St- 33.
Mapibop, dno 24. septembra 1908.
Teóaj XiLíl,
List ljudstvu v pouk in zabavo,
dežele et tS	STk, ^^	vMari^n2	^'h®
tiskovnega druStva« dobivajo list brc, posebno narodne. - Po.a.e.ni listf staU^tO^^ U^ASatl Jtef f^ Bok^i " ^SajJ ^a^VSka v, . , ,	cesta Štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije	upravmstvo. ^orofiKa
Za lnserate se plaSuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj - Ne*
zaprte reklamacije so poStnine proste.
Štajerci j ancem družabni bojkot!
Stajerčeva nesramnost je na vrhujncu. Ne samo, da je že dolgo Časa hujskal zoper slovensko slavnosl v Ptuju, celo tako jo že brezstidetn, da v zadnji Številki zavrača celo krivdo za tolovajske nemške napade na Slovence, ki so bili opevani in tepeni. S tem hoce krivdo odvaliti od tisitih trgovcev in obrtnikov, kojih uslužbenci so pretepali Slovence, in ne-razsodmeže med kmečkimi vrstami zapeljati, da svoj denar zopet nosijo tistim, ki imajo za Slovence samo psovke in kiorbač. Toda ta premešana nakana se ne bode več posrečila! Naši kmetje, slovefnske žene in vrla, naša dekleta so apozna/i svoje „prijatelje" po nemškutarskih prodajalnah in gostilnah, in bodo storili to, kar jim vejeva 'narodna čast in kmečki ponos. Toda ne samo tistim kramarjem dn šnopsarjem, ki sloje za listom, veljaj naš odpor, ampak naš boj bodi naperjen pred vsem proti listu samemu. Že več nego preveč časa je Stajerc pokvarja! naše ljudstvo, Pri svojih verni|h bralcih — in teh je žalibog veliko — je izpodkopaval temelje prave krščanske vere, spoštovanje do duhovnikov in smisel za čednosti. Zamoril je pri svojih pristaših vsak čut za narodno mišljenje in dedovanje, in tako si je po naši domovini vzgojil'izdajalsko četo, ki po japícarsko nafrada tiste svoje rojake, k,i ljubijo svoj materinski, jezik in se bojujejo za njegove pravice. Ta list, ki dela'našemu narodu toliko škode, in srama.©, mora izginiti iz naše rodne zemlje. Vse iznačajne Slovenlce kličemo na boj proti njemu. Zatirajte ga, kjerkoli ga najdete, kot najškodljivejši mrčes! Ne p4"estopa¡j!Ío praga tiste trgovine,'kjer se ponuja 'Stajerc! Ne zahajajte v go-stifcie, kjer je na razpolago! ISfe občujte z bralci in pristaši Stajerčevimi! Nei imejte ž) njimi prijateljstva,'temveč s studom jim obrni (e hrbet! Tlakim ljudem ne prijateljske roke,, temveč družabni: bojk]ot! To zahteva slovenska značajnost!
Veliko mladeniško zborovanje v Poljčanah.
Mladeniško gibanje na Štajerskem od dne do dne razširja svoje me'«, ki bodo 1 kmalu istovetne z mejami slovenskega štajerskega ozemlja. Z nevzdrž no silo gre naplrej, in če se bo premikalo po tistih potih in s tisto nagi ostjo kakor * v letošnjem
poletju, ne bo na Štajerskem kmalu več kraja, ii. naj si bo še v takem zakotju, kjer bi ne i>ilo "navdušenih in delavnih članov naše krščanske slovenske mladeniške organizacije.
Naša mladinska armada se je , zadnjo nudeljc j pomnožila z mjnogobrojnimi noVimi svežini: vrstami. | Obhajali smo namreč v Pdjčanah velik mladeniški j shod za , slovenjebistriško in konjiško dekanijo. V : .cerkvi je navzočo mladino nagovoril studeniški g. župnik Jože Cede, ki je s prepričevalnimi en ' na-vduševalnimi . besedami priporočal živo vero in čed-, nostno življenje , ter je stavil mladini za vzgled ; mlada leta sv. očeta Pija X. Po cerkveni sloves-i nosti je velika množica mladeničev in mož v dolgem sprevodu s slovensko zastavo in makolsko godbo na čelu korakala, na zborovalni prostor.
Gostilna gospoda Gajšeka je bila za1 to priliko z zelenjem , in zastavami prav lepo okinčana. Posebno okusno ozaljšan je1 bil vrt, kjer se je ob 542. uri popoldnei začelo zborovanje. ' V imenu pripravljalnega odbora pozdravi s srčnimi besedami mladenič' Cvahte iz Slovenske Bistrice tako mnogoštevilno navzoče tovariše in druge može ter pripo-j roča za predsednika gospoda proi. dr. Hohnjeca, j kar se je i sprejelo z gromovitimi žsivio-klici.
Dr. Holmce,c govori o S. K. S. Z. Razlaga I njen namen in pota, po ■ katerih hoče doseči svoje | visoke cilje ter tudi omenja nasprotnike, ki jo bodisi iz nevednosti , bodisi iz strankarskih poetičnih ■nagibov napadajo ter skušajo ovirati njeno plodo-nosno delovanje. Nato določa pravce za mladeniško organizacijo. «Ta sta pred vsem krščansko svetovno prepričanje, katero je' merodajno za naše mišljenje in delovanje in katero hočemo ohraniti in obraniti sebi in celemu narodu, in slovenska narodna ideja, kateri moramo služiti ne; samo v besedi,, ampak posebno v dejanju. Prilik za tako dejanje imamo dovolj, posebno v zadnjem času,. ko je kršenje naših narodnih pravic vedno hujše in se vedino drznejše pojavljajo siloviti napadi na Slovence in njihovo posest, kar spričujejo žalostni dogodki v Ptuju, Mariboru in Celju.
Nato nastopi burno pozdravljen Fr. Žebot ter spregovori o ciljih Zveze slovenskih mladeničev. Navdušenost, ki je zvenela iz njegovih besed, je našla glasen ;odmev pri njegovih stanovskih tovariših, ki si gotovo bodo zapomnili ¿nasvete, ki j)yn jih je dajal. Priporočali jim je zvestobo do vere, do naroda in do kmečkega stanu, izobrazbo, in sicer
splošno, politično in gospodarsko, in naposled delavnost za vzvišene cilje. Ne plašimo se truda in žrtev, če hočemo kaj doseči sebi v prid in narodu v blagor.
Za predsednikom Z. S. M. je nastopila cela vrsta navdušenih mladeničev. Govorili so: Jože! Cvahte iz Slovenske Bistrice, Simon Javernik iz Laporja, Jože Mlakar iz Makol, Karol Dobnik g Sladke gore, Jože,» Brglez iz Makol, Strmšek od Sv. Jerneja, Anton Pučnik iz Priliove, Miha Gobec s Sladke gore, Simon Kitek iz Studenic, Franc Ko-vačič iz Makol, Martin Dušej s Tinj, Mart. Str-nad s Sladke gore, Franp Selih iz Konjic, potem tudi zastopnik slovenskega dijaštva.
Gospodar in gostilničar Gajšek prebere pismo državnega poslanca, Pišeka, ki se opravičuje s posli na Dunaju in kliče mladeničem, naj ve'dno ostanejo zvesti svojim prelepim idealom; nato pokaže na ¡napredek Slovencev tekom zadnjih 40 let in vspodbuja mladeniče, naj ta napredek pomnožilo in razširijo.
Gospod kapllan Sagaj iz Laporja posebno priporoča mladeničem prijateljsko občevanje in vzajemnost; če Mladeniška zveza kje priredi kako veselico ali podučno predavanje, naj bi mladeniči iz sosednih krajev posečali takle prireditve.
Kmek Jurij Vipotnik s Sladke gore pozdravi kot, zaupnik Kmečke zve/zeiz navdušenimi besedami mlade pristaše v našem pravičnem boju.
Gospod kaplan Kramaršič iz Makol kliče na pogumno in vztrajno delo, da bo kmalu organizirana cela Dravinjska dolina.
Spregovorijo še enkrat Žebot, ki z ozirom na grde . nemškutarske izgrede, proti Slovencem v Ptuju, Mariboru in drugod priporoča dosledno izvajanje gesla: Svoji k svojim, in Cvahte, ki izreka zahvalo za, današnjo prelepo prireditev.
Dr. Hohnjec se spominja letošnjega papeževega in cesarjevega jubileja; nato se zborovanje zaključi z navdušenimi živio-klici na papeža in na cesarja.
politični ogled.
— Deželni zbor. Poslanec Roškar je dne 15. t. m. s tovariši stavil sledeči nujni predlog: Visoki deželni zbor! • Tekom tega leta je trpelo ljud-
PODLISTEK. Pesem „Kmečke zveze".
Zložil Anton Kovačič.
Prišel na dan je velikan, vtzdiguje ves se kmečki stan, zdaj v stiski svoji ta orjak ponosno vzdiga glas krepak, se druži v Kmečki zvezi.
Pravic dovolj ima grlaščak, pravic zahteva si težak, pravico svoje hoče kmet; dobil si bo čez dolgo let pravice v Kmečki zvezi.
Ko mu graščak vzel ves je up: „Uboga gmajna, vkup, le vkup! No bomo več vam služili." Pogumno so se združili v veiliko Kmečko zvezo.
Ne bo več suženj kmečki rod, sam hoče biti svoj gospod; za svoje žulje, svojo kri si tudi on pravic želi, zahteva v Kmečki zvezi.
Naj v jezi vije se sovrag in ruje zoper nas neblag, Jo naj rohni, le naj grozi, —
nikogar kmet se ne boji, močan je v Kmečki zvezi.
V tej složni zvezi je pomoč, nezmagana. v njej naša moč. Ko se za blagor kmečki gre, vse kmečke sezite roke, vsi kmetje v Kmečko zvezo.
Sami si lajšajmo gorje, v ljubezni delaj vsak za vse, vsi delajmo za enega; nezvestega nobenega! Vsi bratje v Kmečki zvezi.
Ta zveza naša naj zares mogočna bode srčna vez brez vseh nezgod, brez vseh prevar; naj se ne zruši več nikdar! Bog čuvaj Kmečko zvezo!
* & „
0 suženjstvu pri Rimljanih.
(Prediral na Vnrbergu Al. Kokelj.)
Liberalci in socialisti (dostikrat v nebo ' pp-vzdigujejo omiko in oliko ' starih Rimljanov in . Grkov, ■ o krščanstvu pa i se jako ¡zaničljivo izražajo, kakor da bi za omikb ne bilo ničesar storilo. Toda ti gospodje ravno narobe sodijo. Ce bi ne bilo krščanstva, bi .marsikateri. izmed njih še dairidan<es bil privezan kot pes za čuvaja pri hiši kakega bo-ga-iina ali mogočneža,
O, tista omika starih narodov ni tako svetla kot jo slikajo nasprotniki kirščianstvai! Kido je bil
j tiste omike deležen P1. Bogatini in mogočneži; ljudstvo o njej največkrat S ni nič veHelo.- Sploh p,a ljudstva v tem pomenu kot pri nas jpri starih na-rodih ni bilo.j Ljudje) so, bili ločeni v svobodne in sužnje. Ptrrvi - so. bili mogočni, bogati ter so imeli vse pravice in oblasti; , sužnji„ katerih i^ti za ljudi nisq imeli,, so , bili brez p(remožie(n|a in , pravic. — Oglejmo si položaj sužnjev pri Rimdjanih!
Svobodni rimski državljani so -„se brigali jfe-dino ,za državna opravila, za vojsko in za zabavo; domača dela, dela na polju, v rudokopih itd. so opravljali le sužnji. Premoženje posameznikov so sploh cenili' po šteivilu sužnjev., Kjdor ' ni i imel no-bienega sužnja, njega so i imeli' za reveža; kdor je imel tri, bi se po naše ■ že lahko , imenovfal kočar. Kdor jq hote(l za malo •boljšega veljati, je mpral imeti nagmanj 10 sužnjev. V^ki, bogatini' so; jih imeli na tisoče, n. pr. Ki^as, i ikj je bil i tudi vejik stiskovec, je imel samih tesarjev 600. Hertaet < je imel ¡1250 -sužnjev, Hromacij 1400, Ovid v Galiji 5000 in bogati i Skaver 8000. Ob Kristusovem čaisu je bilo v samem Rimu okrog jednffl|ga milijona sužnjev. f
Sužnji so bili brez pravic. Gospodarji so imeli za živo orodje,, 'ne pa zai ;ljudii, saj piša pisatelj iVarron: „Trojno orodjje se . potrebuje, da posestvo prinaša dobiček: prvo je ; nemo,. plug; drugo daje od sebe [nerazločne glasove, vol, koenj; treOo govori, to je suženj."','
In Aristotel, slavni gr&ki modlrijan, pravi: „Suženj' ni nič drugega kot živo orodje kakor visoko stoje bogovi i nad človekom, tako visoko etoji gospodar nad svojim sužnjem."
Da Rimljani sužnjev niso imeli za ljudi, nam dokazuje tudi J to, ker so še koncem prvega stole-
it«rllka ima „Gonpodur-wk" Novice" kot prilogo.
24. septembra 1908.
stvo okrajev Maribor, Slov. Bistrica in St. Lenart j v Slov. gor,, kakor tudi skoro cetega ¡ Spodnjega j Stajerja radi poplavov, toče in suše toliko škode, ; da bo beda , neizogibna, ako no dobi ljudstvo dovolj pomoči od dežele in države, V pomladi je povzročil dež na nmogili krajih,posebno v Pesniški dolini, velike poplave na travnikih. VsUed obilnega deža, ki je trajal skoro coli. n\esee, so postali po več mestih novi nasadi vinogradov, dobro oskrbovani sadovnjaki, njive in druge. kulture za več let nerodovitni. Več hiš je bilo popolnoma porušenih. Tekom poletja in jeseni nas je obiskala večkrat toča, ki je.posebno v vinogradih in njivah uničila težko pričakovano sadje. Kadi suše je sta- ¡ vil predlog celi klub skupno. Da je tudi sočivje, j koruza itd. mnogo škode trpelo, pač ni treba pose- j bej omenjati. Komisijske poizvedbe bodo dognale, kako velikanska je skupna škoda. Brejz primerne pomoči ni mogoče, da se ohrani črez zimo. sedanje stanje živine in se bo morala živina klati, kar bo silno, škodovalo ne le poljedelstvu temveč tudi narodnemu gospodarstvu. Da se beda ublaži in kdlikor mogoče zabrani, je podpore nujno potreba, zato stavijo podpisani sledeči predlog: Visoki deželni zbor skleni, da se ljudstvu, ki je zašlo v bedo, iz sodnih okrajev Maribor, , Slov. Bistrica m St. Le- > nart • v Slov,, gor., podeli iz idealnih sredstev « zdatna podpora. Gradec, 15. septembra 1908. , Ros- j kar in tovariši.
