31. štev.
V Kranju, dne 5. avgusta 1916.
Leto IV.
zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K l1—. Za vse druge države in Ameriko K 5"60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat fi vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Cesar svojim narodom!
,,Wiener Zeitung" prijavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi grof Sturgkh!
Prišla je druga obletnica, kar so nas ne-spravljiva mišljenja sovražnikov prisilila na vojno. Kakor Mi je bolestno dolgo trajanje te, človeštvu naložene trde skušnje, me navdaja vendar pogled na težko borbo, ki vedno iznova opravičuje Moje zaupanje v nepremagljivo silo monarhije, z velikim zadoščenjem.
Vredni svojih hrabrih sinov, ki so v tesni zvezi z armadami Naših slavnih zaveznikov junaško kljubujejo ponovnim navalom presile, izpolnjujejo Moji ljubljeni narodi tudi doma vso visoko mero navdušenega izpolnjevanja dolžnosti, kakor je primerno resnemu velikemu času. Združeni v mogočno voljo za zmago, doprinašajo z moško odločnostje vsako žrtev, ki jo zahteva zagotovitev prihodnjega častnega in trajnega miru. S pravim razumevanjem odredb, potrebnih za blagor domovine, prenašajo vsled vojne potrebne omejitve gospodarskega življenja in izjalovijajo načrtoma na ogroženje obstanka miroljubnega prebivalstva mereče zavratne nakane naših sovražnikov.
Moje srce deli z očetovsko žalostjo z vsakim posameznim Mojih zvestih državljanov skrb, ki ga teži in ki jo tako vztrajno prenašajo, bolest za padle, skrb za drage na bojiščih, motenje blagonosnega mirnega dela, občutno otežkočenje vseh življenjskih pogojev. Toda, opiraje se na vzpodbudne skušnje dveh vojnih let, gledam s polnim zaupanjem v zdaj počasi zorečo prihodnjost z osrečujočo zavestjo, da Moji vrli narodi zmago res zaslužijo, v vernem zaupanju, da jim je ne odreče milost in pravičnost Previdnosti.
*
V teh resnih, a upanja bogatih spominskih dneh čutim potrebo, sporočiti prebivalstvu novic, da me navdaja njega nikdar pešajoče posvedoče-vanje patrijotične požrtvovalnosti s ponosnim ve-
seljem in da hvaležnega srca priznavam njega vrlo, končni uspeh jamčujoče zadržanje.
Pooblaščam Vas, da to v Mojem imenu naznanite prebivalstvu.
Na Dunaju, 31. julijaa 1916.
Franc Jožef 1. r.
Sturgkh 1. r.
Ruska ofenziva.
Veliki boji na severnem bojišču.
Dunaju 30. julija.
Bitke v vzhodni Galiciji in Voliniji se nadaljujejo z nezmanjšano ljutostjo.
V vzhodni Galiciji posebno pri Molodilovu severozapadno Kolomeje. kakor tudi zapadno in severozapadno Bučača so se bili srditi boji. Sovražnik je obnavljal svoje napade noč in dan. Vsi njegovi napori so se ponesrečili z najtežjimi izgubami, posebno med Berestečkom in Stobihvo ob Stohodu započeti napadi mu niso prinesli nikakih usnehov kljub največji uporabi ljudi. Večinoma je ustavil sovražne napadalne vrste že ogenj artiljerije in infanterije. Kjer se ie Rusom mimogrede posrečilo vdreti v naše jarke, kakor zapadno Lučka pri armadi generalobi>rsta Tersztvanskega, smo jih s protinapadi vrgli ven. Pri Kašovki ob Stohodu smo obrambo preložili v tetivo daleko ven molečega loka reke Stohod, potem ko smo I odbili več ruskih sunkov.
Berolin, 29. julija.
Rusi so včeraj razširili svoje napade na dele i odseka ob Stohodu in na fronto severo-zapadno Lučka. Severo-zapadno Sokula izvršen močen na- i pad je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika; slabotnejši sunki na drugih točkah fronte ob Stohodu so se takisto ponesrečili. Severo-zapadno Lučka je sovražniku po večkratnem brezuspešnem navalu prodrl, v našo črto v okolici Tristera
F=»0 D L-1 STE K
Vladimir Korolenko.
Brez besede.
Dalje.
