležala na zraku. Vsled neznosne vročine in dežja so začela trupla grozno gniti. Japonci zakrivajo kolero in kugo, ki je nastala med njimi.
* *
*
Poveljnik Vladivostoka je z ozirom na obsedno stanje pozval vse inozemske trgovce, naj zapuste mesto. Nekaterim je bilo dovoljeno, da smejo ostati v Ha-barovsku.
Novice.
Dva delavska občna zbora. — Dne 27. t. m. bo imelo .Slovensko kat. delavsko društvo v Gorici" občni zbor, dne 3. sept. t. I. pa „Skalnioa, društvo slovenskih delavk". Oba občna zbora bosta v »Alojzijevišču" in oba bosta združena z malo veselico in s srečka-njem. Za srečkanje so darovali slovenski rodoljubi v mestu razne dragocenosti.
Izkaz darov namenjenih za srečkanje na občnem zboru moškega delavskega društva dne 27. t. m. in ženskega delavskega društva dne 3 septembra t. 1.: P. n. gg.; Dr. Andrej Pavlica 6 podob v okvirju in več molitvenih knjig; Holzinger pl. Weidich 4 „Skalniceu ; Irma Pirjevec, c. kr. učiteljica 1 Skalijo a sladčioami, M. B. s Sv. Gore v steklu,
1	okvir s podobo angeljčka, 1 cip (Jezusov in sv. Ivana); Neža Dugar srebrno srotinjo; Josipina Žnideršič majolko ; Anton Jerkič gramofon ; Tvrdka Konje-dic & Zajec likalnik; Anton Breščak popotno torbo; Anton Fon 1 klobuk; Anton Potatzky 4 novčarke, 2 ogledali, 2 steklenici in 2 lulici; Amalija Drufovka steklenico, 6 kozarcev in krožnik; Jernej Kopač 6 zabojčkov sveč za porabo v hiši; Ivanka Kavčič vrček za pivo; Ivan Kokošar povekševalno steklo s 7 krajevnimi podobami; monsig. Ivan Wolf
3 molitvenike in 3 zabavne knjižice, skupaj 6 knjig; J. Zornik 3 otroške kapo, 3 moške ovratnice, 3 ženske ovratnice in
4 ženske pasove.
(Dalje prihodnjič.)
Za »Slovensko slrotišče": P. n. gg. Peter Cotič za hitro poravnan račun 50 v, »Slovenska Beseda" 1 K, N. N
1	krono.
Bog plati t
ter zapira premrle ustnice; a jezik se mu moči le v suhih in grenkih slinah in gineva v strašni žeji. — Silantjev je zopet padel v znak na hrbet in znova zagledal nad seboj tuje, ravnodušno nebo.
(Dalje pride.)
Ne skušaj Boga-
Resnična dogodba.
Bil je krasen dan dne  maja
190 . .., ko sem šel s svojim prijateljem K. istega popoludne na sprehod. Solnce je razprostiralo svoje žarke po zemlji in idoč po mehki zeleni travi, občuduj6 krasno naravo, vzkliknil Bern ves navdušen : »Kako je vendar lepo na božjem svetu.* Da, iz same navdušenosti nisem niti zapazil, kako je postal moj prijatelj potrt in žalosten, ko sem izgovoril one bes9de. Po dolgem popraševanju mi je vendar zaupal svojo skrivnost in mi pripovedoval nekako tako-le:
»Pred dvemi leti bili smo zbrani nekateri prijatelji, izmed katerih omenim samo Č . ka, V.... ka in J . ga, v nekem
Za Alojzijev išče: .Preč. g. Fr. Červ 10 K, neki župnik-dekan 20 K.
Bog povrni !
Dar. — Uprava »Prim. Lista1 je prejela : Gospa Katarina Novič, ki so ni udeležila veselice »Zenske podružnice družbe sv. Cirila in Metode11 v »Trgovskem Domu11 2 K; »Slovenska Beseda11 1 K.
Pogreb dr. Greg. Kreka. — V nedeljo dopoludne ob 11. uri so prepeljali iz Gradca v Ljubljano zem. ostanke rajnega vseuč. profesorja dvornega svetnika dr. Gregorja Kreka. Pred južnim kolodvorom je blagoslovil zemeljske ostanke frančiškanski župnik g. p. Hu-golin Sattner, nakar je govoril ljubljanski župan gospod Ivan Hribar, ki je na-glašal, da je bil rajni dr. Krek idealen narodnjak, kakršnih je še malo videla slovenska zemlja. V beli Ljubljani je hotel preživeti svojo starost, a ko je iskal zdravja, ga je zadela v nemškem Gradcu bleda smrt. Počitka mn bo dala slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil. — Ljubljanski »Sokol* je bil navzoč pri blagoslovljenja zemeljskih ostankov rajnega, a izprovoda se ni udeležil.