— Katoliški shodi. Na Nemškem so se letos j katoličani sešli .v Dusseldorfu. To je petjinpetdeseti shod nemških katoličanov, ptiOf društev je poslalo polog zastav 48.000 '48 tisoč) zborovajlcev. V izprevodu je korakalo med udeleženci ,G< godb z v 00 godci. Zoo-rova.o se je v 30 d\ora,nah. V slavnostnem šatoru je izboroyalo 1,2 tisoč; oseb naenkrat, torej samo tu jih je bilo več kot na slovenskem katoliškem sinodu, in sicer pet tisoč; več. Vseh zborq\4aloev je pa b,lo ravno sedemkrat več kot pri nas leta 1900. To je navdušenje, to j,o gorečnost, to je prepričanje o veri j Kristusovi, to je pa dalje tudi dokaz, da imamo še ; na t.soče ljudi, ki se ne sramuje javno izpovedati ; vere v Kristusove nauke in njegova nravstvena na- j íe*la. Govorilo se je o blagoslovu kaioličsanstva, o katoličanstvu in sodobnih zmotah o veri (ali molde r- \ nizmu), o delavstvu in drugo. — Veličasten shod se ; je vršil tudi v zlati Pragi na Oe&kem. Češki k atol"- i čani so se v četrtič zbrali, da se ppgovore,, kako se i bodo borili proti močni organizaciji soc. demokracije ! in ¡liberalcev. Nad 10 tisoč udeležencev je prišlo na , zborovanje. Razpravljalo se je o društvenem de.'ovaii- j ju češikJh katoličanov, o razvoju in stanju čeških or- ] gajnizaoij, o stavkah, plačah in kartelih (zvezah ve- j likih podjetnikov), o poljedelskem vprašanju, o kato- j ličanstvu in izobrazbi žena, o krščanski šoli, o tisku j o krščanski ljubezni, o razmerju cerkve in države ; in tako dalje. — Posebna slovesnost se je vrši a mi- j ncú|e dni v Londonu. Sklicali so Shod v, proslavo sv. ¡ Rešnjega Telesa. Dosedaj so taki shodi ali kongre- | si zborovali v katoliških mestih, letos pja v mestu. ] ki je po večini protesta)ntovsko. Veliki angleški čar j sopis „Times'1 se norčuje jz takazvane .„protestan- 1 tovske aüjanqe" (zveze), ki si je pri ministru za no- j tranje zadeve prizadjala vse mogOče, da bi prepove- i dal kongres, pa je bilo vse zamainj. List dalje po-vdarja, da ima kongies izključno verski namen, ne pa politiškega. Kongres je priča vesoljnosti katoliške cerkve. „Mi protestantje (ljudje Lutrove vere) — j pravi isti časnik — nimamo nič proti kongresu, na- ' sprotno, veseli nas, cía nas je papež počastil s posebnim odposlancem." — V sredo, ta je 9*. t., m., so otvoriili shod. .Udeležba je bila tako ogromna, daje še ne pomnijo,. Nadškofov je blilo 14, dalje 70 škofov in 1200 drugih duhovnikov. Pri utvoritvi v westmin-strski katedrali (veličastni stcf.ni cerkvi) je bilo na-
vzočih 12,000 oseb. .V. ič}etrtek popoludne se je otvori-la razstava krušnih predmetov^ ki so jih katoliške angieške žene namenile sV- očatu Piju X. za jub.lej. Razstava vsebuje 3000 masnih oblačil, 300 keiihov, 110 miaalov ,(masnih knjig, pisanih v latinskem jezi-i;u). Zvečer se je vršil prvi slavnostni shod, katerega se je udeležilo 15 tisoč oseb, — Ob velikanski udeležbi se je otvoni katoliški glaod čeških Nemcev v Rumburgu, Dan pred zborovanjem je bilo navzočih 100 društev z zastajvami in godljami, 3000 mož in 2300 žana. Nagajati so hoteli socijal/ii demokratji in nemški „naprednjaki". Lepo je govjoril na ka.oLš-kem shodu P, grof Gajlen o „Bonifacijevem društvu iu katoliškem gibanju", Popoludne so šli udeleženci. 6000 mož in žena z 12 godbami in 28 zastavami — v slavnostnem obhodu k bližnji cerikfvi sv. Janeza, kjer je na prostem govoril P, Kotel Nabralo sp je do 15.000 ljudi. Vsenemce in soc'ijalne demokrate silno jezi, da je udeležba tako vielikai, mislili so, da je vsa severna Češka v njihovem taboru, pai so se zelo zmotili. — V Budimpešti je bil jninlole dni 8. katoliški shod. Pri otvoritvi je govoril grof Josip Maylath. Ev-harističjtte procesijie se je udeležilo 20.000 oseb, med njimi skoraj vsi škofje, minister na kraljevem dvoru grof Ala.di.ar Zichy, njegov oče, voditelji ogrske ljudske stranke itd. Socialni demoksratje, ki so priredili protishod, so procesijo čakali v Andrassyjevi ulici in jefi metati na udeležence kamenje in Kato. Po bcija in kOnjeništvo je morailo potegniti sablje in ma hati po rdečdi buticah, d|a je napravilo red. Zaprli so 50 oseb. Red se je kmalu napravil, nakar je velikanska procesija nemoteno se pomikala naprej. Ne svojem shodu so socialisti tožili o napredku katoli-
čanov.
Mala politična naznanila.
D ne 17. s e p J e m b r a: V Berolinu se je
danes 1 otvorila i n t e r p ar 1 ame u (arria konferenca. — Črnogorska skupščina je sklicana na 31,. oktobira. — Kotarski Srbi nameravajo ustanotviti Avstriji prijazno srbsko stranko, ki se bo nazvala srbska demokratična stranka,
D, ne 18. septembra: Razmerje med Turčijo in Bolgarijo j(e zelo napeto, Bolgarija zbira ob turško-bolgarski meji svoje čete. )— Belgraški list Politika" poživlja Bosance, naj,1 ustavo od Avstrije izsUijo z vstajo. — Na koleri je zbolelo dosedaj v Petersburgu na, Ruskem 12073 oseb, 365 pa jih je umrlo. — Glasom vesti iz Teherana razglasi šah v par dneh novi volilni red in skliče potem parlament.
Dne 19. septembra: Včeraj se je vršila ministrska konierenca, ki se je bavila s pokojnjn-sko-zavarovalnimi zavodi za osebno uradništvo in volilno reformo za češki .deželni zbor. — Srbi izvolijo danes patriarha. — Turški paša Sulejman je pobegnil iz Plevlja mimo Zjagreba in Ljubljane v Trst, ' odtocl • pa v Solun. Proti Sujejmianu so . se uprfi lastni vojaki.
Dne 20. septembra: Kolera se v Rusiji strahovito širi. — Ruski ministrski svet je odločil, eta ženske odslej k predavanjem na ruskih vseučiliščih ne bodo več pripuščene. — Za srbskega patriarha je bil izvoljen škof Sevič, ki je pa izjavil, da izvolitve ne' sprejme. Sklenilo sa je, da bo zo-petna volfttev patriarha dne 22. t. m.
One 21. s e p t ei m b r a: Delegacije so sklicane na četrtek 8. oktobra v Budimpešto. — Oesar je sprejel včeraj ogrskega notranjega ministra An-draš/tja v daljši avdijenci.
Dne 22. septiembra: Ogrski državni zbor se je danfis zopet sestal. Poslanci so prišli v zelo velikem, številu. — Pri današnjih volitvah je bil izvoljen za srbskega patriarha škof Bogdfano-vič. — Zunanji ■ minister Aehrentbal sa je odpeljal danes v Budimpešto.
tja po Kristusu mislili, da sužnji gtlede poželenja nimajo tistih strasti kot človek.
Kfer soi torej sužnje smatrali le kot živo orodje, kot; živino, so seveda jako grdo ravnali ž njimi. Postava ni,poiznala sužnja, to se j pravi, ni ga varovala. Gospodar je smel sužnja kaznovati, . kjo-likorkrat je hotel in • kakor je hotel; smel ga je mučiti sin umoriti kedar, je hotel; smel je uganjati ¡ž njim natfgrša menravna dejanja, i a za to, ni i bil .nikomur odgovoren. Sodišča se m|u.-iii bilo. treba bati.	*
Seveda se je včasih i tudi zgodilo, da so Ibile prijavne razmere med gospodarjevo družino in sužnji, - a! to so bijli le redki slučaji. Tudi lepe zglede njihove zvestoba 1 čitamo v zgodovini, , n. pr. M. Antonij je rekel svojemu sužnju Erosu,/da naj ga umjori. 'A suženj tega ni storil, vrajše ja končal samega sebe. Sužnji so bili radi tega zvesti gospodarjem, ' kjer se jim je dobro godilo, ker, so se bali, da bi jih ti slabim prddali. t,
V obfie i pa se jim je zelo hudo godilo. Naj-grše so ravnali s tistimi, ki so delafi na polju. Pri delu po dnefvi so bili natvadno uldenjjenj, * po noči pa so jih zaprli v kn)k bfiesv a.li vi sol-b ograjen ograd, da so se komaj g'fv».l'. Poleg tega i so jil^ slabo .hranili, pri delu pa je za.vsako malenkost bič neusmiljeno žvižgal po njihovih hrbtih. Ubogi ljudje, ker niso imeli postave, da bi jih bila branila! Pač paganska omika!
Kaznovali so sužnjo za vfsak mal prestopek. Z a m/anjfte pregrehe ' so jih bičali s tepežnicami i iz
žic ali vrvic, na kojih koncu so bile male)», železne verige. Tudi so jih prestavljali iz boljše M slabšo službo, iz mesta na deželo. Oe je kak suženj ušel in so ga nazaj; dobili, so mu na rokah ali na čelu vžgali znamenje z žarečim železom, okrog vratu pa>\je, dobil kot pes železen ■ obroč,- Infa ks/Ler^m je bilo zapisano, j čegav je. • (To so radi' tega storili, da so ga-mogli dati pravemu gospodarju nazaj, >če bi bil zopejt ušel.
Ce -je bil gospodar umorjen, a morilca j niso dobili, ali če so ga dobili, pa se je pokazalo,' da sužnji gospodarja niso zados(ti, varovali, tedaj j so bili: vjsi na križ pribiti.' To se je bilo zgodilo ^e pod, cesarjem Neronom, ki je dal umoriti tudi sv. Petra in Pavla. Takratni, rimski župan Pedanij Sekund je hudo jazil (nekega sužnja. Razdražen suženj je pjianlil; nanj i in ga je umoril. Vsled ,<tega so bili vsi njegovi sužnji,, katerih je bilo štiri sto, brez usmiljenja na križ pribiti, Kaj ne, to je ]|epa omika, nedolžne ljudi pribijati na križ.
Ako so bili gospodarji jezni, gHaba( vof(je, • pijani, čmerni itd., tedaj gorje sužjnjem(! ¡Z.a, vsako malo stvar so jih suvali, bodli a bodali,, mučili, bičali in križali. Rimljan Vedij Pollion, prijatelj cesarja Avgusta,^je zapovedal nepokornai sužnje pometati v ribnik, da so jih ribe požrla. Pretor Do-mici?an je , dal, sužnja križati, ker ja divjo svinjo prenaglo umoril.. Cesar Avgust jo dal nekoga'na jamborO ali jadernik pribiti itd. Ce so ■ talki •' gospodje; tako grdo ravnali s svojimi 1 suknji,,, kako so delaii še le nižji ljudje! P>aČ ubogi trpijcii!
Somišljeniki i Somišljenice !
Ïaht<ïn»jtî> v ? seli |»ro«iaji«lliiiiit|i iu Žoluikariijih vïAuitlive ^Sïoré»^« feiièëttithe ioeigine ^'e^s V ko-ršsi «tîîsïejïïlsis feloîeacem !
Razne novic©.
*	Duhovniške spremembe. Prestavljen je iz tamostana v Ptuju p. Mansuet Zôhrer v Gradec, na njegovo (mesto pa pride , p. Alojzij Sedivy.
*	Odborova se^a S. K. S. Z. bo ; pi'ihodnji četrtek dne 1. oktobra ob o. uri popoldne v , uredništvu Slovenskega Gospodarja.
*	Mladina mladini! Mladeniškemu shodu v Poljčanah se je poslal sledeči brzojav: Bratske pozdrave vam pošiljamo, vrli mladeniôi,, V. srcih) slo» venskih ki i je zlato upanje, da nam; zasje zarja lepših dni. — Mariborski dijaki.
*	Zaupniki S. K. Z. v Mariboru so izdali to-le izjavo: • Zaupniki Slovenska kmečke zveze zbrani dne 17. t. m. v Mariboru se načeloma izjavljajo za ; splošno, enako in tajnjo * (volilno pravipo za deželne zbore ter se pri vsaki drugi obliki de-želnozborske volilne reform^ tem odločneje izrekajo proti temu, da bi se povodom taiste ustvarile nove predpravice kateremu stanu, celim sloje/m prebivalstva ali celo političnim, strankam ter osobito zahtevajo, da kmečko in delavsko prebivalstvo dobi v deželnem zboru svoj;emu številu in svoji socialni važnosti primerno ■ zastopstvo. V narodnem oziru. zahtevajo, da se pri volilni reformi meri Slovencem z istim merilom kot Nemcem ter protestirajo proti temu, da bi ■ se spbdnjaštaje/rskim nemškim manjšinam dajalo večještevilno zastopstvo kakor jim gre ' po pravici.
*	Mohorjani! Darujte letos pri dobltvi druž-binih knjig S. K. S. Z. v Mariboru za. obmejne^ Slovence !
*	Umrl ie v Dragi pri Maâiôenici v Istri dne 15. septembra dvorni svetnik in mpokojen deželni nadzornik gospOd Joslip Suman, star 74 let. Pokojnik je naš rojak, doma ocl Sv, Ane na Kremfoer-gu. Slovel je kot dober poznavalec slovanskega jezika in kot izvrsten vzgojevalec. V politiko je te malo posegal, vendar je bil izvest naš pristaš. Pokojnik je bil tast. voditelja Slovenske ljudske stranke in predsednika Slovenskega kluba g. dr. Ivana Sušteršičat V imenu Slovenskeg(a kluba je iizrekel klubov podpredsednik dr. Korošec g. dr. Sušter-šiču globoko sožalje. Pokojniku blag spomin.
*	Odprava retour-kart. Sliši se, da misli že-leznična uprava odpraviti retour-vozne listke.