Tam je našel Johna. Zadnje dni je hodil mladi mož večkrat k deklicam ter posedal tam, živahno klepetajoč z Ano, po pol ure in dlje. Tudi sedaj je začul Matvej, stopicajoč po stopnjicah navzgor, njegov glas.
„No, vidite," je govoril, „tako se živi tu v novem svetu. Vendar ne slabp, kaj?" Ko je vstopil Matvej, se je hitro poslovil ter odhitel, da ne zamudi vlaka. Matvej pa je ostal Obraz mu je bil nekoliko bled in oči so zrle žalostno. Ana je povesila glavo ter čakala, kaj ji ima povedati. Matvej se vsede nekoliko neokretno na posteljo, gleda v zadregi na Ano in reče:
„Ali hočeš poslušati, sirota, kar ti bo povedal Matvej Lozinskij?"
„Le govorite, prosim. Saj vas smatram za sorodnika," odvrne deklica tiho.
Matvej je bolestno premišljeval; končno reče:
„Malo dobrega je tu, dekle. Verjemi mi — malo dobrega . . . Sodom in Gomora!"
Roza se je nehote nasmehnila, a govoril je tako žalostno, da so Ani silile solze v oči. Mislila si je samaprisebi, da sodeč po Johnovem pripovedovanju, v Ameriki že celo ni slabo, ako se ume človek prilagoditi razmeram. Pa ni hotela ugovarjati, ampak le tiho je rekla:
Jn kaj je sedaj storiti?"
„Oh, kaj je storiti! Ko bi mogel vzamem svojo culico na hrbet in gorjačo v roko in domov grem s teboj, ko bi se imela tudi preprosjačiti do
doma . . . Raje bi potrkaval na okna v domovini, raje bi vodil slepce, raje bi doma poginil na cesti . . . na cesti ali na polju ... v domovini ... A sedaj to ni mogoče, ker ..."
Podrgne si čelo in potem nadaljuje:
„Ker leži morje vmes ... In Osipovo pismo ne pride . . . sedeti tu z rokami v naročju . . . tudi ne pojde več ... To sem ti hotel povedati, sirota . . . popeljal te bom k oni milostivi gospe . . . k naši rojakinji . . . sam pa hočem pogledati, kaj premore par krepkih pesti . . . In . . . in če se ne izgubim, čakaj name ... Se nikdar se nisem zlagal v življenju ... in ako ne poginem, pridem iri te vzamem seboj . . ."
„To ni bila dobra misel!" vpade hitro mlada Židinja. „Poznamo to gospo . . . Vedno se trudi, da bi vzela v službo novodošla dekleta."
„Bog jo bo za to poplačal," odvrne suhoparno Matvej.
„Pa njej je le na tem," reče Roza zmedeno, „da prav malo plača."
„Glađu umrlo se pri njej ne bo." „In zahteva prav mnogo dela." „Bog ljubi delo."
Matvej je motril Rozo s ponosnim in zani-čljivim pogledom. Mlada Židinja je dobro poznala ta prezerljivi pogled kristjanov. Za Ano je občuti--la že skoro nekako prijateljstvo in tudi zamišljenega modrookega Volinjca je imela rada. Sedaj jo je pa vse to minilo in kratko je odvrnila:
„Storita kar hočeta." In odšla je iz sobe.
„Kar je pri nas slabega je še vedno boljše kakor tukajšnje dobro," pravi Matvej Ani s pouč-ljivim glasom. „Pospravi svoje stvari. Se danes greva tja."
Ana je vzdihovala, pa vzlic temu je poslušno pospravila svoje stvari. Toda Matveju ni bilo po
ter nas pripraviti do tega, da smo opustili svoje, še pred Stohodom ležeče pozicije. Zapadno Lučka je bil ruski napad z našim protisunkom ustavljen. Pri Zvinjačah (vzhodno Gorohova) je bil sovražnik gladko odbit. Eno rusko letalo je bilo v zračnem boju sestreljen južno Perespe.
Armadna skupina gfm. von Hindenburga je z ognjem preprečila, da bi bile močne sovražne patrulje prekoračile Dvino. Uspešno smo bombardirali kolodvorske naprave ob s transporti čet obloženi progi Vilejka—Molodečno—Minsk in kolodvora Pogorjelci in Horodžjeja pred armadno skupino gfm. princa Leopolda Bavarskega. Zvečer se je popolnoma razbil v našem ognju ruski napad južno Škrobove.