+ Anton Ažbc. — V Monakovom jev nedeljo nenadoma umrl Anton Ažbn, eden izmed največjih slovenskih slikarjev.
Anton Ažbe je bil rojen leta 1862 v Poljanski dolini na Gorenjskem. Va|ed prerane očetove smrti je prišel v neko prodajalnico v Celovcu. Po večletnem bivanju v Celovcu se je preselil v Ljubljano, kjer je postal učenec znanega slikarja Janeza Wolfa. Posrečilo se mu je priti na danajsko akademijo. Po dovršenih študijah se je podal v Monakovo. Tu je v šoli profesorja Wagnerja pričel samostojno umetniško delovanje. S časoma je ustanovil svojo slikarsko šolo, ki je štela v zadnjih letih nad sto učencev in učenk. V tej šoli je vzgajal prince, kneze in kneginje, grofe itd.
In tudi vsi mlajši slovenski slikarji so se zbirali v njegovi šoli. Sploh je bila njegova šola največja, najbolj znana in najslavneja v Monakovem. Do svojega groba je tudi ostal zvest svojemu slovenskemu rodu. Lahka mu zemlja!
Umrl je v nedeljo v Tržiču (Mon-falcone) bivši glavni urednik uradnega lista »Osservatore Triestino", odvetnik dr. Anton Bersa pl. Leidenlhal v starosti 79 let.
Vabilo k zborovanju in veselici, katero priredi »Delavsko izobraževalno in podporno društvo v Kostanjevici" ob priliki blagoslovljenja iD razvitja društvene zastave dne 15. avgusta v prostorih g. Fr. Urdih-a št. 84. Dopoludne: Ob 9. uri sv. maša ; ob 10. uri zborovanje s sledečim vsporedom : 1. Predavanje o vladnem zakonskem načrtu glede delavske zakonodaje; 2. Predavanje o strokovni organizaoiji delavcev; 3. Poročilo o delovanja društva in raznoterosti. Popoludne : Ob 2. in pol uri: Blagoslovljene zastave v cerkvi; ob 4. uri začetek veselice: 1. Pozdrav predsednika;
2 Danilo Fajgelj: „Pobratimija“, poje moški zbor; 3. Deklamacija : »Delavska pesem; 4 P. H. Sattner: .Prememba*, poje mešan zbor; 5. Slavnostni govor ;
6 I. Žirovnik : »Tiček", poje ženski zbor;
7. Deklamacija: „Naš čolnič otmimo", zl. S. Gregorčič; 8. Anton Fiirster: »Pesem koroških Slovencev", poje moški zbor ; 9. Šaljivi prizor : .Kovačev štu-
hotelu. Pogovarjali smo se o politiki, literaturi itd., tako da je prišel govor tudi na vero.
Vsi, razun mene, so se izrekli, da nič ne verujejo, da ni Boga, ne duše, še manj pekla in nebes. Govorili so proti papeža, proti duhovnikom, sploh proti vsemu, kar je svetega.
Dokazoval sem vsem, da je njih mnenje krivo, da so nevedni, ali pa, da nič ne razumejo. A zaman. „Proč od Rima, dol s papežem, dol s farji,* to so bile posledice tega sestanka.
Sam ne vem kako je prišlo, da so se dogovorili moji trije prijatelji, da bodo skušali Boga, in sicer tako, da če umr-jejo vsi trije v treh mesecih, je Bog; če ne, ga ni.
In resi Prvi meseo je C. k utonil, drugi mesec je padel V .... k v nekem dvoboju in tretji mesec je umrl J.g zaradi neke OBtudne bolezni.
Iz te dogodbe lahko razvidiš, da je velik greh skušati Boga, razvidiš pa tudi lahko, kako minljiva je sreča tega sveta, in ravno zaradi tega sem postal prej tako potrt in žalosten.
M. y. r.
dent" ; 10. I Žirovnik : »Kukavica11, poje mešan zbor. Po veselici prosta zabava. Med prosto zabavo šaljiva loterija. Pri veselici svira veteranska godba iz Mav-hinj. Vstopnina 60 vin. za neude, 30 vin. za ude. K obilni udeležbi iiljudno vabi
odbor.
Vabilo k veselici katero priredi »Delavsko podporno društvo" na Lokvah v proslavo 76. rojstnega dne Nj. c. kr. Apost. Velič. cesarja Franca Jožefa L, katera bo na praznik dne 16. avgusta 1906. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina : za osebo 40 vinarjev, udje vstopnine prosti. Vspored : 1. »Naša pesem", za .delavsko podporno društvo* zložil A. P.; 2. Nagovor; 3. »Kantata", v proslavo 75-letnice, za 6 glasov, Jan. Laharnar ; 4. Deklamacija: »Dražba", S. Gregorčič; 6 .Na planine", pelje, P. H. Sattner; 6. Igra: .Jaka berač", (pri kupljetu .pohod" iz »Prodane neveste"); 7. »Nazaj v planinski raj*, petje, P. H. Sattner ; 8. Srečkanje. Čisti dobiček za zastavo »Delavskega podpornega društva"; 9. »Večerna11, petje, Fr. S. Vilhar. Po veselici: prosta zabava. — K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
Veselica .Kat. del.društva* v Mirnu rHdi slovesnosti, ki se bo vršila v Kostanjevici dne 16 t. m, prinese na dan 27. t. m. in sicer bo bo ta dan obhajala obletnica razvitja zastave društva.