*	Demonstracije v Ljubljani. Pod vtisom dogodkov v Ptuju, kjer so Nemci napadli mirne, nič hudega sluteče udeležence skupščine sv. Cirila in Metoda, se je vršil v petek večer v Ljubljani ,v d,vo-rajni „Mestnega d'oma" mnogoštevilno obiskan protestni shod,. Govorilo je več govornikov. Dr, Trijler se spominja dogodkov v Ptuju, ! ki se ne morejo drugače imenovati nego tolovajstva. Nemci in nemčurji so prihiteli iz vseh krajev Spod. Stajerja, da napadejo Slovence. Odločilni faktorji niso storili ničesar v obrambo Slovencev. Dr. Oražan opozarja, da naj ljudstvo ne uprizarja škandalov, ampak da naj odgovori na te nalpade na gospodarskem"polju. Dr. Ko-ralj pozivlje, naj se maščevanje Slovencev pokaže .thtri na trgu. Komaj je množica zapustila „Mestni dom", že so se začele demonstracije. Ljudje so dr vili naravnost proti kazini, kjer so razbili š|ipe. Isto se je zgodilo pri več nemških trgovinah, kranjski hranilnici, realki .itd. Policija i je bila preslaba, da bi demonstracije preprečila. Zato se je poklicalo na pomoč vojaštvo i!n orožništvo, ki je .'zabra^iilo nadaljne izgrede. V soboto popoldne so se demonstracije nadaljevale. Okoli 11. wre'po noči je bilo na Marjinem trgu okoli 2000 do 3000 oseb. Množica je pela „Liepa naša domovina". K.a : se zabliskajo i v zraku dragon-ske sablje in vojaki planejo med minožico. Nastala je grozna zmešnjava. Dragon a: so se razškropili po celem mestu iin izpraznjevali ulice in gosiil)ne. Ob 11. uri zvelčer je nastali pO mestu mir. Tekom noči od sobote na nedeljo je bilo aretiranih 10 oseb. V, nedeljo so dosegle demonstracije svoj vrhunec. Vojaštvo se je vedlo ta dan skrajno surovo, posebno nemški Belgijci. Proti demonstrantom so nastopili sr kopiti. Kdor je koičkaj zamrmraf, je bil aretiran. Okoli 9. ure zvečer pa nakrat zadone streli. Vojaška .patrulja je na povelje nemškega poročnika Mayerja s. seidmimi streli ustrelila mie'd ljudi. Učinek je bil straîiovit. En človek je bil smrtno zadet, več nevarno ranjenih. Ustreljenec je bil 15 let stari četrtošo-lec Ivan Adamič. Ljudje trdijo, da Je streljalo vojaštvo še CC'0 za bežečimi ljudm. V bližji trgovine pri „Solmi" je bil ustreljab strojnik Rudolf Lunder, ki se demonstracij niii ni udeležil in se je ravnokar vračal od neke veselice. Nekateri pravijo, da, so videli, kako se je vojaštvo nfcd tema smritnima slučar jema smejalo in ploskalo. T(ak'o se je tudi v Ljubljani ^kazalo, d|a je Slovenec gotovim ljudem manj vreden in brezpraven človek, s katerim se l hvo stori, knr se hoče. To nam pa kjaž^ tudi clejstvo, da
so bili slovenski list', ki so pisaii nekoliko bolj strogo o teh dogodkih, zaplenjeni,, medtem ko lahko nemški listi hujskajo nemoteno proti Slovencem. Izmed ranjencev sta dva, dijak Adamič iin strojnik Lunder, kmalu umrla, drugi pa ležijo več ali manj nevarno ranjeni v bolnišnici. Umrlima mladima žrtvama je mesto Ljubljana priredilo sijajen pogreb.
*	Prizor v bolnišnici. Oseba, ki ie * bila priča prizoru, piše: Priboril sem si vstop v. deželno bolnico — tja, kjer, so ležale žrtve — (kakšen - izraz naj rabim) — ! — mladeniči, ki' niso zakrivili ničesar, da bi morali biti kaznovani s smrtjo. Ob vhodu stojita oče in sestra. V krčevitem joku sestra, oče se: premaguje. Vprašuje le v enomjer: Zakaj?! — Tam so ležali vrstoma vsi ranjenci.
*	Vojak udri v cerkev! Neki četrtošolec je, vračajoč se iz sprehoda, prišel okoli osme ure do frančiškanske cerkve. Ko je videl nevarno vrvenje, je ¡zbežal! v cerkev in se skril za vrata. Kar pn-drvi za njim prostak 27. pešpplka in fantu strga vso suknjo, da je v capah visefla od njega, nato pa ga bil s puškinim kopitom po ramah. So priče za to.
*	Rajni dijak Ivan Adamič. Ko je vojaška patrulja na povelje poročnika May ©rja ustrelila med Slovence, bil je smrtno zadet 15 let star četrtošolec Ivaui Adamič. Opotekajoč se je privlekel po Medjepih ulicah na trg: pred škofijo. Tu je pri tretjem oknu knezoškofijske palače od Mieftenihj ulic proti stolni cerkvi bruhnil' kri. Videl je ranjenec še luč v gostilni Bižila in s svojimi poslednjimi močmi je poifckusil priti tja. Gospod Bižil je videl, kako je prišel opotekajoč se pred gostilno, precl pragom se je pa grgrajoč zgrudil. Na lice mesta je 'kmalu prišel dr. Jerše, Ko je dejal mlademu Adamiču: „Fantek, moli za • menoj!" je vse jokalo. Adamič je bil še pri zavesti in je .stražnika, ki mu je tiščal rano, prosil : • „jNaj se to ne pov|ei mami, da tudi ona vsled žalosti ne umne. Jlaz bom kmalu umrl." Ko mu je še dr, Jerše podelil sv. poslednji olje, je blagi mladenič izdihniL '
*	„Slovenec" poroča, da je poštno ravnateljstvo v Ljubljani zaplenilo pet dopisnic, na katerih se Belgijci bahajo, kako so streljali Slovence,
*	„Die windischen Hunde miiss' mer heut' totschlagen" (slovenske pse moramo danes ubiti)', tako je slišal govoriti v Ljubljani v nedeljo zvečer trgovec Korbar iz Cerkna patruljo peŠpofe, štev. 27.
*	Očividci trdijo, da so v Ljubljani v nedeljo zvečer vdrli vojaki 27. pešpplka v \ frančiškansko cerkev, kjer so povzročili med pobožnimi ženicami grozen strah.
*	O grozovitosti vojakov v Ljubljani zatrjuje nek akademično izobražen gospod sledeče: V noči od sobote na nedeljp so huzarji izbirali posameznike in so jih gnali v park pred justično palačo; tu so jih potem, poedince, ki so ste rešili pred konjskimi kopiti semkaj), obdelovali s plosko sabljjq neusmiljeno po hrbtu in po stegnih itd. Zraven so se pridušali: Cak hudič, jaz ti bom že ppkazal. Potem so sekali s sabljami' v grmovje, če bi bil kdo skrit, bi ga gotovo ubili. — V nedeljo je videlo mnogo prič, kako so ciragonci vodili aretirance v „Veipflegsmagazin" in jih pretepali in suvali. Zakaj pa je sOdnija tu in policija? Tako postopanje je ljudi silno ogorčilo ter je najhujše obsodbe vredno!
*	Ljubljana je bila te dni v znak žalosti za padle žrtve, ki so bile vsled divjega nasilstva poročnika Mayerja z njegovo nemško kulturo i naravnost umorjene, v črnih zastavah. Videti je mnogo oseb, ki, so si v znak žalosti dele na ijevo roikb črni žalni trak. Posebno je pri ženskah ~mnogq opa> žati ta lepi čin.,
*' Prizori na pokopališču v Ljubljani. V pon-deljek je bila mrtvašnica pri Sv, Krištofu cel dan nabito polna. Ljudstvo je ¿iaisno jbkalo. Popoldne so prišli na pokopališče Lundrova mati, oče: in nevesta. Kmalu za temi prideta v mrtvašnico brat Adamičev Emil, učitelj iin skladatelj, ter njegova mati. Ko Emil zagleda brata, se začne glasno jokati, se vrže na njega, ter ga začne objemati in poljubov,ati. Naenkrat pa Emil Vstane, grozno za)ldriČi in se zaleti z glavo v zid. Ljudje misleča, da je Emil zblaznil, začno vreti iz mrtvašnice. Mati Adamičema je položila mrtvemu sinu roke pud glavo, rekoč: „Kamen je vendar pretrd za te", nakar se je onesvestila,
*	Štajersko sadjarsko društvo priredi na Dunaju od 5. do 11. j oktobra t. 1. jubilejno razstavo sadja.
*	Na poštenje. Tudi Narodni List objavlja v svoji nedosegljivi5 zlobnosti od nas že .vi zadnjem listu zavrnjeno nesramno laž, da se.;iz fonda ža obmejne Slovence plačujejo agitatorji za naše politične stranke. Poživljamo javno' šefredakterja in pa lajtnianlta • dr. Kukovca, da prekliče laž svojega lista ali pa vsaj naroči objaviti dokaze za obreko-valno pisanje strankinega glasila. Isti poziv ponavljamo na urednika Lesničarja . in Furlanija!
*	Resnicoljubna Domovina bode v zabavljanju in udrihanju po duhovnikih kmhlu prekosila svojega bratca Štajerca. Brez naipadov na duhovnike si reva ne upa več med sviet, kiar je zelo; značilno za njene čitatelje. Kadar jej primanjkuje resničnih podatkov, pa si klar namisli pikantnih reči o tem ali enem duhovniku. Tn da s preobilnimi popravki ne bi odbila še teh par naročnikov, kar jih ima, pa se
izogne in zavaruje s item, d'a mahne po duhovnikih cele okolice ali pa kar celega Spod. Staj er j a, iT,ako je zopet enkrat naredila v svoji 106. štev.. Kar piše tam pod zaglavjem „Ljubezenska tragedija", je tako zlagano, da si še z limieiniom in krajem ne upa na dan. Da ji ne bode nihče tudi izmed njenih najbolj kratkovidnih bralcev verjel njenih laži in sumničenj, bodi tukaj jasno povedano, da nobeden čč. gg. župnikov iz celjske okolice ni kap[lano|vad v Ljutomeru. Kaj neki poreče na to tetka Domovina?
*	Koprnenje po Nemčiji se je začelo med avstrijskimi Nemci, zopet tglasno oglašati. Na zadnjem občnem zboru „südmarkinem" v Beljaku je štajerski deželni . poslanee Wastian brez ovinkov povedal, kam vleče Nemce srce: „In če je eden naših velikanov nekoč menil, da naj ne pride nikdar tako daleč, da bi se Nemci v Avstriji čutili tujce, ker bi se sicer oprijelo njihovih src nepremagljivo koprnenje po domu, potem je treba sedaj ! reči : Koprnenje- je tukaj z ' vsemi svojimi i slastmi. Nj • ga moči več premagati, in Nemci ; čakajo, da se jim izpollni. Domotožje, to bo utešieno. Siidmarka bo pa i ostala, kar je bila dosedaj}; vzdržetvala bo to domotožje in izpolnjevala in 1 bo poroštvo boljše bor dočnosti.'" Stajjerc pa izraža svoje veselje, da je j svetnik Schwabe podaril društvu • Südmark . 100 K. ! Slovenski ; ljudje, ki so dosedaj verovali Štajercu, ! naj vendar že kmalu • spregledajo !
*	Mladina in socialdemokrati. Na strankarskem shodu nemške socialdemokracije v , Norimber-ku • se je razpravljalo tudi o mladinski organizaciji. Povdarjalo se je, da je na Nemškem v i protestantskih mladinskih organizacijah 120.000 članov v kaMiških 240,000, 1 v. socialistični pa le 10.000.' Glede mladinske organizacije stojijo na višku katoličani.
*	Rožje, krma za govedo. Štajersko namest-nišitvo je izdalo sledeči ralzglas: Znano je, da se da rožje, ki vsako leto odpada pri obrezovanju vinske i trte, uporabiti za krmo govedi, ako se v ta namen pripravi, namreč na malo razkosa iin zdrobi ter se krmi kot pridevek k senu, rezanci, repi itd. Francozi uporabljajo rožje na ta način > že dolgo časa,. dočim so živinorejci v viriogradnih pokrajinah v Avstriji dosedaj to opuščali. Vsled letošnjega pomanjkanja krme v južnih vinorodnih krajih bo težko živinorejcem prehraniti govedo čez; zimo brez posebnih pripomočkov, ki so v stanu nadomestiti seno. Treba bo torej poprijeti se ■ raznih tvarin — nadomestujočih navadno krmo. In v ta namen za-more izvrstno služiti ; rožje,, Mogoče je, da se ta način krmljenja letos dobro obnese ter se tudi pri nas udomači. Za pripravljanje rožja : kot krmo se priporočajo v prvi vrsti stroji, ki jih gonš umetna sila, ker taki stroji . zamorejo. ustrezati ' potrebam večjih okolišev. C. kr. poljedelsko ministrstvo namerava v svrho upeljave uporabe rožja ; kot ■ krma za Spodnje-Stajersko osem takih strojev z umetno gonilno silo dati na i razpolago. Oddaja posebnih motorjev (potrebne so 4 konjske sile), ki bi gonili take stroje, vsled ; visokih stroškov ni mogoča. Priporoča se pa, da se stroji namestijo tam, kjer obstoje mlini ali ' kakšna druga • industrijalna1, pod> jetjfa, torej tam, kjer je gonilna sila že na razpolago. Rožje bi se mlelo le po äimi in na pomlad. Stroške za stroje, voznino in namestitev istih prevzame c. kr, poljedelsko ministrstvo. Stroji ostanejo last ministrstva. Stroške za gonilno silo in popravila pa morajo poravnati • zanimaneft (občine, zadruge, društva itd.). Kdor želi imeti tak stroj za mletje rožja, naj vpošije dotično ponudbo c. kr., vi-norejskemu inšpektorju Francu 'Matiašiču v Gradcu (namestništvo), ki podaje tudi tozadevna na'tančneja pojasnila.
*	Za S. K. S. Z. so darovali vrli tamburaši pri Sv. Martinu pri Vurbergu, zbrani v gostilni g. Goloba, fi K. Posebno moramo pohvaliti g. Stanko Novaka, ki je predlagal, da se izžrebata dve smodki in da ue nabrani znesek nakloni S. K. S. Z. v Mariboru. Živeli narodnjaki!
*	Harija Snežna na Velki. Bralno društvo „kmetovalec" bo imelo v nedeljo, 27. septembra svoj občni zbor za letošnje leto s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav in poročilo g. predsednika. 2. Poročilo blagajnika. S. Sprememba društvenih pravil. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Mariborski okraj.
Nemški izgredi v Mariboru.

