Izvajanje praktičnih nalog najvišja oblika političnega dela
Občinska konferenca SZDL Ljubljana Centerje organlzlrala v sredo, 7. novem-bra posvet o vlogi krajevnih organizacij SZDL v sedanjlh družbenih razmerah. V obsežni razpravl, ki je sledila uvodnlm besedam podpredsednika OK SZDL Srečka Čoža, so predstavnikl krajevnih organizacij razgrnill vrsto problemov \z vsakdanjega življenja. Sodelovalo je kar 20 razpravljalcev. V kratkem podajamo vseblno posameznih razprav.
V delo krajevne organizaci-je SZDL in krajevne skup-nosti sploh težko vkjjučimo večje število krajanov, je me-nil Denis Žust in ob tem opo-zoril, da mora prav zaradi ne-zainteresiranosti mnogih pre-bivalcev reševati skupščina KS tiste zadeve, ki pravza-prav sodijo v pristojnost zbo-ra krajanov. Posebej zbuja za-skrbljenost nezainteresira-nost mladih, ki se skoraj ne vkyučujejo v družbenopoli-tično dejavnost.
Bojko Bučar je dejal, da bi moralo biti v krajevnih orga-nizacijah težišče delovanja SZDL prav na delu z mladi-mi. Vendar mladi ne potrebu-jejo patronaže, ampak po-moč. Kako pa naj delujemo z mladimi, ni težko ugotoviti. Vedeti moramo za ryihove in-terese in jih tako združevati na športnih in drugih podro-čjih. Tu nastane jedro tudi za politično delovanje.
Oskar Ličan je opozoril, da nimamo ustrezne organizaci-je, ki bi se ukvaijala z mladi-mi, potem ko zapustijo osnovno šolo.
Ivanka Mali je predlagala, naj bi vključili v programe krajevnih konferenc SZDL tudi programe za delo z otro-
ki. Mislila je predvsem na pioniije in v zvezi s tem deja-la, da bi morali vsakoletni te-den otroka razširiti na vse le-to. Pri skrbi za mladega člo-veka moramo biti konkretni, saj so zlasti pioniiji tisti, ki so voljni opravljati vse naloge, če jih zanje zadolžimo.
Sreten Dimitrijevič je po-vedal, da so krajani priprav-Ijeni delati v krajevnih orga-nizacijah SZDL, vendar pa ne želijo sprejemati bolj od-govornih zadolžitev. Ljudje so zaposleni y delovnih orga-nizacijah in jim običajno ne ostane dovolj časa za volon-tersko delo na terenu. Tre-nutno so najboljši aktivisti v krajevnih skupnostih upoko-jenci. Najti bi morali način, da vk]jučimo v delo tudi re-dno zaposlene delavce.
Jaka Rozman je predlagal, tako kot pred njim tudi Sre-ten Dimitrijevič, naj bi v SZDL spet uvedli članarino. Ne visoko, samo simboličen znesek. To naj bi omogočilo aktivistom, da pridejo v bolj neposreden stik s krajani, se 2. njimi pogovorjjo in zvedo za njihove želje in probleme. Med drugim, ugotavljamo, da so krajani tudi dokaj slabo in-
formirani. Mnogim se je po-slabšal standard in prisitieni so bili odpovedati dnevne časopise. V zadryem času je kar 30 odstotkov krajanov v Stari Ljubljani odpovedalo časopis. LJudje čedalje bolj segajo po občinskem glasilu »Dogovori«, ki ne roma več v smeti, ne da bi ga poprej prečitali.
Gozdana Simončič je deja-la, da so na Poljanah ustano-vili vrsto komisy (stanovanj-ska samouprava, socialno de-lo ipd.), ki opravljajo povsem praktične naloge in Ijudje zdaj vedo, kam naj se obrne-jo, kadar kaj potrebujejo. Podobno je bilo tudi z mladi-mi. Mladi niso bili pripravlje-ni ukvarjati se sami s seboj, ampak so želeli delovati v ok-viru SZDL. Vključili smo jih v naše komisije in tu so zelo delavni.
Za zdaj nas je samo 25, ki delamo v mladinski organiza-ciji, je dejal Zoran Terglav in opozoril, da se borijo za vsa-kega posameznika. Nadvse pa zaskrbljuje dejstvo, da je med 25 mladimi samo en član ZK, medtem ko se drugi drži-jo ob strani.
To dejstvo je sicer slaba le-gitimacija za mlade komuni-
ste, vendar pa je pohvalno za vseh tistih 25 mladih, ki zav-zeto delajo, pa čeprav jih v to ne sili nikakršna partijska disciplina, je v zvezi s tem pripomnil Dušan Semolič, ko je v sklepni besedi povzemal poudarke iz nekaterih raz-prav.
Kako naj vkJjučimo več Iju-di v delovanje krajevne skup-nosti, ko pa krajani nemore-jo odločati o večini zadev, je vprašal Marko Polič. Koliko krajani lahko dejansko od-ločajo? Stanovanjska samo-uprava na primer sploh nima ustrezne ekonomske podlage, če ostane hišnim svetom le 11% od pobrane stanarine. S tam ne morejo napraviti nič in tudi odločati ne morejo praktično o nobenih sred-stvih. Velikokrat so krajani samo glasovalni stroj za reši-tve, ki si jih je zamislil nekdo tretji.