Odbor.
Vabilo na letno zborovanje slov. kršč.-socijalne zveze11 in romanja k Materi Milosti v Maribor dne 3. in 4. septembra 1905. Poseben vlak iz Ljubljane. Oglase in denar za vozne listke sprejemajo domači župni uradi iu pa slov. kršč.-socijalna zveza v Ljubljani.
Ponesrečena goljufija. — V torek aretirani so bili v Gorici Ivan Gabrovic, star 40 let, mešetar iz Št. Andreža; Arčon Ivan, 44 let star, cerkovnik iz Bakoviče; 36 letni Gorjan Anton z Vo-gerskega in 60 letni sodar Jožef Martelanc, stanujoč v Gorici v ulici Vogel, a doma iz Bukovice. Vsi štirje zapleteni so v grdo goljufijo, pri kateri je igral glavno ulogo mešetar Gabrovic, ki je hotel s pomočjo ostalih treh opehariti tak. denarni zarod »Banca agricola" za 1000 K. Zgodilo se je pa to, kakor se nam pripoveduje, tako-le:
Gabrovic je na podlagi posestnik pol posestnika Franceta Stepančiča iz Renč, do katerih je prišel, ne da bi o tem kaj vedel Stepančič, zaprosil, da bi omenjeni denarni zavod posodil Stepančiču 1000 kron. Kot poroka navedel je nekega Josipa Lasiča iz Gor. Vrtojbe iu je tudi tega posestne pole, ne da bi Lasič o tem ničesar vedel, poslal omenjenemu denarnemu zavoda. Na podlagi omenjenih posestnih pol je »Banca agricola11 dovolila posojilo z opombo, da mora priti po denar France Stepančič osebno in da se mu ga bode izplačalo na menjico, ki bode morala bili izpolnjena in podpisana kakor se tiče. Ko je Gabrovic dobil od banke ta odgovor, premišljevati je začel, kaj bi ukrenil in kako, in storil ne bi morebiti še niti danes ničesar, da ga ni prisilila k temu skrajna zadrega, v kateri se je nahajal.
Nekega Gorjana Antona z Vogerskega je namreč ogoljufal za 700 kron in ta bil mu je vedno za petami ter mu žugal, da ga ovadi sodni oblasti, ako mu ne vrne ogoljufanega denarja.
Pa glej I Spak šel je tudi tukaj Ga-brovicu na roko, da bi ložje izvršil svoj namen. Nekega dne pride k njemu namreč Franc Mazek, doma iz Bilj, ter ga poprosi, da bi mu dobil kje na posodo 200 kron. Gabrovic reče Mazeku, da se bo to prav lahko zgodilo ter določi dan, na kateri naj pride Mazek v Gorico, a pripomni še zraven, da mora Mazek s seboj pripeljati svojega, sina Filipa, čeravno ni mogel Mazek razumeti, zakaj bi s seboj jemal svojega sina, prišel je vendar na določeni dan ž njim v Gorico, kakor mu je Gabrovic naročil in tako znašli so se v torek na določenem mesta: Gabrovic, Arčon, Gorjan ter Mazek France in Filip. Podali so se k notarju Balla-benu, in tu se je izpolnila in podpisala menjica, na kateri je bil pod-križan France Stepančič kot akceptaut, Lasič Josip kot porok ter sta bila kot priča podpisana neki Gulin in neki Kana, toraj sami taki, katerih ta dan niti v Gorici ni bilo in niso doma niti sanjali o kaki menjici.
Mazek France in Filip prijela sta za pero ter sta nevede predstavljala ! jeden akceptanta Stepančiča, drugi pa poroka Lasiča. Imeni prič Gulin iu Kana
pa sla podpirala Gorjan in Arčon iu na koncu vsega tega stalo ju notarsko potrdilo, da »ta menjico podkrižala Stepančič kot akceptant in Lasič kot porok, in sicer pred znanima pričama Gulinom in Kausom, katerih, kakor rr no, niti bliža ni bilo. In s to menjico ti'ot>u je bilo iti po denar, denar namreč, kateri se izroči osebno Francetu Stepančiču, katorega ni bilo v Gorici in ni o vsem tem ničesar vedel.