< i
(
Nemška kultura (omika) se je pokazala mino- S lo ' soboto zvečer tudi v Mariboru v svoji grdi na- ' goti. Večinoma mladi ljudje, nahujskani od gotove vrste gospodov, divjali so kakor zbesneli po mestu. Policija ni storila svoje dolžnost!:, sicer bi ne bilo prišlo do tako žalostnih dogodkov. Policija bi morala vedete, da se je pfo Mariboru agitiralo celo soboto za protestni shod in za demonstracijski obhod. Morala bi bilja vedeti, da v očigled zadnjjh dogodkov demonstracija lahko postane nevarna za življenje in last marsikaterega Slovence. Cele i pol ure pred izgredi je staüa 200—300 „oseb" broječa množflca pred gostilno „Altdeutsche Weinstube." Seveda tega „slavna" policija ni videla. Ko so se itišalj klici „Vorwärts zum Narodni ! dom! (Naprej k Narodnemu domu!)41', se ni pokazal noben policaj. Ko se je tuleča gruča zagnala proti Narodnemu domu, so Slovenci komaj zaprli hišna '■ Vrata, sicer bi se bila podivjana tolpa vsula v poslopje in i ker je bilo v gostilni samo nekaji oseb, prišlo
bi bilo lahko do prelivanja krvi. S kamenji, katerega so prinesli s seboj, bijie ; so v trenutku t vse šipe v pritličju in tudi večina v prvem nadstropju razbite. Ko je bilo „delo" opravljeno, so se prikazali nekateri policaji. Toda tudi sedaj so še frčali posamezni kamni proti Narodnemu domu. Policija je lahko takoj spoznala, da ne morfe nič opraviti in bi bila njena dolžnost, poklicati vojaštvo na pomoč.
Ko je cela tolpa odkorakala tuleč naprej, je policija ni zasledovala, ampak jo je pustila, da je šla naprej opravljat svoje nemško kulturno delo. Nemški kulturonosci so šli nato nad hišo dr. Rosine, kjer so ukradli napisno tablo odvetniške pi-< sarne. Policaj se tudi tukaj ni nobeden prikazaL
„Die Wacht am Rhein" tuleča množica se je vadila naprej proti pisarni odvetnika dr. Pipuša, kjer sta spletala dva: na steno in skušala s sekiro odtrgati napisno tablo. Cele Četrt ure sta se mučila, vendar se njima ni posrečilo table, odtrgati. Sedaj se je vendar prikazali nek policaj, nakar so odnehali.
Zvalili so se sedaj na Spodnještajersko ljudsko , posojilnico, kjer so njeno napisno tablo in pa tablo podružnice Zadružne zveze odtrgali in s sekiro sesekali. ¡To so delali dobre pol ure, policaja pa kljub temu ni bilo nobenega. „<Nad Škofa", ¡ je sedaj bil klic in tuleč so korakali t proti Škofovi palači, kjer so pobili šipe1 in na zraven stoječem župnišču ter stolnem kapitolu. Ko so i že odkora-kaii, priletel je neki policaj. 'Edino v Koroški cesti, kjer so hoteli napasti tiskarno sv. Cirila, je storila policija svojo dolžnost v toliko, da. jfe porinjila te divjake nazaj, samo nekaj kamnov je priletelo v vrata. Skozi celo Gosposko ulico so se tulleč valile podivjane množice, ne da bi bila policija z mezincem 5 ganila. Sli so nad dijaško semenišče, kjer so pobili nekaj; šip, ker je prišla policija vmes. . Kulturno delo nemškega mladega naraščaja je bilo s tem v glavnih delih opravljeno.
Po mestu so še potem napadli vsakega Slovenca, ki so ga dobili. V Gosposki ulici so ñapadla tri Slovence, ki [ so se morali z revolverji braniti pred Izgredniki, dokler ni prišla policija, ki pa je odvedla Slovence v čuvajnico. Zunaj čuvajnice jih je čakala cela tolpa Nemcev, policija pa jih ni razgnala, (ampak je rekla SJpvencem, ko so zahtevali varstva, naj počakajo, da. se Nenyñ raz-idejo. Psovali so Slovence, in ko eden Slovencev zahteval, da se konštaitira identiteta (istovetnost) nekega Nemca, policija, tega ni storila.
Iz vsega je razvidno, cía policija ni storila svoje dolžnosti, sicer bi bila lahko¡ izabranila marsikatero zločinstvo. Prišla je večinoma še le takrat, ko je druhal opravila ; svoje roparsko delo. \
m Sv. Križ pri Mariboru, Gljede cesarske jubilejne slavnosti, , ki jo priredi prihodnjo nedeljo tukajšne bralno društvo pri ¡ Sv. Urbanu nad Mariborom, pripomnimo še, da nastopi en del ¿zbornega ppvskega zbora „Katoliškega delavskega društva j v Mariboru" pod vodstvom č. g. Markošeka, Tudi vlč. g. stolni kapelnik Trop, i je blagohotno zagotovil svoje sodelovanje. Naj torej nikdo ne zamudi pohiteti v v nedeljo dne 27. septembra k Sv. Urbanu nad . Mariborom! Na mnogoštevilno veselo svidenje na tem prijaznem griču.
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 17,; septembra ob 10. uri predpoldne pomikal ise je proti župnijski cerkvi Sv. Marjete mrtvjaštki sprevod ob obilni udeležbi ljudstva, ki je na zadnjem potu spremljalo telesne ostanke posestnice, in gostilničarke Apo-ionije Bomhek, ki je v torek, dne 15. septembra v visoki starosti 66jf let: zat!isnil)a svoföfe trudine oči v poslednje spanje., B'il'a je rajna daileČ na okoli dobro znana oseba, posebno popotnikom in voznikom, saj je v svoji gostilni ob okrajjni cesti Maribor-Sv. Lenart nad pol stoletja napajala žejnp in sprejemala popotnike. Sedaj pa je popotnik,, ko zopet prideš tam mimo, ne bodeš več našel, tía bi ti postregla s kupico vina, kajti ona že počiva tam gori na božji njivi, kjer, jih ^e veliko počiva v mirnem spanju. Bodi ji laihka žemljica!
m Sv. Trojica v Slov. gor. J Jubilejna slavnost zlate maše sv. Očeta Pija X. sei je pri; nas slovesno vršila. V soboto zvečer se je ¡ med zvo-nenjem 'priredila procesija] iz cerkve • do bogato okrašene in veličastno razsvetljene ¡ Perkove kapele. Cerkev in samostan sta bila v proslavo sv. Očeta okrašena z zastavami. Procesije se je udeležilo nad štiri tisoč vernega ljudstva, domačinov kakor tudi romarjev z gorečimi svečami. Slavnost pa je jako povzdignilo mogočno streiljanje s topiči v soboto zvečer, (kakor tudi v nedeljo med slovesno sv. mašo, kar je preskrbel vrli katoličan, dobro znani podbbar gospod Lavoslav Perko. Vsa čast našemu i vernemu slovenskemu ljudstvu, ki je s tem jasno pokazalo, kako ljubi sv, Očeta. Iz tisočerih src so se dvigale molitve in prošnja proti nebu: Bog živi in ohrani sv. Očeta še mnogo let.
m Sv. Benedikt. V nedeljb. dne 13. septembra se je podal 191etni želarski sin Alojz Žiižek s psičkom na lov., v Kakor se govori,1 se je v lesu spodrsnil ter tako nesrečno padel, da se jo puška sprožila in se, je ustrelil ravno i v srce. Pes sam je pribežal domov in nekako opozoril domače na strašen dogodek.
m Ribnica na Pohorju. Med našiimi letošnjimi letovičarji le bil nek mlad gospodek, ki je kazal po-
sebno živahnost. Povsod je bil; zdaj pri Nemcih ali r.emškutarjih, zdaj pri Slovencih, liberalnih ali „kle-nka nili", povsod je znal govoriti tako, da so ga res nekateri občudovali. Koval je tudi načrt ustanoviti „Sokola" in je v ta inamen sklical dvakrat ustanovni odbor in izvolil može, ki o tem niti vedeli niso, le da bi ž njih imeui kolikor največ mogoče jih na j limance dobil. Pri nas „Sokol"1 in „Sokolice", ki še I tako potrebne požarne brambe 11 i imuno! No, odšei je i zdaj, in ž njim tudi njegov- ideal ^Svobodna misel", i Čudno se nam le zui, dja so se za to tudi drugače resno misleči možje zanimali. Dotični je morda odšel svojega strica, krčmarja in mesarja preobračat. Naj ima boljši uspeh, kakor ga je imel pri nas. Ko bodo naši „Sokoli" temeljni kameffi k svojemu „Domu", katerega) načrt je on sam najpravit, polagali, bom vam že poročal, če bom takrat ge živ.,
m Laporski mladeniči so se polnoštevilno udeležili mladentiškiega shoda v Poljčanah. Videli smo tudi več starišev navzočih. Dobro bi bilo, da bi se očetje in matere takih shodov udeleževali, da spoEnajo našega gibanja plemeniti namen, mladeniče sčnove vzgojiti v vrle može,, ki bodo v vsakem oziru sposobni za svoj bodoči poklic. Mladeniči, naj navdušenje, ki ste ga imeli na shodu, ne zgine, ampak se kaže tudi v dejanjih. Oklenite se vsi naše j Mladenjiške zveze. Ko bo zunanje delo minilo, začnemo zopet s poučnimi shodi in pevskimi vajami.
m Laporje. Rani grob. Preteklo soboto smo v grob položili telesne ostanke nadepiplnega mladeniča gimtnazijca trietješolca Alojzija Mlakar iz Hoš-nice. Ko so njegovi tovariši dijaki zapuščaili domačo hišo, da nadaljujejo svoje nauke, je moral on v Gradec v bolnišnico. Vnetje slepega črevesa, ki je že lani v nevarnost spravilo nilado življenje, se je zopet ponovilo s toliko močjo, d|a ni bilo več rešitve, in v sredo popoldne je previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Vsakemu se gotovo milo stori o smrti vrlega nadepolnega mladeniča, a kdo more popisati žalost dobrih starišev, če vidijo pasti v prezgbdni grob svoje upanjev svoj ponos. Da bi v domači .zemlji med svojci počivalo sinovo truplo, so ga dali prepeljati v rojstno faro. Veličasten je. bil sprevod od kolodvora, mnogo ljudstva iz domače in sosednih župnij mu je skazalo zadnjo čast, saj se je moral vsakemu prikupiti rajni Alojzij s svojim tihim, mirnim, vedno vzglednim obnašanjem.. Pevci so mu na kolodvoru in pri grobu zapeli zadnji pozdrav. Skoro neverjetno se nam zdi, da si nas tako hitro zapustil. Pred dobrim tednom, še vesel, črez' teden dni pa že v mrtvaški rakvi. Dasi si v najnežnejši mladosti kot se komaj še razvijajoč cvet ovenel, vendar nas tolaži zavest, tla: „Pokoj sladak te čaka v jami, — Neskončna sreča nad zvezdami", kar bi na zemlji zastonj iskal. Vrli rodbini Mlakarjevi naše iskreno sožalje!
m Laporje. Še enkrat upozarjamo na jubilejno veselici» izubraž. društva v nedeljo dne 27. t. ni. Začetek točuo ob '/s 4 uri p-poldue. Vsportd je sledeči: I. Slavnostni govor, govori g. dr. F. L. 2. Brezmadežni, deklamacija, b) Ave Marija, poje mešan zbor. S. a Zlato-mašniku Piju X., deklamacija, b) Jubilejna himna Piju X., meJan zt>or. 4. a) Francu Jožefu I., deklamacija, b) Cesarska pesem. 5. Oj planine, mešan zbor. ti. Gledališka igra: Dom in tujina. Prizor iz življenja (s petjem, 7. Ne tožim! Mešan zbor. 8. Gledališka igra: Ne vdajmo sel Kratkočasnica v enem dejanju. Prosta zabava Vstopnina: 30 vin. za stojišče, sedeži I. vrste 1 K in II vrste 60 vin. Vse domačine in sosede vabi k obilni udeležbi	odbor.
ptujski okraj.
p Ptuj. Ni nam tukaj govoriti o sklepih in delu Ciril-Aletodove družbe, ki je ostali, tudi po zborovanju v Ptuju v l.beralnih rokah, ampak pribiti moramo še . enkrat nečuvene škandale, ki .so se godili ob tej slovesnosti. Splošna sodba Je, da so jJiujski Nemci in < nemškutarji, pomnoženi po drugi spodnještajerski, lakinaži, vfedli proti, Slovencem naravnost zverinsko. Naj omenimo zopet samo glavne točke!, 1. Slovenci so prišli mnogi že zvečer na Ptuj, brez. godbe, mirno in brez vsakega hrupa; pod Oruiigovo hiše zbrana ptujska iakinaža . jih jo sprejela s huronskim vpitjem, j.li začela nazaj suvati in pretepati.. Policija je Slovence zavrnila nazaj proti železnici; Ornig y3> mirno gledal skozi okno svoje hiša. 2. Po noči so nemški divjaki napadli Narodni dom, in ozmerjali vsakega. Slovenca. 3. Posebno pa moramo pribiti: Ptujska mestna po-liOija (pomnožena po znani oalovšlki, mariborski in celjski policiji) je mirno. gledala, ko so ntemški divjaki Slovence' pretepadi, suvali, polivali s črnilom, obmetavali z kamenjem in pretili s smrtjo; aretir rala je > le Slove»noe, Nemcu se nobenemu ni* zgodilo nič. 4. Ljudje prihajajoči in odhajajoči iz Narodnega doma so bili v istini v smrtni nevarnbsti. Kmečko ljudstvo iz okolice je silno razburjeno, ko je glednllo, kako ■ živinsko so ravnali Nemci z Slovenci!;- marsikdo je rekel: sedaj vidimo, daj > je J Stajero lažnjivec; on našega • ljudstva ne ljubi, am- j pak ga hoče ubiti. Ker so nekateri ptujski nem- ■ ški in nemškutarski komiji najhujše divjali, bomo i imenoma navedli vse one trgovce, ki so ali sami, J ali po svojih komijih Slovence pretapavali, jim kri- j čali: ,„Den Windischen den Strick", to je: Sloven- : ce treba pobesiti, da bo naše ljudstvo vedelo, kd©\ so ptujski Nemci.
p Karol Linhart, bivši socialist, , sedaj pravi | .komandant v Ptuju, ■ je zadnjo številko Štajerca po- i
slal z nemškimi naslovi na razne .občinske urade. Ta list nesramno napada skupščinarje sv. Cirila in Meioda v Ptuju, ob. enem pa vleče kmete ptujske okolice na svojo stran. Tako? Torej kmetje bi bili Še vedno dobri, da b: kupovali pri nemškutar-skih trgovcih in obrtnikih ? Prosimo ptujske rodoljube, da napravijo seznam vseh slovenskih trgovcev v Pmju /in ga objavijo v Slovanskem Gospodarju. Samo pri. teh bomo kupovali!
p Ogorčenje nad Siajerčem. Ker se je slovensko ljudstvo zganilo in začeio izvajati posledice iz ptujskih tepežev, so se ptujski kramarji ustraš.li v dno svoje duše. No, Linnart, pa, to še ooš dobil odgovor od ljudstva, da boš gjeidal in pomnil vse svoje žive dni, Stajerc namreč lažei da so vse<Ia kriv Slovenci, da so se prišli samo pretepat, da so Slovenci izdajalci, ki hočejo raztrgati, zeleno Štajersko in uničiti -avstrijsko cesarstvo. Ko je ljudstvo bralo te hudobne ¡laži, se je ^grejzilo nad iq!iko projja-lostjo. Ljudje, ki, so bili dosleji njegovi pristaši, so ga z gnjusom vrgli proč! Slovensko ljudstvo naj zve, kako podel je Štajerci Samo en primer! Ravno tisto osodepolno nedeljo, dne 13. septembra so Nemci imeli popoldne zborovanje, v katerem je poslanec Mlalik navduševal zbra/ne Avstrijce za p]ru$kega cesarjp. Ko je zaklical: „Heil deta HohienzoUern", so zatulili vsi.navzoči: Heil! Ravno'sti ljudje se drznejo Slovence ime(novat|i izdajalce. Dolgo je že Štajerc lagal, in mnogi so se dali preslepiti, a sedaj, se je prepričalo na stotine Slovencev, da je Štajerca res samo laž in obrekovanje!