Ivo Bernard je menil, da smo v delovanje krajevnih skupnosti zajeli zelo velik krog Ijudi. V Gradišču na pri-mer kar 400. Zaradi omejitve mandata pa je prav zato vprašanje, kako bomo v pri-hodnjem mandatnem obdob-iu  pridobili  nove  aktiviste.
Krajane moramo pridobiti za delo predvsem z izpolnjeva-
njem praktičnih nalog. Zave-dati se moramo, da je prav izvajanje praktičnih nalog najvišja oblika političnega dela v krajevni skupnosti. Napraviti bi morali analizo, katere oblike združevanja so bile doslej uspešne in katertf ne. Sisi niso vedno upravičili svoje vloge. Ponekod so po-
stali delegati glasovalni ele-ment za že sprejete rešitve. Kar zadeva volitve, ki so pred nami, moramo opozoriti na predloge borčevskih organi-zacij, po katerih naj bi tudi najvišje predstavnike y repu-bliki in federaciji volili z ne-posrednimi volitvami. Ber-nard se je zavzel za odprte vo-lilne liste, vendar-po druga-čni metodologiji. Nemogoče je na primer zahtevati od vo-lilca, da se odloča med 200 kandidati.
Milka Gaberščik je menila, da je mladina apolitična, ker ne ve, ali se bo lahko zaposli-la. Predlagala je, naj bi upo-kojeni strokovnjaki vodili ra-zlične krožke za mlade po po-sameznih interesnih dejavno-stih.
Viktor Piraat je izrazil za-skrbljenost za socialno var-nost administrativnih delav-cev v krajevnih skupnostih zaradi še vedno neurejenega financiranja. Posebej se je dotaknil mladih in dejal, da bodo v KS Nove Poljane zdaj poskusili že tretjič organizira-ti mladinsko organizacijo. Dvakrat so jo že imeli in ker je dobro delala, so mlade ak-tiviste   zadolžili   za   delo   v
občinski organizaciji. Tako so v krajevni skupnosti ostali brez mladih aktivistov.
Milan Biber je med drugim opozoril na izredno težaven postopek za morebitni odpo-klic nedelavnega delegata. Kar zadeva tajnike krajevnih skupnosti in njihovo socialno varnost, pa je poudaril, da je
tajnik KS v bistvu strokovno politični delavec in dogovori-ti se moramo za določen pro-fil. To mora biti glavni infor-mator in koordinator dela, ki v bistvu nima delovnega časa.
Po mnenju Albina Weda-ma ne bi bilo prav, če bi si zamislili organiziranost pov-sod enako, po enem kopitu. Ustanovimo pač tisto komisi-jo, ki jo potrebujemo, lahko tudi začasno. Predlagal je, naj bi krajane vkjjučili v pripra-vo planskih dokumentov že v procesu nastajanja teh doku-mentov. V nasprotnem pri-meru se narii dogaja, da jim predložimo gotov izdelek strokovne službe in tako pri-de do cjialoga, ki je podoben dvoboju. Krajani gradivo kri-tizirajo, avtoiji pa ga zagovar-jajo in z vsemi močmi brani-jo. Kar zadeva mlade pa je menil, da je podlaga iyihove vzgoje domače okolje. Tudi šola žal nima veliko možnosti za vzgojo, saj je predmetnik tako napet, da ne dopušča časa za vzgojno delovanje pe-dagogov.
Viktor Adamič je opozoril na veliko število komunistov, ki ne delajo v krajevni skup-nosti. To bi morali dokončno urediti, saj komunist ni le ti-sti, ki politično deluje le ti-stih osem ur, ko se zadržuje v svoji delovni organizaciji.
Janko Rednak je govoril o frontni enotnosti SZDL in ob tem opozoril na še vedno pre-pogosto nerazumevanje te vloge. Dogaja se, da posamez-ne organizacye kot sestavni deli fronte ne delujejo dovolj zavzeto v tem sestavu, zaradi česar je okrnjena iyena vloga kot množične frotne delovnih
Ijudi.
Irena Stante je opozohla na nekatere politične ekscese med mladimi, do katerih ne bi smeli biti brezbrižni.
Podpredsednica republiške konference Božena Ostrovrš-nik, ki se je tudi udeležila po-sveta, je v kratkem povzela nekatere poudarke iz razpra-ve. Opozorila je na zaskrby'e-nost glede mladega rodu in poudarila, da moramo mlade združevati glede na njihove iriterese in jih vkjjučevati v različna društva. Če bi jih že-leli na silo potegniti v politi-čno delo, bi jih prej odbili kot pridobili. Kar zadeva frontno delovanje SZDL pa je pouda-rila, da je vsaka pest močna, če so močni tudi ryeni sestav-ni deli, to pa so v tem prime-ru tako družbenopolitične or-ganizacije kot društva.