Kako naj so to zgodi ? ' Gabrovic ne more iti po denar, kor bi ga pri banki gotovo spoznali in vedeli, da ni Stepančič. Treba je bilo torej poiskati koga drugega, ki bi pri banki nastopil kot Stepančič. In naSel se je tadi ta. Bil je to namreč sodar Martelanc Jožef. Ta Sel je z menjico po denar, katerega pa ni dobil, kajti blagajnik banke spoznal je v njem sodarja Martelanca, a nikakor posestnika Francetu Stepančiča.
Poklicali bo v banko ravno mimo idočo redarje, katero so zagledali na ulici, in ti so najprej Martelunca prijeli, a potem Se Gabrovica, Arčona, Gorjana ter Muzeka sina in očeta. Ko so jih pripeljali na policijo, in bo bili tam izprašani, so odvedli redarji Gabrovica, Mur-telanca, Gorjana in Arčona v tuk. zapore, Mazeka očeta in sina pa so izpustili, ker sta nevede prisostovula pri ti grdi lumpariji in sta mislila, da je Slo to le za onih 200 kron, katere bi bil rad dobil Mazek na posodo.
Izpred nodišč#. — 10-letni zidarski pomočnik Franc Bizjak iz Sp. Vrtojbe ukradel je svojima gospodarjema Francetu in Ivani Faganel 40 K ter jih po malo zapil. Tatvina prišla je na dan in Bizjak jo je pri kazenski razpravi, ki se je vršila v torek pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem, tudi priznal. Vsled tega mu je prisodilo sodišče 2-mesečno ječo z jednim postom vsaki mesec.
Lunlu mrk. — Dne 16. t. m. mrk-nila bode luna in sicer ob 3. uri 38 minut 0 sek. zjutraj; višek mrknenju bode ob 4. uri 40 min. 4 sek. in konec ob 5. uri 43 min. 2 sek. Vidljiv bode ta mrk tudi v južno zahodni polovici Evrope, torej tudi pri nas.
Obletnica bitke na rubinakem mostu. — V soboto se je podal naš pešpolk št. 47. na vaje v Rubije z namenom, da posnema bitko, ki se je vršila začetkom minulega stoletja na rubinskem mostu, ko je tedanji častnik, poznejši major in vitez Marije Terezije, Maksimilijan baron Fiiller, Karlovčan, zadrževal z 48 možmi in 3 topovi prehod čez rabinski most trem bataljonom francoskih čet in to toliko časa, dokler je bila naša vojska, ki se je nahajala onstran mosta, na varnem in potem premagala Francoze. Polk v soboto se je razpostavil v dva tabora, eden tostran, drugi pa onstran mosta. Vojaki, ki bo bili onstran mosta, t. j. naši vojaki, so zasedli vse hiše in VBa okna so bila polna vojakov, ki so skozi ista streljali na sovražnika, ki se je valil tostran mosta. Kar naenkrat zatrobi, in vojaki obeh taborov so se spustili v boj med kričanjem „hara*, ki pa ni bil krvav, temveč mesto krvi je tekel po obrazu vojakov vroči pot. Ko so čele udrle na moat, so se spopadli častniki z golimi sabljami, in . zmaga" je bila na strani naših. In neki višji častnik je rekel svojemu kolegu na mostu: „Ako bi bila res bitka in bi bil ti Francoz, bi gotovo ne nesel glave na . ratu v Rubije/ Glavni naval na most se je vršil ob sviranju Radetzky-jeve koračnice. Da so bili vojaki od „hudega boja" močno vpehani, se razume. Polk ne je vrnil iz Rubij v mesto okolo 10. ure.
Iz Hud^južne. — V nedeljo 30. julija napravili ao železniški inženirji tukaj nemško nacijonalno veselico. Vse nemško! Primerimo program: .Ein Tag beimHeurigen“, „D’Schrammeln“, „Kunst-pfeifer", „Rutschbahnu itd. in vse to proti vstopnini 2 K. — Da se veselijo, nimamo nič proti temu, pač pa proti „hajlanju“. Najbolj žalostno je pa pri tem to, da se postavljajo za take veselice naprednjaški učitelji za —- agente I Mari hočejo biti res piloti nemškemu mosta do Adrije? Ali ima že tukaj tadi kranjska nemška zveza Tavčar-Švegelj svojo roko? „Slo-venski Narod“ prihaja ali gratis ali 9/« zastonj, ni prav gotovo I
Proti slovenski šol! v Ločulku je rentačil pri neki občinski seji, pri kateri se je izreklo starešinstvo za laško vseučilišče v Trstu, starešina Perko, češ, d« bi se z odpravo te šole najbolj dokumentiralo italijanitvo ločnišie občine.
Proti Perkovim ueumuoutiin sta govorila louniSki dekan, preč. g. Filipič in pa grof Žiga Attems, ki uta tudi uda ločni-Skega občinskega starešinstva. Perkov predlog jo propadel in zanj so glasovali le Štiri starašine.
Izgubljene iu najdene reči. — Na dvorišču Gorjupove pivovarne najdena jo bila srebrna ura tor oddana na luk. policiji.