p Kaj pa rečejo ptujske šolske oblasti, da
so šolarji pod 14 leti, najbolj "a.ntjei takozvjane Ornig-ove muzike bi i ara(i tirani zja fakAnažo, ki je s piskanjem m tuljenjem spremljala Slovence po mestu? Ali je to postavno, da se nezreke otroke vrine v politične demonstracije ?
p Slovenski trgovci na Ptuju. Na ninogostran-sko željo navajamo imena ptujskih slovenskih trgovčev: g. Senčar, trgovina s špjecerjijjskim .blagom, g. Peteršič, trgovina papirja, knjig, galanterijskega blaga, Rudolf Havelka, sukno in dr. Slovenski krčmar-ji so: Narodni dom, gg. Mahorie, Slavinec, Muršec (pri Zamorcu). Starej in Potočnik kot peka, sicer nisi a ravno naša, a ju lahko priporočamo, ker se nista udeležila demonstracij.
p Ptuj. Nezaslišano je, da naša poslanca dr. Ploj in dr. Jurtela uiti besedice nista spregovorila v deželnem zboru v prilog volilcem, ki so bih tukaj od Nemcev tepeni. Proč s takimi poslanci!
p Slovensko ljudstvo v ptujski okohci je nezmerno ogorčeno, ko je videlo, kjaj so Nemci in nemškutarji delali z m.rnimi SlOjvefici, Na mnogih sestankih so se slovenski kmetje zakleli, da jih nobena sila ne spravi več čez pprag kake nemške trgovine.
p Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo shode v ptujskem okraju zaraidi ptujskih in drugih nemških izgredov. Po okraju se razpošiljajo vabila na te shode.
p Sv. Urban pri Ptuju. Pri nas se je vinska trta jako dobro obnesla. Tiudi saidjla je obilo, samo da ga moramo po tako sraimotno ni|zki ceni prodajati. — Tukaj se zopet snuje neka liberalna posojilnica, v katere vodstvu so pristni štajerči-janci, katerih prijateljske dobrote ste predzadnjo nedeljo doživeli v Ptuju. Torej slovensko ljudstvo pozor!
p Na Vurbergu se i je veselica gospodarskega izobraževalnega društva dobro obnesla. Tamburaši so želi veliko pohvalo. Pri igrah ni bilo smeha ne konca ne kraja. Posebno pa sta ugajala govora fantov Rašla in Felicijana. Tudi lepe pesmi kot: „Triglav" in „Nazaj v planinski raj" smo slišali prvič na Vurbergu. Društvo je dobilo lepe denarje za nakup knjig.
p Že tale. V nedeljo dne 27. septembra se vrši v Žetalah shod Kmečke zveze ob uri dopoldne v mežnariji. . Govori gospod državni poslanec dr. Korošec. Vse somišljenike uljudno vabimo.
p Polenšak. V nedeljo dne 27. septembra se vrši na Polenšaku mladeniški shod po sledečjam redu: Ob %10. bo sv. maša s slovesnim cerkvenim govorom za mladeniče. Zborovanje se začne ob 12. Govori več govornikov-mladeinicev. Ob M>3. uri so peie ilitan'ije z blagoslovom. Mladeniči, pridite v obilnem številu.
p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Zastonj povprašujejo ljudje v različn.ih gostilnah in trgotvinah naše župnije po vžigalicah „V korist obmejnim Slovencem". Ako bi jih ne prodajal edini g. Mihael Kle-menčič, trgovec v Podgorcih, morali bi biti brez njih, zato pa tukaj njegovo, v resnici narodno trgovino, raj tople je priporočamo in obe)nem sklen-emo, da ne bodemo vžigalic nikjer drugje kupovali in nobenih drugih kakor „V korist obm,e|nim Slovencem"; saj storimo s tem dobro kato-liško-narodno delo, in damo majhen dobiček družbi, ki v resnicii skrbi za ubo-cre obmejne Slovence. Torej sezimo vsi po njih, naj ne bo hište, v kateri bi se ne rabile vžigalice „V lorist obmejnim Slovencem"1.
p Ormož. Poslanec Kočevar je moral odložiti mandat v političnem odseku paradi nesposobnosti. Živeli liberalni poslanci!
p Sv. Križ tik Slatine. V neitleljo, dne 27. sept.
po rani ma&, bo v čitalnici govoril g. Ar.t. Ogrizek,, jurist, o važnih kmečkih vprašanj,h. Pridite v obilnem številu!
p Sv. Rok ob Sotii. RogVička podružnica c. kr. kmetijske družbe je priredila dne 20. < t. m. pri nas shod, ki je kot prvi gospodarsko-poučni shod pri Sv. Roku-sijajno uspel. Govorili so g. Andrej) Drofenik (Rogatec) o naprednem- kmetijstvu, g. Iv. Jurančič (Sv. Andraž) o ljubih bučelicah s' sledečim praktičnim razkazovanjem pri čebelnjaka Jer. Artič v Hroincu .(Hrvaško), ter g. okrajni žjivino-zdravnik Hugo Hinterlecliuer (Rogatec) o živinskih boleznih in zdravilih proti njim s praktičnimi poizkusi na . živih živalih. Shod se je vršil v poso-jilniški dvorani in je trajal črez tri ure. Poslušalci prišli so tudi iz Zetal, Rogatca, Sv. Florijana in sosedne Hrvaške. Govori so bili vseskozi izborni in zelo pdljudni, lahko razumljivi, tako da je upati, da bodo obrodili: najboljši sad. Hvala ; gre vsem imenovanim gospodom za njih trud!
p Sv. Lovrenc na Drav. polja. Na gadovoi dan presvitlega cesarja, dne 4. oktobra 19<'8 ob uri ¡vopoldu«, priiediju lažna niša druStva in korporacije s sodelovanji m šole v prostonk novega šolskega poslopja jubilejno cesor-ko plavaost z zanimivim vsporedom. Med posameznimi točkami vsporeda svira godba. K obilni udeležbi vabi slavnostni	odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Narodni igrokaz „Zaklad", i ki ga ]c uprizorilo Bralno ■ društvo za ljutomersko okolico, je krasno uspeC. Bilo je precej drzno, da smo se spravili na tako igro. Pa večer 13. septembra je res srečno •: izpadel. Neumni, pa dobrosrčni, tu-patam zelo korajžni Lipe je dobro (pogodil svojo ulogo. Občno je ugajal in vzbujal veliko j smeha Luka B/urnik. To vam je bil kavelj, četudi nihče ni vlotel zanj! Skopuh Pehač se je pehal in trudil s svojimi cekinčki, d,a smo se mu res iz srca smejali. Tudi drugi so .dobro Igrali. Hvala vsem! Hvala pa še pred vsemi mladen ču Žebotu, ki nas je res z ; lepimi besedami navduševal za pravo izobrazbo. Na skorajšnje svidenje pri „Zakladu!"
1 Gornja Racigona. Že dalje časa opazujemo čudno početje enega naših gornjeradgopskih trgovcev, kateri je, dasiravno živi od na'šfa. vrilih kmetov, odpovedal Slov. Gospodarji tfcr si naročil Kmetski zvezi nasproten časnik. Ta stvar je vredna, da si jo ljudje zapomnijo.
Slovenjgraški okraj.
s Ribnica na Pohorju. V proslavo Njih veličanstva presvitlega cesar'!a zbralo se je dne 16^ avgusta t. 1. lepo število velierancev pod vodstvom poveljnika Ivana Zabovnika. Pri tej slavnosti ie svirala slavna veteranska godba iz Maribora. Gospod župnik Fišer nam je razlagal zasluge našega milega vladarja, na kar je daroval sv. mašo. Med sv. mašo je svirala veteranska godba iz Maribora. Popoldne je bila prosta zabava v gostilni gospoda Radih. Slišali smo še več govornikov, ki so vsi proslavljali vrline in zasluge našega premilega vladarja.
s Vuzenica, sicer slovenski kraj, pa ima vendar samo nemške napise, n. pr. na kolodvoru* poštnem uradu in trgovinah. Ali bi ste ne spodobili tudi slovenski? Torej na dan ž njimi!
s Vuzenica. Veliko veselje vlada med našimi vuzeniiškimi nemškutarji, ki i z nemškutarskim ponosom odobravajo delo nemčurjev v Ptuju. Srce jim poskakuje radosti, da se je tako! dobro obnesel ta junaški napad. Sicer pa ni zastonj pregovor: Kakor se posojuje, tako se povračuje! Mi Slovenci n» bodemo pozabili tega roparskega čina nemškutar-jev; prišel bo čas, ko se bodo Nemci \ kesaii nečloveških činov v Ptuju.
s Vuzenica. Nesreča. V četrtek dne 10. t. m. je na vuzeniškem kolodvoru pri razkladanju vagona padlo 200 kg težko železo Ivanu Pollner na nogo, ter mu odtrgalo palec desne noge s črevljem vred.
s Sv. Križ pri Belih vodah. Pobožnim častilcem sv. Križa se naznanja, da se bo v spomin trojnega jubileja obhajala letos v romarski cerkvi Sv. Križa pri Belih vodah posebna slovesnost, in sicer tridnev-nica dne 2., 3. in 4. oktobra s slovesno sv. mašo zjutraj ob 7. uri in za s^.uOaj n^nogobrojne udeležbe s cerkvenim govorom. Zadnji dan, to je na rožniven-sko nedelo, se bo sklenila slovesnost pri poznem sv. opravilu s procesijo z Najsvetejšim, blagoslovitvijo nove jubilejne kapelice in s sjiovesnim venčanjem jubilejnega kipa Matere božje.i Prvo sv. opravilo bo na rožnfvensko nedeljo ob 7. uri drugo pa ob 10.: uri. Dne 28. septembra se bo obhajalo, v cerkvi Sv. Križa javno če&čenje presv, ReStnjega Tfelesa.
s Družmirje pri Šoštanju. OdVvovani so bili od deželnega odbora Jožef in Blaž Rotnik iz Druž-mirja, in Janez Javornik iz Skal, ker so rešili dlne 20. junija t. 1. Heleno Koren v Lukavici iz goreče hiše.
Konjiški okraj.
k Mesto pisarniškega pomočnika se odda s 5, oktobrom 1906 pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Konjicah. Pogoji: zinanje obeli deželnih jezikov v S govoru in pisavi. Plača mesečndi <0 K. Upreni- 1 ljene prošnje naj se vložijo do 4. oktobra 11)08.
k Žiče. Gorje žičkemu župniku! Tako je go- j voril njegov nasprotnik, in gledajl je okrog, po Zičah j in našel, da nekaj ni v redu glede nastavljanja no- i vega nadučitelja. Zagrozil je župniku: „Le poglejte si prihodnje št, časnikov! Gorje!" — Oh, gorje! — Grožnje so izpolnjene v • š|t, 102. celjske Domovine, župnijski stole® pa vendar ni zaškripaj, župnik še > sedi na njem, seveda obrekovan, kajti nič ni res, kar stoji o njem v članku. Dtfžii ,se. ga, da je on kriv j narodne zaspanosti v 2ičah', ker je povezal tukaj- j šnjim dijakom rpke.in jim vzel ugled. — Resnici na j ljubo bodi povedano, da ni župnik vzel gotovim mla- j dim gospodom ugleda, ampak sami so; si ga vzeli v j teku zadnjih dveh le;. Naj pcngledajjo v svoje dnev- • nike, ako jim je spomin odpovedal, kako so ob kle- j rikalni mizi, na primiciji jv Draživesi družicam raz- i lagali, ne vemo, četudi neovrgjljivo dokazali, da se j je Človek razvil iz opice. Tla novi nauk tukajšnjemu j vernemu ljudstvu nikakor ni hotel ugajati, ampak ob- i sodilo je njega razširjaiice. Tludli nlarodno delo mla- S dih gospodov | ni hotelo ljudstvu dopasti, ker obstoji večinoma v tem, da venomer dvorijo dami, ki hodi roko v roki z vod.teljem Dravinjskih posilinemcev in sprejema, njegove ob ske. — Kadar so prirejali veselice, bil j o gva vni namen ]trosi a zaba va s plesom, in dobiček je imel večjidel dotični ožtttr, ki je bil naroden tako dolgo, dokler so se prirejale pri njiem veselice. O ponočnih zanimivosti nekaternikov rajši ne govorimo. — To in še drugo je vzelo mladim gospodom ugled pri ljudstvu — iln ne mož, ki sedi na ,.župnijskem soleu".
