31. štev. V Kranju, dne 5. avgusta 1916. Leto IV. zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K l1—. Za vse druge države in Ameriko K 5"60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat fi vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Cesar svojim narodom! ,,Wiener Zeitung" prijavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi grof Sturgkh! Prišla je druga obletnica, kar so nas ne-spravljiva mišljenja sovražnikov prisilila na vojno. Kakor Mi je bolestno dolgo trajanje te, človeštvu naložene trde skušnje, me navdaja vendar pogled na težko borbo, ki vedno iznova opravičuje Moje zaupanje v nepremagljivo silo monarhije, z velikim zadoščenjem. Vredni svojih hrabrih sinov, ki so v tesni zvezi z armadami Naših slavnih zaveznikov junaško kljubujejo ponovnim navalom presile, izpolnjujejo Moji ljubljeni narodi tudi doma vso visoko mero navdušenega izpolnjevanja dolžnosti, kakor je primerno resnemu velikemu času. Združeni v mogočno voljo za zmago, doprinašajo z moško odločnostje vsako žrtev, ki jo zahteva zagotovitev prihodnjega častnega in trajnega miru. S pravim razumevanjem odredb, potrebnih za blagor domovine, prenašajo vsled vojne potrebne omejitve gospodarskega življenja in izjalovijajo načrtoma na ogroženje obstanka miroljubnega prebivalstva mereče zavratne nakane naših sovražnikov. Moje srce deli z očetovsko žalostjo z vsakim posameznim Mojih zvestih državljanov skrb, ki ga teži in ki jo tako vztrajno prenašajo, bolest za padle, skrb za drage na bojiščih, motenje blagonosnega mirnega dela, občutno otežkočenje vseh življenjskih pogojev. Toda, opiraje se na vzpodbudne skušnje dveh vojnih let, gledam s polnim zaupanjem v zdaj počasi zorečo prihodnjost z osrečujočo zavestjo, da Moji vrli narodi zmago res zaslužijo, v vernem zaupanju, da jim je ne odreče milost in pravičnost Previdnosti. * V teh resnih, a upanja bogatih spominskih dneh čutim potrebo, sporočiti prebivalstvu novic, da me navdaja njega nikdar pešajoče posvedoče-vanje patrijotične požrtvovalnosti s ponosnim ve- seljem in da hvaležnega srca priznavam njega vrlo, končni uspeh jamčujoče zadržanje. Pooblaščam Vas, da to v Mojem imenu naznanite prebivalstvu. Na Dunaju, 31. julijaa 1916. Franc Jožef 1. r. Sturgkh 1. r. Ruska ofenziva. Veliki boji na severnem bojišču. Dunaju 30. julija. Bitke v vzhodni Galiciji in Voliniji se nadaljujejo z nezmanjšano ljutostjo. V vzhodni Galiciji posebno pri Molodilovu severozapadno Kolomeje. kakor tudi zapadno in severozapadno Bučača so se bili srditi boji. Sovražnik je obnavljal svoje napade noč in dan. Vsi njegovi napori so se ponesrečili z najtežjimi izgubami, posebno med Berestečkom in Stobihvo ob Stohodu započeti napadi mu niso prinesli nikakih usnehov kljub največji uporabi ljudi. Večinoma je ustavil sovražne napadalne vrste že ogenj artiljerije in infanterije. Kjer se ie Rusom mimogrede posrečilo vdreti v naše jarke, kakor zapadno Lučka pri armadi generalobi>rsta Tersztvanskega, smo jih s protinapadi vrgli ven. Pri Kašovki ob Stohodu smo obrambo preložili v tetivo daleko ven molečega loka reke Stohod, potem ko smo I odbili več ruskih sunkov. Berolin, 29. julija. Rusi so včeraj razširili svoje napade na dele i odseka ob Stohodu in na fronto severo-zapadno Lučka. Severo-zapadno Sokula izvršen močen na- i pad je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika; slabotnejši sunki na drugih točkah fronte ob Stohodu so se takisto ponesrečili. Severo-zapadno Lučka je sovražniku po večkratnem brezuspešnem navalu prodrl, v našo črto v okolici Tristera F=»0 D L-1 STE K Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Tam je našel Johna. Zadnje dni je hodil mladi mož večkrat k deklicam ter posedal tam, živahno