Žepni tut v vlaku. — S poštnim vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 11. uri in pol po noči, se je odpeljal v pondoljek, namenjen v Ljubljano, gospod Anton Žnideršič, posestnik in obrtnik na Kru-Sčem blizu Cerknice. Na postaji v Nabrežini pa je prisedel k njemu neki mladenič, s katerim sta kmalu začela pogovor in ki se mu je predstavil kot Bin pivovarnarja v Reininghansu. Pogovarjala Bta se mod seboj do postaje Št. Petor, poleni pa jo g. Žnideršič zaspal in se zbudil še-lo na postaji v Ljubljani. Ko soje zbudil, zdelo so mu je sicer nekako čadno, da ni bilo v vozu njegovega sopotnika, s kalorim sla bo do Št. Petra pogovarjala, a zmonil se ni za to mnogo in podal se je v restavracijo, da bi se tam nekoliko okrepčal. Ko je tako sedel v restavraciji, zmislil se je na neke papirje, katere je imel v listnici in si jih je hotel ogledali. Ko je pa segel z roko v žep oprsnika, ki se je nahajal od znotraj in v katerem je hranil na svoji h potovanjih listnico, prestrašil se je neizrečeno, ko se je prepričal, da listnice ni več v žepa. In kaj bi se ne prestrašil, ko je bilo v listnici 2990 kron. Pri ti priliki padel je njegov sam na njegovega sopotnika. Podal se je hitro na policijo ter ji povedal, kar se mu je dogodilo. Sam podal se je pa zopet na postajo ter se je odpeljal s prvim vlakom, ki je odšel iz Ljubljano proti Tr9tu. Dospevši na postajo Breznica, pogledal je skozi okno in tu zagledal na peronu onega mladeniča, s katerim se je seznanil v Nabrežini in o katerem je sumil, da mu je ukradel listnico. Že med potjo pa je g. Žnideršič povedal vse sprevodniku, in na postaji Breznica pokazal je istemn sprevodniku mladeniča, na katerega je letel sum ter ga vprašal, kaj mu je storiti, a sprevodnik mu je velel počakati, da vidita poprej, kaj bo mladenič počel. Mladenič vstopil je v neki voz, v katerem se je slučajno nahajal tržaški redar Vodopivec, ki je prejšnji dan spremil nekega zločinca v prisilno delavnico v Ljubljano. Sprevodnik pristopil je k redarju ter mu na tiho povedal, kaj se je dogodilo. Na to se je podal redar v voz, v katerem se je vozil g. Žnideršič ter si je dal tu od njega vse povedati. Ko je bil dobro poučen o vsej stvari, je šel redar sč Žnideršičem v oni voz, v katerem je sedel mladenič in je tega proglasil aretovanim. Ta je protestiral, a vzlic njegovim protestom se je redar vsedel poleg njega, a Žnideršič njemu nasproti.
Vlak je drdral svojo pot naprej proti Trstu, a oni trije so molčali. Čez nekaj časa .id pa redar opazil, da se mladenič nekako samljivo giblje. Gledal je s paznim očesom, kaj da bo iz tega gibanja. Slednjič je čul, da je nekaj padlo pod klop, na kateri sta sedela z aretovancem. Pogledal je pod klop, Begel z roko pod isto in pobral — Žnidešičevo listnico. Žnideršiču je pri pogledu nanjo poskočilo od veselja srce v prsih. Z redarjem sta takoj pogledala v listnico, a v istej je bilo le še 620 kron denarja.
Na vprašanje, kam da je djal ostali donar, ni hotel aretovanec nič vedeti. Trdil je dalje trdovratno, da on ni ukral Žnideršiču listnice. Če se je našla listnica pod klopjo — trdi on —je to znamenje, da je Žnideršiču padla iz žepa, ko je prejšnjo noč spal; kajti bil je morda ravno isti voz.
Redar ni hotel dalje siliti vanj z vprašanji. Ko je prišel vlak v Trst, je redar izročil aretovanca in najdeno listnico policijskemu oficijalu Schablu in mu povedal vso stvar. Schabel je skušal pripraviti mladeniča z lepa do tega, da bi priznal svoj zločin. Videč pa, da mladenič trdovratno taji, ga je dal natančno preiskati. No, vspeh te preiskave je bil, da so našli pri njem 1409 kron denarja.
Seveda je moral mladenič na to priznati, da je res on ukradel Žnideršiču listnico iz žepa, mej tem ko je Žnideršič spal. Povedal je, da ni sin nikakega pivovarnarja, ampak da je 19 letni čevljar Ivan Kalmann, doma iz Budimpešte. Ker je bilo najdenih pri njem in v listnici le 2029 kron denarja, so ga vprašali, kam da jo djai ostalih 960 kron. Glede
teh pa je dejal, da jih jo uajbrž izgubil, ko jo na postaji v Broz niči izstopil iz vlaka. Seveda so ga odvrdli v zapor.