Celjski okraj.
c Slovenci napadeni v Celju. Kakor vse kaže, ne pozna nemška in nemčurska fakinaža zadnji čas druge naloge inego napaidafi Slovence. Vsako še tako nedolžno veselico, k. jo priredijo Slovenci v kakem spodnještajerskemu mestu, smatra za izzivanje Nemcev. Tako je bilo m nolo nedeljo tudi v. Celju. Sokoli so nameravali imeti veselico. To pa seveda nemškim kulturonascem m bilo po volji. Več sto Nemcev se je pripeljalo iz Gradca, Maribbra in Ptuja,, da pomagajo svojim vrednim bratcem v Celju pri napadu na Slovence. Cel popoldan je pričakovala tolpa pred kolodvorom in s palicami pretepala tujce. Zvečer ob 8. uri so se začele demonstracije, po mestu. Vojaštvo in žandarmerija je zasedla prostor pred „Narodnim domom". Demonstrantje pa so razsajali po mestu in razbijali okna in izvesne taible sloven-kih hiš m trgovin. Hudo poškodovajne hišei so: „Narodni dom", hotel „.Beli vol", slovenska gjfcnnazjja, šolske sestre, okoliška šola, slovensko delavsko društvo in mnoge zasebne slovenske, hiše. Med razgrajala je bilo tudi mnogo srednješolcev. Tolpa je napadla iudi mirne Slovence, ki niti' vedeli niso čemu. Tako je bilo napadenih več okdiičanskih kmetov, ki so prišli v mesto po svojih opravkih. Nekega slovenskega visokošc/lca je tolpa smrtno pretepla. Upiamo, da bodo ti dogpdki odprli mnogokaterim, dosedaj še nezavednim Slovencem oči, da bodo vedeli, kaki prijatelji Slovencev so sjodnještajerski Nemci in posebno še nemškurarji. Poživljamo Slovence, da uvažu-jejo dosledno rtaše geslo: Svoji k svojim!
c Izjava. Ker se širijo po Savinjski dolini vz-nemirjevalne vesti, da je „Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju" posodijla pobeglemu Vimintu iz Žalca znatno svoto, in da je v nevarnosti isto zgubiti, izjavlja imenovan denarni zavod, da Virafttu ni niti vinarja posodil.
c Slivnica pri Celju. Za Sv. Štefan, Slivnico in Žusem se je ustanovila kmetijska podružnica. Načelnikom je izvoijen vlč. g. Andrej Zdolšek, župnik pri Sv. Štaamu. — Letina letos ni alajbia. Razun sena in fižola g)a ni pridelka, ki- bi ne obrodil po-voljno. Sadja je v izotjilju; tudi trgatev., ki se ravno najbolj vrši sedaj, obeta precej žlahtne kapljice.
c Slivnica pri CeCJu. Dne 20. t, m. je imela dekliSka zveza bralnega društva v društvenih prostorih malo slavnost papeževega jubileja. Dve sta deklamirali, dive pa imeli Javnosti primerne govore.
c Sv. Peter na Medvedovem seiu. Zadnjo nedeljo smo z vef.ikim veseljem sprejeli knjige družbe sv. Mohorja. Krasno smo napredovali od lani, nič manj kot za 87 udov, zakaj lani je "bilo tukaj 59 Mo-horjanov, letos pa jin je 140. kar je častno število za župnijo, ki šteje 1100 duš. Govor gospoda župnika pred razdelitvijo knjig nas je podučil, kako moramo brati, da bomo imeli /veliko koristi. Knjige mo-raimo lepo shranjevati v domači knjižnici, da jih še bodo lahko prebirali naši potomci. Za bodoče leto, ko dobimo zopet kaj lepih k|njig, pa moramo že sedaj, ko še imamo denar, vplačati udnino. V zimi je to hudo. Za obmejne Slovence smo pri poštnini darovali pet kron. Posnemanja Vredno!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Petru na
Medvedovem selu priredi v nedeljo dne 28, sept. ob 3. uri popoldne v župnišču papeževo slavnost. Na vsporedu je več deklamacij in govorčkov, ki jih prednaša petrška mladina. Slavnostno besedo govorita gospoda državni poslanec dr. Korošec lin pa nadžupnik Korošec. Vmes poje domači pevski zbor. Po slavnosti se vrši šaljivi srečolov s 100 krasnimi dobitki. Kartica stane 10 vin. Domačini in sosedje, na svidenje v najobilnejšem številu! Slavnost bo prelepa, zabava izborna.
c Sv. Ema. Mladeniška zveza pri Sv, Etni se je ustanovila dne 13. Septembra z velikim) navdušenjem in v najlepšem redu. ZiabvaUti se moramo v prvi vrsti domačemu rojaku juristu gosp. Ogrizeku, ki se je veliko trudil za Mladejušiko zvezo. V novo izvoljeni odbor Miladei^iške zveze so bili izvoljeni sledeči požrtvovalni fantje: Ogrizek Franc, predsednik; Antolinc Franc, podpredsednik; Matevž Strašek, tajnik in knjižničar; Anderlič J., blagajnik; Stiplovšek Jožef, Ocvirki Mjartin, Velio-var Franc, Verk Valentin. Upamo, da bode novo ievoljeni odbor Mladfeniške zveze pri Sv. Emi prav marljivo deloval.
c Trbovlje. Novoustanovljena Kmečko-delav-ska hranilnica in posojilnica začne turadovati v ner deljo dne 4. oktobra. Uradni dan bo vsako nedeljo od prvega do drugega sv. opravila. Kmetje in der lavci, spomnite se večkrat svoje posojilnice!
c Društveni dom v Trbovljah. Dobili smo poziv, katerega v naslednjem priobčimo. Prosimo svoje somišljenike, da ga ne samo preberejo, • te|m-več se mu tudi odzovejo z izdatno podporo. 1 Podjetje, ki se namerava izvršiti, ;*e velikega narodnega in socialnega pomena za Trbovlje. Poziv se glasi takole: P. n. somišljenikom, slov. društvom in denarnim : zavodom. V Trbovljah se je v zadnjem času začelo živahno socialno dplo: Ustanovilo se je kmetijsko bralno društvo s telovadnim odsekom, strokovno društvo rudarjev, strokovmo društvo paznikov in kmečko-delavska, hranilnica in poi-sojilnica (Rajfajznovka). Vsa ta v okrilju krščan-sko-sodialne organizacije stoječa društva se lepo razvijajo1 in raste število čTanov od dne do dne. Ker so pa vse gostilne, katere imajo večje 5 o kale na razpolago, v rokah nasprotnikov, kateri ne trpijo naših društev pod svojo streho • — pred kratkim se je naš telovadni odsek postavil na cesto in sedaj ne . more telovaditi — 1 in ker so dosedanji rfaši prostori dosti pretesni, in slednji/:, ker' ne moremo vsled pomanjkanja i prostorov prirejati nobenih shodov, predavanj in prireditev v večjem; obsegu, zato smo sklenili postaviti za vse te organizacije lasten društven dom. Ne nameravamo staviti velikanske palače, ,■ temveč priprosto dvorano ' za zborovanja in nekaj sob kot lokale za društva. In vendar pa tudi za to skromno stavbo nimamo dovolj lastnih sredstev, in radi tega se obračamo do vseh somišljenikov, kakor tudi društev in denarnih zavodov na Slovenskem s prošnjo, da nam naklonijo kako podporo. Podpora se llahko pošlje /kot darilo ali pa kot hranilna vloga kmečko-delavski hranilnici in posojilnici v Trbovljah. Vsaka taka hranilna vloga se» bode obrestovala kakor druge hranilne vloge, pač pa bode uieodpovedljiva za uo-bo pet let. Po preteku petih let sp bode na željo vlagateljev izplačala. Z najemninami društev, s čistim dobičkom vsakoletnih večjih prireditev se bode dobilo dovolj sredstev za obrestovanje in delno odplačilo glavnice. Vse pošifljatve naj se naslovijo na kmečko-delavsko hranilnico in posojilnico v Trbovljah. Vsa darila se bodo objavila v Slovenskem Gospodarju in Slovencu. Somišljeniki! Denarni z)a-vodi! Podpirajte nas pri našem prizadevanju zgraditi v Trbovljah v največjem rudarskem središču na Slovenskem, društven dom. Z vašim činom bc-dete pripomogli, da se bode krščansko-socialna organizacija v Trbovljah razširila in oja&la. Pridite nam na pomoč! — Odbor za zgradbo društvenega doma: Dr. Ivan Benkovič, državni poslanec. Za kmetijsko brjalno društvo: kmet Ignacij Strovs, predsednikov namestnik. Za strokovno društvo rudarjev: rudar Ivan Brunek, predsednik. Za strokovno društvo paznikov: paznik Ivan Zupan, predsednik. Za kmečko-delavsko hranilnico in posojilnico: kaplan Josip Lončarič, predsednik; kmet Mihael Grešak, nadpaznik Ivan Božič, odbornik^,.
c Šmarje pri Jelšah. Vrlo narodni šmarski župan Ferlinc ima razun drugih vrlini še posebno to, da Ijuhfi zlasii nas kmete. Koliko časa in koliko svojih duševnih moči je žrtvoval ta človek v zadnji dobi, da bi nas poučik kakšne pravice da vž.vamo mi, ki plačujemo davkte! Prilike ima dovolj, da pokažje svoje nazore o pravici, nam pa pot, po kateri nam je hoditi, da pridemo gotovo do nje. ' Najlepša prilika, da pokaže svojo ljubezen do nas kmetov, ponudila se mu je h!ila pa v slučaju šolskega boja in pa pri ustanovitvi kmetijske.- podružnice, in kdor bi še( dvomil, da gospod župan ni naš prijatelj, ta naj počaka tako dolgo, da se sam osebno prepriča! Kdor ima pravi,ce, ima tudi tem pravicam odgovarjajoče dolžnosti. Da pokaže svojo vzgojevalno zmožnost, se Je gospod župan ! tudi v tem oziru poskusil ter izdal okrožnico, v ka-' teri nas spominja na našo „moralno dolžnost." Li ' veste) kje se pričenja ta? Pri mošnjičku! Pač ni | dvomiti, da je; naš prijatelj lo on in prepričani smo, da mu bode ptujski Stajerc svoj čas radevo-lje prepustil — če drugje ne, pa vsaj na zadnji
strani, za kar bodo že odborniki podružnice poskrbeli — prostor za . sliko, pod katero bode z zlatimi črkami zapisano: „Blagor tebi, ki si nas kmete ljubil!" Tudi narodnjaku vreden spominek!
c Šmarje pri Jelšah. Zadnji pobalinski napadi neimškutarjev na mirne Slovence v Ptuju in drugih mestih . so dali povod tudi šmarskemu županu, da bo pri prihodnji občinski seji predlagal „ostro rezolucijo" zoper napade na Siovence. SkŠe-nilo se • bo ob tej priliki baje tudi, da se ima odslej vsak Smarčan strogo držati načjejla: Svoji k svojim! Izvzeta bodeta bodeta samo ; mladi paša in pa-— župan. Posnemanja vredno!
c Podhom-Bočna. Tukaj je umrla 14. . t. m. gdč. Frančiška Fedran po mučni petmesečni bolez-i ni. v starosti 22 let.. Kruta pljučna jetika ji je pre-i trgala mlado življenje. Bila je marljiva d,ekliea; ; njen pogreb je pričal, kako je} bila splošno • pri-; ljubljena. Lahka ji žemljica!
c Gornjlgrad. Vse • narodno in . gospodarsko ! delo gornjegrajskih liberalcev v zadnjem času ob-i stoji v tem, da se pričkajo, , ali sem. 'az prodal } cent sena po 1 K ali po 90 v. Strašno! Liberalna j pamet, i kako veliko se zahteva od tebe! Da si bo i pa lažnjivi dopisnik Domovine lahko kupil za svo-| jo prazno in temno glavo eno veliko električno | lampo (elektrika je namreč v Gornjemgradu 1 jako moderna), obljubim temu možicelljnu 200 K in mu jih takoj izplačam, ako mi dokaže, s katerim. kupcem in kedaj sva na tihem mešetarila pod enim klobukom in kateremu kupcu sem jaz' prodal seno po 90 v, oziroma po 1 K. Vidiš, možicelj, kako lahko zaslužiš 200 K, samo dokazi; saj; potrebuješ jih silno. Dokler pa tega ne dokažeš, ostaneš nesramni lažnjivec in , strahopetni obrekovalec, ki se ne upaš podpisati. — Anton Berk.
c Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 27. septembra ima tukajšnjo „Katoliško izobraževalno društvo" v prostorih gospoda Habjana shod s predavanjem, deklamovanjem in petjem. K obilni udeležbi vabi
odbor.
c Kova cerkav. V nedeljo, dne 27. septembra priredi tukajšnje bralno društvo igro: „Lurška pastirica" z godbo točno po večernicah v prostorih stare šole. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Brežiški okraj.
b Bizeljsko. Dne 9. t. m. so sSreljali otroci na paši s takozvanimi kapslji. Pri tem je zadela ena treska iz kapseljna Ano Smrekej v levo oko tako 'nesrečno, da je morala biti takoj prepeljana v Gradec k operaciji, ker ste po izreku zdravnika obe oči v nevarnosti, da bi oslepeli. Druga dva otroka sta utrpela manjše poškodbe. Starši, ne pu-ščajte otrokom streljati iz kapseljnov! Kdaj bodo oblasti prepovedale prodajo kapseljnov otrokom?
Iz drugih slovanskih dežel.
t Št. Jakob v Rožu nia Koroškem. V nedeljo dne 27. septembra bo slovesno blagpslovljenje tu-kajšne Narodne šole. Slavnost se začne ob 10. uri s slovesno sv. mašo, katero bo služil mjil. g. Gr. Einspieler, prošt tinjski. Potem bo blagoslovil novo poslopje Narodne šole. Na vsporedu je tudi govor državnega in deželnega poslanca Fr. Grafenauer, in petje raznih pevskih društev. Vabim uljudno vse rodoljube na slavnost, ki naj bo oznanjevalka lepše bodočnosti za koroške Slovence. Pridite vsi, ki se hočete vese^ti in radovati z nami lepega napredka. — Matej Ražun, župnik.
, Drobtinice.
d Tihotapstvo ob srbski meji. Po noči od sobote na nedeljo so. skušali tihotapci spraviti čez Donavo pod Belgradorn mnogo svile, iševro-usnja in drugih dragocenih predmetov, nabasainih| v vrečah". Čolni so bili že ob srbski obali in pričelo je razkladanje, kar se prikažejo srbski finančni stražniki in pri-eno streljati. Čolni so ušli, en tihotapec je bil od krogle smrtno zadet,, biago pa je ostalo na srbski zemlji.. Pa tudi Srbi so zadnji čas pridno utihotapljali na Hrvaško in Ogrsko, in sicer ceie črede prašičev iil govedi. Po noči so prevažali živino črez Savo in Donavo ter spravljali na bližnje živinske semnje. Svoj čas, ko Srbija še ni imela tobačnega monopola, je cvete,iO tihotapstvo s tobakom. Pri tem je obogatela marsikatera dfVnašnjfih bogatih trgpvskih' rodb|in v Bsigradu.
d Nevarna muha. Mnenja o ulogi, ki jo igra navadna muha kot jprenešalka nalezljivih bolezni, so kaj različna. Se-le pred kraitlkim je trdil nek medicinski pisatelj, da velik del slučajev tuberkuloze povzroči muha, dočim je neki drugi strokovnjak zagovarjal ravno nasprotno mnenje*. Ali, "da zamore hišt-na muha res prenesti tuberkiilozni bacil, to se je na zadnji razstavi tuberkuloze v New Yorku jasno dokazalo. Seveda naleze človek jetiko tudi lahko na razne druge načine. Da pa napravlja muha dosti zla, o tem ni dvoma. Velika umrljivost otrok in močno šTjenjJG tifoznih bolezni gire na njen rovaš. Mleko ji je najljubša jed in s tem se ravno pri siromašnih ljudeh rade Širijo nalezljive bolezni. Da raznaša muha kolero, to je dokazal Cliantemesse. Sreča le, da izgubi bacil kolpre, kakor jte dokazal ta, učenjalk. v muhi tekom 48 ur svojo moč.
Književnost
§ Sivi jubilant iz Jasnaje Poljane, groi Leo Tolstoj, . je rekel nekoč: „Volapiik se mi je zdel zelo kompliciran, esperanto nasproti pa jako priprost. Tako lahko se je priučiti .espe^anto, da sem znal, ko sem dobil slovnico, sllovar en nekaj sestavkov v teta jeziku, če že ne pisati, ¿pa vsaj) gladko citati." Na te besede se sklicevaje prbsimo zopet novrlh naročil na slovensko esperantsko slovnico,' ki jih je pošiljati odslej na naslov: Slovenski esperantski krožek, 'Maribor, Na parku 1, pritličje, desno. iT a krožek ima-preskrbljenih ' zopet dovolj letakov in brošuric (žal v nemškem jeziku), ki jih, razpošilja zastonj. Mogoče; se mu posreči izdati sllovenske letake. Naročniki se/oglašajo precej pridno. To navajamo radi tistih skeptikov, ki bi se mogoče naročili, pa niso imeli pravega zaupanja do novega podjetja. Cena (2 K) ni nikakor pretirana, ako pomislimo, da bo knjiga obsegala okoli 220 strani.