klepetajoč z Ano, po pol ure in dlje. Tudi sedaj je začul Matvej, stopicajoč po stopnjicah navzgor, njegov glas. „No, vidite," je govoril, „tako se živi tu v novem svetu. Vendar ne slabp, kaj?" Ko je vstopil Matvej, se je hitro poslovil ter odhitel, da ne zamudi vlaka. Matvej pa je ostal Obraz mu je bil nekoliko bled in oči so zrle žalostno. Ana je povesila glavo ter čakala, kaj ji ima povedati. Matvej se vsede nekoliko neokretno na posteljo, gleda v zadregi na Ano in reče: „Ali hočeš poslušati, sirota, kar ti bo povedal Matvej Lozinskij?" „Le govorite, prosim. Saj vas smatram za sorodnika," odvrne deklica tiho. Matvej je bolestno premišljeval; končno reče: „Malo dobrega je tu, dekle. Verjemi mi — malo dobrega . . . Sodom in Gomora!" Roza se je nehote nasmehnila, a govoril je tako žalostno, da so Ani silile solze v oči. Mislila si je samaprisebi, da sodeč po Johnovem pripovedovanju, v Ameriki že celo ni slabo, ako se ume človek prilagoditi razmeram. Pa ni hotela ugovarjati, ampak le tiho je rekla: Jn kaj je sedaj storiti?" „Oh, kaj je storiti! Ko bi mogel vzamem svojo culico na hrbet in gorjačo v roko in domov grem s teboj, ko bi se imela tudi preprosjačiti do doma . . . Raje bi potrkaval na okna v domovini, raje bi vodil slepce, raje bi doma poginil na cesti . . . na cesti ali na polju ... v domovini ... A sedaj to ni mogoče, ker ..." Podrgne si čelo in potem nadaljuje: „Ker leži morje vmes ... In Osipovo pismo ne pride . . . sedeti tu z rokami v naročju . . . tudi ne pojde več ... To sem ti hotel povedati, sirota . . . popeljal te bom k oni milostivi gospe . . . k naši rojakinji . . . sam pa hočem pogledati, kaj premore par krepkih pesti . . . In . . . in če se ne izgubim, čakaj name ... Se nikdar se nisem zlagal v življenju ... in ako ne poginem, pridem iri te vzamem seboj . . ." „To ni bila dobra misel!" vpade hitro mlada Židinja. „Poznamo to gospo . . . Vedno se trudi, da bi vzela v službo novodošla dekleta." „Bog jo bo za to poplačal," odvrne suhoparno Matvej. „Pa njej je le na tem," reče Roza zmedeno, „da prav malo plača." „Glađu umrlo se pri njej ne bo." „In zahteva prav mnogo dela." „Bog ljubi delo." Matvej je motril Rozo s ponosnim in zani-čljivim pogledom. Mlada Židinja je dobro poznala ta prezerljivi pogled kristjanov. Za Ano je občuti--la že skoro nekako prijateljstvo in tudi zamišljenega modrookega Volinjca je imela rada. Sedaj jo je pa vse to minilo in kratko je odvrnila: „Storita kar hočeta." In odšla je iz sobe. „Kar je pri nas slabega je še vedno boljše kakor tukajšnje dobro," pravi Matvej Ani s pouč-ljivim glasom. „Pospravi svoje stvari. Se danes greva tja." Ana je vzdihovala, pa vzlic temu je poslušno pospravila svoje stvari. Toda Matveju ni bilo po ter nas pripraviti do tega, da smo opustili svoje, še pred Stohodom ležeče pozicije. Zapadno Lučka je bil ruski napad z našim protisunkom ustavljen. Pri Zvinjačah (vzhodno Gorohova) je bil sovražnik gladko odbit. Eno rusko letalo je bilo v zračnem boju sestreljen južno Perespe. Armadna skupina gfm. von Hindenburga je z ognjem preprečila, da bi bile močne sovražne patrulje prekoračile Dvino. Uspešno smo bombardirali kolodvorske naprave ob s transporti čet obloženi progi Vilejka—Molodečno—Minsk in kolodvora Pogorjelci in Horodžjeja pred armadno skupino gfm. princa Leopolda Bavarskega. Zvečer se je popolnoma razbil v našem ognju ruski napad južno Škrobove. Armadna skupina generala von Linsingena. Sovražni napadi so postali še obsežnejši in silnejši. Raztezali so se danes, izvzemši posamezne odseke, na fronto od Stobihve (ob Stohodu severovzhodno Kovla) do zapadno Berestečka. Razbili so se z ogromnimi izgubami za napadalca večinoma že v zapornem ognju. Le na maloštevilnih mestih