Podelitev baronstvu. — Dunajski uradni list je priobčil, da je cesar z najvišjim odlokom od 26. decembra 1904 veleindustrijama Ivanu Economo v Trstu podelil baronsko in da jo cesar dotično diplomo podpisal dne 16. junija t. I.
Grozen slučaj. — V Kastvu se je minolo sredo dogodilo grozno odkritje. Neka dekla je prišla k vodnjaku po vodo. A ko je hotela zajeti vodo, je opazila na dnu človeško truplo. Dekle je teklo javit slučaj oblastniji, ki je dala malo kasneje izvleči truplo iz vode. Konštantovalo se je, da je isto kmetice Ivanke Štefan, sture f>6 let, ki je po nesreči prejšnjega večera padla v vodo.
Nemška razdivjauoHt v Celju. — Pn Schubertovi slavnosti v Golju je „Domo-vina“ prinesla nokaj poročil o tej slavnosti, koja so so popolnoma strinjala z dejanskimi razmorami. Povodom slavnosti so se Celjani v svoji nadutosti enkrati prav grozno blamirali tako, da je bila vsa slavnost zanjo najklavernejši liasko. Kor je „Domovinau o VHeh dogodkih objektivuo poročala, se je „Deutsche Wacbt“ dvakrat grozno raz če perila nad „Domovinou in je psovala in zabavljala čez Slovence, da jo bilo joj. Ker se „Domovinau ni dala po re-volverskih žurnalislih vahtaričinih ugnati v kozji rog, je začela vahtarca kar noreti. Najprej je kar prikrito pozivala Nemce, naj se nad Slovenci maščujejo zaradi pisanja nDomovineu. V sobotnem listu je pa kar naravnost pozivala, naj si Nemci zoper Slovence sami pomagajo.
V	pondoljek je pijana nemška dru-hal ob navzočnosti mnogih celjskih odličnjakov in s pomočjo mestnih uslužbencev napadla s kamenjem celjski „Narodni Dom" in „Zvezno tiskarno**. Na obph poslopjih so napravili veliko škodo in pobili mnogo šip. Šipe so vse zavarovane pri nemških zavarovalnicah.
Kriv te demonstracije ni nihče drugi, kakor državni pravdnik, ki je nekaznovano in nezaplenjeno pustil zadajo »Deutsche Wacht\
Celjski Slovenci bo se brzojavno pritožili na ministerstvo notranjih stvari zaradi divjih lopovskih napadov na slovensko lastnino. Zlasti povdarjajo, da jim policija ne da potrebne pomoči, da noče ali ne more zabraniti izgredov.
Strašen vihar je v nedeljo popo-ludne razsajal tndi po Kranjskem, izlasti na Dolenjskem. V par minutah je vrtinec napravil ogromno škode na poslopjih, na drevja in polju. Mnogo kozolcev je pre-brnil, odkril strehe, polomil drevje ter potlačil koruzo in proso. V Št Vidu nad Ljubljano je strela ubila devetletno deklico, njeno šestletno sestrico pa močno omamila.
Železniških nesreč ne bo več?
— Iz Pulja poročajo, da je neki mladenič, Rihard Rottenbacher s pomočjo ar-zenalskega mojsterskega aspiranta Ivana Ha’ rla izumil stroj, ki omogočuje, da dva na istem tira nasproti vozeča ae vlaka že na razdaljo več kilometrov lahko zapazita nevarnost. Ker je izumitev baje zares dobra, bosta izumitelja storila vse korake, da se jo uvede.
Rihard Rottenbacher bil je pred par leti v četrtem razredu tuk. realke.
Umorstvo na ponočnem čuvaju.
— Na hodniku umetno obrtnega muzeja v Pragi so v pondeijek zjutraj našli klju-čarakega pomočnika Vaclava šanela, ki je bii nastavljen kakor ponočni čuvaj, mrtvega. Šanel je bil večkrat zaboden z nožem. Pozneje ao našli na vrtu obešenega nekega tujega moža; sodili so, da je on umoril ponočnega čuvaja.
Kakor morilca ponočnega čuvaja so spoznali abaolviranega modroslovca in kandidata profesure Frana Sandnerja. Vkljub temu, da je isti bil že nekoliko čaaa brez službe, se vendar ni nahajal v denarni stiski, ker ga je njegov tast podpiral. Zdi se, da je Sandner izvršil čin v blaznosti.