Nad 30.000 ljudi se je v Ljubljani udeležilo dnie 22. t. m. pogreba nedolžnih žrtev Adamiča in Lunderja, ki so ;ih ustrelili nemški vojaki na povelje svojih oficirjev. Iz cele Slovenije so prjišli ljudje, da vidijo najžalostnejši pogreb. Pri cerkvenem opravilu so pela vsa ljubljanska pevska društva žalostinko „Človek, glej dognanje svoje." Tisočem in tisočem občinstva so , sq zablesketale solze v očeh ob tej priliki. V sprevodu so bila. zastopana vsa. društva, tudi telovadni odseki S. K. S. Z. pod vodstvom predsednika dr. Pogačnika Med udeiležniki je bil tudi deželni glavar Suklje. Pretresljivi prizori so se vršili na pokopališču. Prošt Sajovic je s tresočim glasom opravil cerkvena opravilo. Sorodniki nesrečnih in nedolžnih žrtev so britko plakali. • In ž njimi je jokala in se solzila skoraj vsa nešteta množica. Nagrobne govore sta imela župan Hribar in dr. Tavčar. Slovenski narod pa ne bo pozabil od nemške besnosti umorjenih svojih bratovi
Ranjencem v bolnišnici se godi boljše. Najslabše se godi Albinu Tomšiču, 171etnemu kovaš- \ kemu pomočniku, ki je prestreljen skozi prsni koš in ima pljuča prestreljena* in dijaku Božidaru Borištniku, ki ima eno nogo pod kolenom prestreljeno.
Poročnik Mayer, ki je kriv umora v Ljubljani, je premeščen v Gradec,
Ali jim je res vse dovoljeno? V ponedeljek dne 21. septembra popoldne je šla neka gospa,, stanujoča na Martina cesti s svojim sinčkom mimo vojašnice Beflgijcev. Več vojakov je gledalo skozi okna in divja kričalo na ■ njo. Psovanja ni umela, ker se redno vrši v blaženem blagodonečem gor-nještajerskem narečju. V tem ji pa eden izmed vojakov zakliče: „Smo streljali te pr. civiliste, pa jih bomo še!" Gospa ste je podvizala, da je- prišla iz obznožja teh vojakov.
Surova Nemka. Ob pogrefou nedolžnih žrtev v Ljubljani je kričala neka Nemka:, „Prav je, da so jih po^trelili." Nezaslišana surovost.
Nemci izzivajo v Ljubljani naprej. Nemški vojaki so se pred pogrebom in po pjogrebu kazali ob oknu in s tem izzivali razburjeno ljudstvo.
Iz Kranjske hranilnice dvigajo denar! Slovenske stranke pridno dvigalo svoj denar iz Kranjske hranilnice in ga vlagajo v slovenske denarne zavode — okoli 500.000 ,K! Dne >22. t. in. je bilo iz Kranjske hranilnice dvignjenih nad 150.000 kron; ljudstvo pa hoče še dvigati deinar.
Belgijcem odpovedujejo stanovanja. ' (Zavedni hišni posestniki v Ljubljani odpovedujejo častnikom pešpolka Belgijcev stanovanja. Tudi se agitira, da gostje po gostilnah in javnih lokalih me pus,te med se teh častnikov ter jih sploh družabno bojkotirajo. Razne gostilne in kavarne so sklenile, da Belgijcem sploh ne dado več nobenei pijača in jedi. Častniške sluge morajo hoditi v civll,u, prodajalke na trgu agitlirajo, da nobenemu častniškemu slugi 27. peišpolka nič ne prodajo.
Ljubljana brez nemških in dvojezičnih napisov nad trgovinami. Dne 21. t. m. popoldne se je zgodilo, da je nakrat Ljubljana dobila samosloven-ske napise na vseh prodajalnlcah.. Zgodilo se je to popolnoma mirno, brez vseh kravalov. Ljiudje so mirno ■ in pri najboljši volji snemaili vse nemške napise.
Poročnik Mayer imel je dopust. Tedaj je ta Častnik, ki je povzročil, da je tekla kri, prostovoljko se podal v službo ter še celo izjavil: „leh muss die windischen Hunde totschlagen!" (Jaz mo-ram ubiti slovenske pse!)
Belgijci še psujejo. Dne 21. t. m. so Blel-glijci skozi okno psovali mimo idoče občšnstvo: „iWindische Hunde", „Lausbuben" itd. Nekdo izmed njih je celo slovensko zaklical: „Smo streljali te proklete civiliste, pa jih bomo še!"
Nemški MIhel je razburjen. Kje se je našla vojaška kroglja? Lažnjivi dopisun „Tagespošte" je že začel podlo denuncirati. Graško smetišče piše, da so demonstranti nasproti Mayerjevim vojakom
oddajali kar cele salve čz revolverjev! Že zdaj je dognano po varnostnih organih samih, da od množice ni počil niti eden strel in da nihčfe niti enega kamenčka ni zagnal. O tem pa, da so vojaki streljali ljudem v hrbet, „Tagespost" previdno molči in se ne upa demontirati. Gospod dr* Pogačnik je slučajno našel vojaško krogljo pri stopnjicah, ki vodijo iz Pogačar.Tevega trga k stolni cerkvi, in sicer pri drugih stopnjicah, ki peljejo tik semeniš-kega zidu!, To je eklatanten dokaz, da so Belgijci za bežečimi ljudmi leteli. In kaj naj porečemo o krogfiji, kt je Irčala črez jubilejni most vodoravno' k njegovi smeri, ki jo je torej vojak sprožil v smer, koder ni bilo nobenih demonstrantov? Urednik g. iTerseglav je na lastne oči videl, kako se je na jubilejnem mostu globoko sesedel mož, kateremu je kroglja irčala komaj meter nad glavo! Dalje laže „Tagespost", da so Könjga v nedeljo insultirale gospodične, češ, da je morilec. Tega pa ne pove, da je König preje ljudi insultiral in zmerjal. Sicer pa še ni dognano, ako so res Koniga napadali.
Najnovejše novice.
V	Mariboru se govori, da bodo v soboto in nedeljo Nemci zopet naskočili slovenske hiše in pretepali Slovence. Opozarjiamjo na to jjavne oblasti!
Volilna reforma se je predložila deželnemu zboru. Slovenci bi dobili 112 mandatov: 9 iz • kmečke skupine, 2 iz splošne in 1 iz mestno-tržke. Nov kmečkji volilni okraj bi bil Konjice-Smarje, ki se odvzame dosedanjemu celjskemu. Drugi ostanejo kakor dosedaj. V mjestno-tržki skupini so: Gornji-grad, Ljubno, Mozirje, Žalec, iStredišče in Stude-nice.
Poslanec Robič ;e utemeljeval slovenski predlog zaradi podpore po suši.
Sevnica. Dne 22. t. m. so. tukajšnji Slovenci razbili okna šullerajnske Šole.
Polzela. V nedeljo so Nemci na cesti med Celjem in iZalcem brez povoda streljali na Slovence. Oddali so kakih 10 strelov.
VI	Trstu so Slovenci v torek zvečer demonstrirali pred nemškim »,Turavereinom". Policija je demonstrante kmalu pomirila.
Listnica uredništva.
Sv. Jakob v Slov. gor.: Se bo uporabilo. — S loven j gradeč: Preesebno. — Gor. Poljskava: Prihodnjič.*— Sv. Štefan, Just Zdole, Št. Rnpert, Sv. Jurij v Slov. gor.: Radi pomanjkanja prostora morali odložiti za prihodnjič. — Prihova: Preosebno. — SI oven j-gradec, Kokarje: Morali radi pomanjkanja prostora izpustiti. — Uredništvo lista smo morali tokrat skleniti že v sredo, zato bo izostal nadaljno došli rokopis.
Doblčkancsno posestvo vsake velikosti v prijazni mariborski okolici, kdor želi kupiti, naj se zaupno pismeno ali osebno obrte na Josip-a Semec, km. sin v Gra-diški, pošta Pesnica, kateri posreduje pri nakupu brezplačno. Za pismene odgovore se mora, znamka priložiti.	779
Dva ucenca
nadarjena z dobrimi šolskimi spričevali in iz poštene hiše sprejmeta se takoj v trgovino mešanega blaga And. Golob a vdova, Koprivnica Štajersko.	781
Protin,
revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratnejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinovo in revmatično olje." Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 6 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Kem. Pharm. laboratorij Kari Remmel, Landshut Bavarsko.	687
itapilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zahvala,
Podpisana zaročenca se prav prisrčno zahvaljujeva pevskemu zboru za izborno petje ob priliki najine poroke. Zahvaljujeva se zlasti za ginljivo slovo. Ljubi Bog V.-* ohrani in zastava Marijina naj Vas vodi po pota srečnega življenja.
gos	Martin in Adela Berič.
_li
llHtsiiOTlJ. 1. 1S85.
TISKARNA SY.GIRILAy MARIBORU
z najboljšimi «troji In najnovej-fimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-
kete, ekspenzarje, pobotnice itd. ■ = ■ = ■
Za trgovec: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd.
Za razne korporaclje in društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
:: :: :: L t. d. :: :: ::
Koroška cesta št. 5.
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko is 10 vinaijev.
Loterijske številke.
Dne 19. septembra 1908. Gradec 39 16 89 15 90 Dunaj 2 24 83 46 77
Za dijake! V najboljšem stanju ohranjene citre s slovensko in nemško šolo se oddajo v Tegett-hoffovi ulici 6. Naslov v uprav-ništvu.	812
Hiša T najem pol ure od mesta Celje, vas Teharje, popolnoma na novo popravljena z dvema sobama, kuhinja, klet, kuhinja za pranje, drvarnica in dva vrta, najbolj pripravna za g. pokojnike, se odda s 1. oktobrom. Vpraša se naj pri j gospodu Karol Kožel-u v Bukov- j žlaku št. 2.	813 '
Lepa prilika za podjetnega. V Ribnici na Pohorju se da v najem na pripravnem prostoru stoječa hiša, v kateri je štacuna in krčma. 6 sob, 2 za letovičarje prav primerni, 3 kleti, nekaj vrta in polja, tudi hlev se dobi ter je takoj za oddati. Cena po dogovoru. Več pove lastnik Henrik Puhr, tamkaj.
815
Anton Kolenc, trgovec v Celju naznanja, da kupuje želod večjo množino po 5 K 100 kg, pšenico 21 K, oves 17 K, fižol 21 K, ter strd (med), sploh vse deželne pri- i delke po najvišjih cenah. Mešane ; ženske lase po 8 K kg. Kdor kaj : ima, naj se obrne do njega, ako ; je blago lepo, plača še višje. 821 j
Posestnik na deželi z 15 oralov	:
zemljišča, star 82 let, si išče ne-	• veBte z okoli 1000 K premoženja
ali pa da se priženi na kako ne	i
preveč zadolženo kmetijo. Ponudbe	j
se naj blagovolijo doposlati pod	'
naslovom: „Mirni Dom" štev. 72,	j poste restante, Braslovče. Savinska
dolina.	820	,
Izgubil se je na letnem sejmu dne 14. t. m. v Braslovčah v Sav. dolini 6 mesecev star ščetinast, rumenoželeznosiv pes ptičar, ki sliši na ime „Harras". Odda se naj proti dobremu plačilu v gradu Sannegg pri Braslovčah. 819
Izgubila je neka ženska v Mariboru od Kasinogasse do glavnega trga tri deset kronske bankovce. Pošteni najditelj se prosi, da je odda pri mestnem uradu. 816
Vlničar z več delavskimi močmi se išče za vstop dne 1. novembra. Ponudbe na naslov: Grajščina Neu-kloster, Sv. Peter v Sav. dol. 818
Ivan Cesar, podobar in pozlatar v Mozirju, sprejmem takoj učenca 15—17 let starega fanta kmetskih starišev.	824
Trgovskega nčenca iz boljše hiše in poštenih starišev sprejme Josip Farkaš v trgovino mešanega blaga pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ponudijo se naj samo zanesljivi, pridni dečki, ki imajo res veselje do trgovine in če tudi iz daljnega kraja. Po dogovoru dobiva tudi obleko.	825
Šiviljo, katera bi imela vedno dovolj šivanja, lep in gotov zaslužek, drži si lahko tudi zraven eno učenko, sprejmem stalno, pod zelo ugodnimi pogoji v najem ali proti plačilu od dela. Izuri se lahko tudi v trgovini po nedeljah za pomoč. Ponudbe na trgovca Josip Farkaš pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 826
Izgubila se |e zlata ženska ura na poti od gospodinjske šole, Göthe-strasse, Tegetthoffstrasse, Burg-gasse, Herrengasse in nazaj. Pošteni najditelj naj jo odda v Ci-rilovi tiskarni v Mariboru, Koroška ulica 6	828
Franjo Gnilšak, Sv. Barbara v
Halozah kupi hrastove nove ali stare dobro ohranjene polovnjake. Pri ponudbi naj se mu naznani zadnja cena.	806
Mešana trgovina ob cesti z velikim prometom v dobri legi v industrijskem kraju na Gornjem Štajerskem s prodajo žganja, piva, in vina in skladišče za blago se proda za 5000 K. Plača 8e 2600 K in ostalo v mesečnih obrokih. Trgovina se da tudi v najem. Pisma se prosijo pod naslov: Lebensfähiges Geschäft, Leoben, postlagernd.	734
Pozor! Hiša enonadstropna vili podobna na državni cesti 1'/» ure od Maribora, primerna za trgovino z mešanim blagom, se proda. K hiši spada 5 oralov zemlje. Cena 5000 K. 1400 K je vknjiženega denarja. Več se izve pri Andreju Nekrepp, Melinski breg št. 24, p. Maribor. 772
Izučen viničar s pet do šest delavnimi močmi se pod dobrimi pogoji sprejme v vinogradu eno uro od Maribora. Ponudbe na uprav. „Slov. Gosp.".	765
Enonadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništva.	736
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša. s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno I Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1.	258
Trgovska biša z enim nadstropjem, v najboljšem stavbenem stanju, na zelo ugodnem prometnem kraju v Sav. dolini, na razpotju treh krajnih cest, se proda. V hiši je dobro obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna s pravico žganjetoča, c. kr. prodaja duhana in c. kr. poštni urad. Poleg hiše jo novo gospodarsko poslopje, ledenica kegljišče in velik vrt. Ako kupec želi, se mu še lahko drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov :'n njiv proda vse pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Prvo plačilo 10.000 K. Natanč-j nejša poročila daje Marija Moser j v Ksaveriji, Savinjska dolina. 773-
•	Učenec, kateri bi se mlinarski šel
'	učit, se takoj sprejme in je z.