cele fronte je prišlo do bojev moža proti možu. Sovražnik, ki je vdrl, je bil s protisunkom zopet vržen nazaj ali pa je bilo njegovo daljnje prodiranje ustavljeno. Ponoči smo izvršili že zda-vnej nameravano umikanje čet iz proti vzhodu molečega loka reke Stohod severno železnice Ko-vel—Revno na kratko tetivo, ne da bi nas sovražnik motil. Sijajno odbiti napadi. Dunaj, 31. julija. Na višinah vzhodno Kilibababe so čete armade Pflanzer-Balfin predpreteklo noč odbile ruski sunek. Zapadno in severo-zapadno Bučača nadaljuje sovražnik svoje napade slej ko prej z največjo žilavostjo. Tam so se tudi včeraj vršili srditi in trdovratni boji. Zavezniške čete so svoje pozicije obdržale. Neposredno zapadno Brodov se je ponesrečilo več sovražnih ponočnih napadov. volji, da je Rozo, ko so zapustili mister Borkovo stanovanje, poljubila tako srčno, kakor da bi bila njena lastna sestra. XIII. Onega dne so hodili naši ljudje zopet s cu-licami po neviorških cestah, kakor takrat pri dohodu. Le da sedaj ni bil navzoč Dyma, ki je bil že zdavnaj odložil belo haljo ter se docela pridružil Ircem. Komaj, da je vedel za načrte svojih rojakov. Zato pa sta ostala Matvej in Ana pri starem : on v svoji beli halji, ona z belo rutico na glavi. Tudi John je smatral za veliko neumnost, kar si je izmislil Matvej. A kot Ametikanec se ni vtikal v tuje zadeve. Žvižgal je le jezno predse, medtem ko je spremljal Matveja in Ano. Najprej so hodili peš, potem jih je par konj potegnilo v orjaškem vozu, potem so hodili navzgor in naposled so frčali skozi zrak. Iz ene ulice v drugo — so se vozili dokaj dolgo. V onem mestnem delu, kamor so končno prišli, so stale manjše, priprostejše hiše in široke, ravne, mirne ceste. Ob nekem vogalu so izstopili in hodili naravnost. Ko bi bilo manj kamenja in bi rasla med kamni semtertja trava, ko bi sredi ceste sedeli mali, napol goli otroci ter bi se izprehajale krave in ko bi se videla le ena hišica s pritličnimi okni in vdrto streho — potem, si je mislil Matvej, bi bila cesta< slična domačim. A tu je bila ena hiša natančno taka kakor druga: vse so bile trinadstropne, vse so imele skrilnate strehe, enaka okna in enako število stopnic. Skratka, kakor dvojčki so stale hiše ob cesti in razlikovale so se druga od druge le po črnih hišnih številkah, ki so bile naslikane na medlem steklu nad hišnim vhodom. u i) N a O o o © o T3 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. (i 52—2S O O © o o a N rt -i m . — T3 4> tU ■o C •C .O OO Film slovite „Deckla" f. dr. Berlin: nepopisan list Detektivski kriminalni roman v 4 dejanjih. Sestavil Delmont. Za mladino neprimerno 1 Torek 8., sreda 9., četrtek 10. avgusta: Senzacija nad senzacijo: Eno noč v Malinu v Newyorku. Plesni komad [v 4 dejanjih. Z originalno amerikansko godbo! Za mladino neprimerno! 99 Prednaznanilo : soboto 12.—14. avgusta : SALAMB0" ! t Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu ! t OO s a n n P-5* _.«-a 3 ■o £ 3 mL a sr N ■• o O* - j" a *L šJlM zdravje želodca! ^ Zahtevajte izrecno 99 ga ni! Po njem ti jed diši, v Zehćec ne opeša In glava ne boli! t\SiYZdhz\ FLORIAN" Zavračajte po~ i Najstarejša j> ''/. trgovina Ferd. Sajovic v Kranju (poprej J- C- Pleiweiss) 2 52—30 priporoča svojo bogato zalogo sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in hatistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, sevijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvillin /a /imnirc, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakliimega bluga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Snežne kape, tretenike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake. Svilnati robci najnovejših vzorcev. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.