Urednik v hudi zadregi. — Urednik nekega švedskega lista, ki izhaja v Helsingforsu, je bil te dni v hodi zadregi, iz katere se je prav odločno izmotal. Več švedskih delavcev je namroč imelo shod in pozdravilo namreč norveške brate, ki so se rešili švedskega jarma. To je našega urednika tako raztogotilo, da je napisal dolg uvodni članek in ga končal s temi patetiškimi besedami ; .Pa pojte na Norveško, če se že tako potegujete za te upornike I Noben vas ta ne bo pogrešal in zadrževal, še vožnjo
vam plačumo do uorvoško moje !“ Drugo jutro pa pride k uredniku v pisarno pet delavcev ter zahteva od njega denar z a vožnjo do Norveško Ko jim urednik dokazuje, da je on vho stvar drugače mislil, se je napolnila soba, hodniki in stopnjice z neštevilno množico delavcev, ki so vai prišli po denar za v sne " itko na Norveško. Urednik je i ji ! Iva izhoda iz tega položaja: plačati am ogromno svoto, ali pa vse pometati iz uredništva. Seveda je storil zadnje. Iz sobe je vrgel vseh pet in se zaklenil, da so morali ostali oditi. Uredniki naj pa pazijo, da se jim ne prigodi kaj sličnega.
Občna metafizika ali Ontologija, spisal prof. Franč. Kovačič, tiskala „Ci-rilova Tiskarna11 v Mariboru To knjigo, ki ae naroča v »Cirilovi Tiskarni* v Mariboru, priporočamo prav toplo. Cenu broš. 3 K, trdo vez. 3 K 60 v. Poštnina 20 v. Knjigo priporočamo še zlasti učeči se mladini, ker brez filozolije je vb» na-obrazba pomanjkljiva. Ta knjiga je uvod v filozolijo, pa tudi podlaga za nadaljne nauke. Pisana je v lepi slovenščini iu se odlikuje po jasnem slogu.
Socijalne drobtinice.
Vseučilišče.
Spisal Jr. Andrej Pavlica
IV.	Pogovor.
— A: Pravite, da je neenakost med ljudmi posledica izvirnega greha. Ta izirni gTeh je vsega kriv I Meni se zdi, da izgovarjate vi katoličani Adama in Evo po nemarnem prav mnogokrat I
— B: Kdo pa je rekel, da je ne-enakoat posledica izvirnega greba ? Ti se motiš I Da povečuje človeška hudobija neenakost med ljudmi, da jo je po večala dandanes nezmerno, priznam rad la moraš priznati tudi ti, a da izvira neenakost iz izvirnega greha in aploh iz greha, ni resnično. Katoličani ne trdimo tega. Neenakost med ljudmi je iz modre naredbe Božje.
— A: Tedaj modra naredba Božja in morda še neskončno modra naredba Božja! Vprašam pa, ali bi ne bilo neskončno bolj modro, ko bi bili vsi enaki ?
— B: Nikakor I Ko bi bili vsi popolnoma enaki, bi ne bilo človeške dražbe. Neenakost je vei, ki veže ljudi v družbo. Šibkejši in manj zmožni potrebuje močnejšega in zmožnejšega, posestnik potrebuje delavca, delavec posestnika, kmet rokodelca, rokodelec kmeta itd. Neenakoat rodi mejsebojno potrebo in ta veže ljudi v celoto.
— A : Ali je volja in naredba Božja, da imajo nekateri ogromna posestva in cele dežele, dočim nimajo milijoni poštenega delavskega Ijndatva nobene pravice in nobene lastnine ?
— B: Le ne pretiravati 1 Taka neenakost izvira navadno iz krivice in ne more biti po volji Božji. Neenakost pa, o koji jaz govorim, ne izvira iz krivice, ampak iz narave, oziroma iz volje Stvarnikove. Ljudje so po Bo^ji narodbi neenaki po zmožnostih in po močeh, zato ao neenaki tudi po delih, po vspe-hih, po pridobitvah, po premoženju itd. Ta neenakost veže ljudi v nerazdružljivo celoto.
— A: Zakaj ne bi imel vsakdo toliko lastnine, kolikor se upa sam upravljati ali obdelovati ? Zdaj vidimo, da sta lastnina in delo ločena. Delavec, ki se trudi, nima nič, lastnik, ki malo ali nič ne dela, ima vse !
— B: Recimo torej, da bi se vse zemljišče razdeHo med ljudi na enake dele. Vsak naj bi obdeloval svoje sam. Tako bi bilo delo združeno z lastnino. Koliko časa bi trajalo to? Pokazalo bi se kmalu 1. da mnogi niso zmožni za« delo 2. da mnogi nimajo poklica za tako delo, in 3. da so mnogo v tem delu razumnejši in zmožnejši, ko drugi. Iz teh vzrokov bi nekateri v kratkem času izgubili lastnino, drugi pa bi jo podvojili, potrojili itd. Tako bi prišlo po naravni poti apet do ločitve dela od Iaatnine.
— A: To je pa, če štejete med lastnino le zemljišča, ali jaz misiiui lastnino na Bploh. Vsakdo naj bi imel toliko svojega, da bi mu ne bilo treba posojati svojega dela drugim.