,	vsem preskrbljen. Kje, pove oprav-
|	ništvo „Slov. Gosp."	768
Malo posestvo hiš. štev. 31 z 4 orali zemlje, vrt sadonosnik in njiva proda za 330) K Franc i Krajnc v Hotinji vasi.	792
, Na tiroda] je radi pomanjkanja ! prostora dobro ohranjen gjasovir.
Več se izve pri Janezu Žusman, | pos. Sv. Trojica pri Slatini. 787
Hiša s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, velik zelnik g | sadjem in mnogimi trtnimi ogra-: jami se radi bolezni takoj proda, j Magdalenina cesta štev. 15, Mari-! bor.	788-
Stare, križ- in Marija Terezijine ! tolarje kupi po najboljši ceni Anton Kiffmann, Maribor ob Dr. 790
Drnštvo hišnih posestnikov v
Studencih in okolici daje brezplačno pojasnila o ponudbah sta-, novanj, hiš in posestev. Pisarna | društva Studenci, Schulgasse 9. __791_
Iznčena kuharica z dobrim spričevalom išče službe pri mali dru-i žini na deželi, gre pa tudi v žup-nišče. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp."	794
Išče se učenec za zobotehniko. Kje, pove uredništvo.	795
Pekarski nčenec se sprejme pri
g. Rudolf Smonik v Svečini p. Zg. Sv. Kungota. .	799
Priden in zvest pa tudi lepega značaja hlapec išče službe v kako župnišče, navajen vsakega poljskega dela ter navajen pri konjih. Naslov v upravništvu tega lista. 827
Sedlarski pomočnik in eden vajenec se takoj sprejmeta pri Jakob Kralj, sedlar Železniki, Gorenjsko. _ 807
Dva črevljarska nčenca z dovršeno ljudsko šolo in jednega pomočnika sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Jožef Zupane, črev-ljarski mojster v trgu št. 31. Sv. Jurij ob juž. žel.	809
Velika dobro idoča gostilna na
najlepšem prostoru v trga Sv. Jurij ob juž. žel. se odda v kratkem v najem ali na račun. Ponudbe sprejema iz prijaznosti Hranilnica in posojilnica v Št. Jnrju ob juž. žel. ______810
Pridnega dečka, iz poštene hiše, 15 let starega, sprejmem v službo kjer se tudi lahko uči vinogradništva. Več 8e izve pri Antonu Slodnjak-u, trtnarja in posestniku v Juršincih pri Ptuju.	805
Učenec za krojača se sprejme pri Jož. Monetti, Maribor, Kokoechi-neggallee.__________760
OIJC-BE
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
r

V Gornji Polskavi uri Pragarskem
ima tvrdka K. & R. JEŽEK
veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev
in te vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlaiilnice, slamore?n!ce, reporeznice, mlini za jabolka, grozdne stiskalnice, čitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plngi itd Podpisani posreduje naročils na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. —- Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbn k zalege Franc Kampuš v Gornji Poiskati pri Pragerskem. 434
* w
v Celju.
lakob We^J©

'J
= Glavni trg šte?. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg f d 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo
vodo, galico, žveplo in rafije. <■>■-#>->&■ 180
Jamčim za dobro in solidno postrežbo. Slovenec Konrad Skaza,
delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Groden,
■"	Tirol	--------------
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.	681
Podpisani naznanja vsem sadjerejcem in prijateljem te panoge kmetijstva, da bo imel v jesen oziroma prih. pomlad 10 tisoč 4 letnih visokodebelnatih jabolčnih dreves na prodaj in sicer sledečo: Virginski rožnik \ Kardinal plamenaati / Poletm Staj. zim. mošanjcelj Vel. renski boboveo
Kanadski kosmač (par. rambor) zimska Zlatorumen kosmač (reneta) Vel. kasclski kosmač
Cena kom. 60 vin., za čistost vrste (sorte) se jamči. Naročila sprejema pos. drevesnice Vek. Stelcer v Šent Hjn v Slov. gor.	778
Jožef Pfeiler

tr iioea
tovarna za kmetijske stroje šn Sirarna za železo»
Izde uje v velikem Števila najnovejše in boljše rezalnica za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od V« do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron.
Jamstvo eno leto. Popravila strojev toč- |l ____________ftft no, po ceni.
1	Slovenci, zahajajte v domačo tovarno po stroje! jt
Prodaja se tudi na obroke	^ ^J, Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnoj-JI nico, vitelje, raznovrstno mlatilnice, čistilnice jj^
^	itd itd. po najnižji ceni.	^
2	DrosgaInicesasadje,najbolj£asistema. 1
M ♦♦	. ... ^ m
Ceniki
šp se pošljejo brezplačne

krojaški mojster, 2vd:ari"bor, šolslse ulice šte^r. -4:,
se priporoča cenjenemu občinstvu v napravo raznih oblek po najnižjih cenah.	786
cerkveni iri sobni slikiir.
Mlshsiraogjr« sse štev. 2
naznanja da se je preseli! iz Gornje Radgone v Maribor
ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov.	404

■4MS
potrebujete
sfamoreznice, kotla za žganje, grozdne mSirse^ in stiskalnice,' gnojnične sesalke,
peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnik-, pr&lae stroje, nagrobne križe in drugo v železninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi ne-prsmoČljivo voane in ko-matne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri domači tvrdki
MERKUR" P. Klajdič Celje,
J5 ki
daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj.	776
Naznanilo preselitve.
Podpisani uljuduo naznanja, da ima stojo
knjigoveznico s kartonažo in = zlatotiskom ==
s X. septembrom t. 1. naprej y
sodiščni ulici (Gerichtshofgasse) štev. 24
v Maribora
ter prosi ob enem, da ga tudi zanaprej počastite s sto-jim naročilom.	Z odličnim spoštovanjem
6B3	Edvard Slivoa.
Karo! Kocijančič
kamnoseški mojster
fp MARIBOR, s«mu SchUleretrasse 25.
izdelty« Sitarje, priinice, podobe in m drag» rtav-birtska dela ia kamaa, žrfi, spomenike itd.
m . mtenlkov.
Sff" Vsi marmornati jiltarji v baziliki v Mariboru so moje deio.
mmmm
vasafcsst^-maxmesesii .vkj&ttä&i^JM-.tmk^^ymi,.^
Salnčnike in dežnike, palice, ta&ke, kovöeke, in korbe za potovanje, vozičke za oiroka, priporoča
175 n
Velekrfsao in dobfck»n«S!io posestvo z okoli 9 oralov zemlje gozd, travniki, njive sadonosnik ter nova trta, zidarja hiša in gospodarsko poslop.e lVa ore od Maribora, četrt ure nd cerkve in šola tik glavne ceste na jako prijavnem kraju se pod ceno, za 4400 K predi. Več pove Josip Ser-nec v Gradifki, pošta resnica. 780
Ta ie napravljena iz najboljših gorskih zeliSč — tei se izvrstno in z najboljšim uspehom vporabija preti zsuta-issieaia ka»ijn — bolih v prsih, — prehlajenja v grla, hri-pavosii, Užkerna dihanju, astmi — pljučnemu katarn, snhemn kašlja, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Baiovanjc taborno, vspeh siguren. Cena js franko na vsako pz&to sa 2 fttokteuioi 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po po «'satju al! 5« ae polije denar naproj. — M^nj kot ii stekleni« >e ne pcfiilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
tabantam * P»kraen St. 201. i5*l» onij» )
Prekličem besede, katere sem v jezi izrekla črez g. kaplana. Zahvaljujem se jim za odpuščenje kazni.
8i7___Iviii*a Vittovič.
Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarnico, saaatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali knpili, ako iščete posojila ali soudeležbe obrnite se zaupno na
,Pri'0 zemljiš^no upravo' (Erste Realitäten-Verwaltung)
Uiinaj, V51I.,	»O.
Prve vrste strogo realno, kulantno, največje strokovnjaško podjetje.
Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega brezplačnega obiska zaradi pre-gledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznaniti.
Največji promet s kupčijami med Dunajem in 8i4	provinco.
:: Ne okušaj, dokler ni vods zraven I ::
eo°0
Jenihovifc ci^^fuca,
bela in rudeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franko vsake žolrfzclska postaje.
Kakor so ravno potrebuje, naj se zmeša l liter 80°/„ jesihove esence s 30 ati 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotoT. Namizno in bučno olje 1 1 ter po K 140 in K 160.
•	Zaloga pri: R. BraČko,
544	trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši.
Vsakomur, ki namerava kupiti
nagrobni
kamen,
priporočam, da si ogleda prfd nakupe m tudi mojo zalogo. Imam letos prav posebno veliko izbero res lepih nagrobnih kamnov (med temi mnogo zelo črnih granitnih piramid), ka tere ponujam, kakor znano, po zelo nizki ceni.
J- F.
kamnoseški mojster, Hllariusstrasse 7, Karibor. 789
itueniki

so:
Hsrg, Venec pobožnih molitev in sy. pesmi . . K 3 50 Bozman, OeklišhB bukvice „ 3— Senec sueiili pesmi. . „ t— Prijatelj otroški . . „ 5y. Op?syito . . . „ 1-3S
Vsi ti moHtvenikl se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Tre&uina fiskerne sv. Cirila
Mariboru.
_________________________
Zahval*.
tem potom vsem prijateljem in znancem iz domače in tujih župnij, ki so spremili k sadnjemu počitku našo ljubljeno hčfr ozir. sestro gospodično
Frančiške Fedran,
ki je 14. t. ro. inlrno v Gospodu zaspala. Posebno prisrčno se zahvaljujemo veleč. g. G. Potokar, župnika iz Bo"ne za mnogobrojne obiske in tolažbo v bolezni, č. g. M. Jurhar, kaplanu iz Rečice, veleč, gg. žup. G Dupelniku in J. Dekorti, čč. gg. P.
Anzehtu in Krizogonu.
Iskrena hvala dekliškim in Marijinim družbam za veliko udeleibo in ginljivo nagrobnico.
Biygo pokojnico priporočamo v moiitev in
blag spomin.
Ptdhom-Bočna, 19. septem. 1908.
822	Rodbina Ft'dranova.

Stran &
SLOVENSKI ISQfiPDHSBi
24. septembra 1908,
Sedaj je priložnost,
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da Bi ogledate
mojo veliko zalogo, belo pisano ia drugo platno, mtr »2,
36, 40, 48 in Bti v. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Bilteni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki Izbiri. Volne za ženske obieke v vseh barvah m po 80 v., K V20 in 1'40. Svilneni robci najnovejši po K i'80, 2'—, 2*40, 3'20, 4 itd. Pcrkalnati robci po 4 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1,1'20, 140 itd. Štofirza moške obleko v veliki izbiri po K 2-40, 2 80, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1-20,1'40,160, 2"40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blaziue in žimnice (motiace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki breikonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEO, Grajski trg. št. 2.
priporoča sesj, o'oälngtTO svoja veli*», novo sslogo. Cesa nizks, postrež, '¿očes,
Kilov bofia dofcfo kaplfi, m ur* » narodno trjjovhio p/fiS.
a šolo!
Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, pnreanike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodni trgovini VILKO WEI2L, Maribor, Gosposka ulica 33. — Velikanska izbira razglednic, kojih čisti dobiček je detoma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. ■
i veliki sa;ogi, kakor tudi matraea, div&ni, otrefje postelje ter cgiedals po najnižji ceni.
Frans Pletsršak, Wer
Koroška cesta it. 10.
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
v Mariboru
Tsgettbcffosa cesta
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. ::
„CROATIA"
edias nrvaškg seraroTalnlca, osnovana od občine svobodnega in glav, aesta Zagreba
,CR0ATIA\ osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CR0ATIA' v Trstu, Gorno št l.
reselitev trgovine!
Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno nlico št. 3, fer prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem
FEL1HS mps
trgovina z manniakturnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8.
kaptijemo pri
JOŽEFU ULAGA T lABIBOBU,
Tegethofova cesta štev. 21.
ker se tam dobi najboljše Mag« po najnižji sen? in sicer za jesen velika izbir za možka in ženska obleke, najlepša svilnate robce, predpasnike, žensko in molki) perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
Velikanska
pošiljatev manufaktnrnega in modnega blaga za jesen in zimo je ravno prišla, katero se bode po čudovito nizkih cenah prodajalo v trgovski hiši
na debelo in drobno
R. Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi na vie strani zastonj.

üs»üroi8«si yotifilinsR
— Pri pošti =
Tegelhafava orsta 49
I
priporoSa vedao svete pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar, Meden.
Tovarna za glaske izdelki
——-.t^ v Sisišjis —	.•.==
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlste gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovsuo zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opako s* zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošč« » tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri ksssesaria A, 81«£*?-|i,
F. PruIR s mestna lekarna pri i fer. orlu
S^aifi&or, Glavi»! trg štav. 15. poleg mestne hiše.
Kapljice za svinje ^rzdnei5ne
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice i K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna lekarna F. Prnil-jeva poleg mestne hiše.
I! Glavna zalega BARTHELNGVEGA apna za poklajo II Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
priporoča
M. Berdajs
HffaiHbor |
Sofsjin trg ®
I SVOJI K svojimi
R.Salmič,Ci
Narodni dom.
t
lajviij! ta sij -ftPijä! tiSHft ar — ««žrela», zlatRln« Is ij!>3-n!S prsdaiis«. : SHreiiis (list-«¡jfl eint Ifsi-plaiii.
Mani ifakturna trgovina
RUDOLF J1AVELKA V PTUJU
priporoča slavnemu cbč'n?trn svejo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tndi najnovejše štofe za moške obleke po primemo
nizkih cenah. — postrežba točna in sfrogo solidna!
Slovenskim dijakom
naznanjamo, da prodaja s početkom šolskega leta zvezke, peresa, svinčnike, in vse pisalne in risalne potrebščine po Dizki ceni
Trgovina sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
8
je najgotovejše sredstvo, če zbolijo svinje. Do! se pristen le
v magdalenski lekarni v Mariboru,
Franc Jožef-ova cesta št. 1.	519
Cena steklenice z navodilom 60 vin.
Demetrij Glumac
kotli
Ptnj, 3Po&tTA» uliea. in MARIBOR, Ka»emga«9« št. 18
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in uajbotff« fertagalnle«, pri katerih jamči a dobro ia trpežno delo. pebhh&tfej vmIi« tinti mbo ln hitra. Eipajem rtari baker, elml la Meni** ye aaJkoUit caml.
Franc Divjak,
slikar In pleskar v fflariboru,
iupnijska alica št. 7. se priporoča d. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostajšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski tri šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/«. Obresti se pripišnjejo k kapitalu 1. januarja in
1. julija vsakega lota Rentni davek plača poso-jiloica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4'/*%, na vkrgižbo sploh po 58/0, na vknjižbo in posestvo po 5Vi% in na osebni kredit po 6%■ Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo deln. posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—6. popoldne.