— B: Tndi to ne bi moglo dolgo obstojati. Človeška narava bi kmalu spet razdružila lastnino od dela. Če vržeš Žida skozi vrata, povrne se skozi okno. Tako je s človeško naravo I Dobro bi bilo, ko bi imel vsakdo kaj svojega, ali da bi bili vsi enaki, o tem ne more biti niti govora !
*ms
*****
*******
»Krojaška zadruga"
Gosposka ulica
Postrežba strogo poštena!!
,
—iLf~^ i^j>—*>a*~ <~*i ~V~^> ~ %**"»"*> 'i JY*_*~|%»^~i~'
Priporoča svojo bogato zalogo krojnega blaga za
Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne.
¥¥^<
—W» '■> >■> >Nj*iW*V ^ m "W»_ I *ViM	#
2W4
Mn
M«
**
Kava: Ceylou .
„ Portorico . „	Santos . .
Slakdor .... 01 robi debele
drobne . Petrolij v sodu . „	zaboju
Tržne cene.
Za 100 kg.
K 294 -260-200— 80 — 12 60 12-42-13
do 300 — „ 280 -„ 230 -„ 86 — „	14	60
„	13-60
„	43-
„	13	60
Moka ogerska:
št. 0 K 30— St. 1 K 29— St. 2 K 28— „ 3 „ 27—, „ 4 „ 26 20, „ 6 „ 26 40 St. 6 K 23 20.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kak jr za Šivilje, krojače, irevljarje, in tudi za umetno rezanje (rekamiranje). V zalogi »e tudi nahajajo angleika dvokolesa „HtUcal Premier“ in sfamoretni stroji, samokresi in rune puike. lastna meh. popravljainic«. Olivno zaatopitTO za Primonko: Centrifug „W«sthlli“.
ulica Municipio it. 1.
Gorica.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kprnu v Gorici
odlikovan z iattno diplomo na|vlijeva priznanja jubilejne razitave na Dunaju I. 1898. n v fiorlol na razitavl I. 1900 * zjato tvetlnjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najflnejega, za nove maSe in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljndneje.
2»
® C ® ® ® *® ® ® ® V
Union IM
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
pri|>oro(aiaititi dunov^čini in ilarneniu obiiiiitvu v mestu in na aeteli ivojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Saudomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfft isteriko in dalmatinsko. Petrolej. v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko It. 0, 1, 2,3,4, 6. Ve< vnt riža. Miljireče prve in druge vrite, namreč od */, kila in ob enega (untt). Testenine iz tvomice Žnideršič \ Valenčič v II. Bistrici. Zve-plenke druibe sv. Cirila in Metoda. Mok^ iz MajdičeVcga mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdovlčini. Vse blago prve vrste,
A. Krušič
trgovec ln krojaški mojster
Uorlca, Corso Glus. Verdi 33
Izdeluje vsakovrstne o-bleke za vsaki stan in sicer zaciv., voj. in dri. uradnike in d uhovnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar doilo sveže angleško ln domače blago za jesensko sezono, lina zulogo Kotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
And. Fajt,
| pekovski mojster, Gorica, |-------
tekal Išče Fr. Josipa it. 2 (lastna hiša), In podružnica št. 20.
Ievršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače sa birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Št. 2216 Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1904
začne v ponedeljek dne 4. septembra 1906. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V Gorici, 3. avgusta 1906.
•NMHtHt
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žopnlh in stenskih ni-, halnihurna zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorana itd. po Jako nizkih cenah.
Vsako popravo Izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-lotna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških cenah, a ne kakor posredovalci.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje & tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma‘\
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovinu na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče uirulierškegu in .drobnega Iliada tur tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotniko. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hia obuvala ia vse letne časi.
I	Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Delavnica cerkvenih posod In cerhOonepa orodja
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica Sten. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci.
Blagi se razpošilja frankfl.
Dijaški dom norin »n 1 Mu SzT/bb®
v ulici proti Soškemu mostu štev. 6.
Sprejmejo se učenci vsake starosti. Poduk doma. Tu so pripravni prostori, spalnice, dvorana za učenje, jedilnica, dvorišče itd. Stariši naj se oglasijo o praven, času.	jQaip	Torojj
Y*k. ToffolS
v Gorici
via Teatru 20
Velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
4’orfii ..... kr. 56
H rl.................... «0
Lucca.................. 70
M/.za.................. HO
Najflneje ... gl
Jedilno .... kr. 32 Hi!« . . ,. :m ,. tineje. „ 40 bollc* . „ 44 dalmatinsko .	48
istrijansko . . „ 56
»»«®«»®®*®®«®®®$®«®£g.
I Priporočam iv. duhovščini |u
*i cerkvenim »skrbništvom.
v Gorici
via Teatro 20 0
p
I
Prosiva lahtovati listke!
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC A ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkusto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
Kdo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove ^merlkanske blagajne, da je knpil pri najo za 100 kron blaga.
Prosiva labteviti listke!
►ti
o
M
O
M
P
o
o
p
o
0
p
t«
o.
®
i