Armadna skupina generala von Linsingena.
Sovražni napadi so postali še obsežnejši in silnejši. Raztezali so se danes, izvzemši posamezne odseke, na fronto od Stobihve (ob Stohodu severovzhodno Kovla) do zapadno Berestečka. Razbili so se z ogromnimi izgubami za napadalca večinoma že v zapornem ognju. Le na maloštevilnih mestih cele fronte je prišlo do bojev moža proti možu. Sovražnik, ki je vdrl, je bil s protisunkom zopet vržen nazaj ali pa je bilo njegovo daljnje prodiranje ustavljeno. Ponoči smo izvršili že zda-vnej nameravano umikanje čet iz proti vzhodu molečega loka reke Stohod severno železnice Ko-vel—Revno na kratko tetivo, ne da bi nas sovražnik motil.
Sijajno odbiti napadi.
Dunaj, 31. julija.
Na višinah vzhodno Kilibababe so čete armade Pflanzer-Balfin predpreteklo noč odbile ruski sunek.
Zapadno in severo-zapadno Bučača nadaljuje sovražnik svoje napade slej ko prej z največjo žilavostjo. Tam so se tudi včeraj vršili srditi in trdovratni boji. Zavezniške čete so svoje pozicije obdržale. Neposredno zapadno Brodov se je ponesrečilo več sovražnih ponočnih napadov.
volji, da je Rozo, ko so zapustili mister Borkovo stanovanje, poljubila tako srčno, kakor da bi bila njena lastna sestra.
XIII.
Onega dne so hodili naši ljudje zopet s cu-licami po neviorških cestah, kakor takrat pri dohodu. Le da sedaj ni bil navzoč Dyma, ki je bil že zdavnaj odložil belo haljo ter se docela pridružil Ircem. Komaj, da je vedel za načrte svojih rojakov. Zato pa sta ostala Matvej in Ana pri starem : on v svoji beli halji, ona z belo rutico na glavi. Tudi John je smatral za veliko neumnost, kar si je izmislil Matvej. A kot Ametikanec se ni vtikal v tuje zadeve. Žvižgal je le jezno predse, medtem ko je spremljal Matveja in Ano.
Najprej so hodili peš, potem jih je par konj potegnilo v orjaškem vozu, potem so hodili navzgor in naposled so frčali skozi zrak. Iz ene ulice v drugo — so se vozili dokaj dolgo. V onem mestnem delu, kamor so končno prišli, so stale manjše, priprostejše hiše in široke, ravne, mirne ceste.
Ob nekem vogalu so izstopili in hodili naravnost. Ko bi bilo manj kamenja in bi rasla med kamni semtertja trava, ko bi sredi ceste sedeli mali, napol goli otroci ter bi se izprehajale krave in ko bi se videla le ena hišica s pritličnimi okni in vdrto streho — potem, si je mislil Matvej, bi bila cesta< slična domačim. A tu je bila ena hiša natančno taka kakor druga: vse so bile trinadstropne, vse so imele skrilnate strehe, enaka okna in enako število stopnic. Skratka, kakor dvojčki so stale hiše ob cesti in razlikovale so se druga od druge le po črnih hišnih številkah, ki so bile naslikane na medlem steklu nad hišnim vhodom.
<Dalje.)
V Voliniji je žrtvoval sovražnik včeraj zopet neštete tisoče borilcev brez vsakega uspeha. Kjerkoli je jurišal, pri Zvinjačah, zapadno in severo-zapadno Lučka in na obeh straneh železnice iz Zarnov v Kovel, povsodi so se razbile njegove jurišajoče kolone. Južno Stobihve, kjer se je prehodno vstalil na levem bregu reke Stohod, je bil zopet pognan nazaj. V Voliniji se boreče zavezniške čete so vjele včeraj več ruskih častnikov in 2000 mož ter vplenile tri strojne puške.
Berolin, 31. julija.
Proti armadni skupini generala von Linsingena nadaljevani silni naskoki ruskih vojnih množic, so bili tudi včeraj zmagovito odbiti. Prinesli so sovražniku zopet največje izgube. Najbolj je pritiskal sovražnik na odsek na obeh straneh železnice Kovel—Zarni, med Vitonjecom in Turijo, južno od Turije in na obeh straneh Lipe. Dobro pripravljen protinapad je vrgel sovražnika, ki je bil prodrl pri Zarečju, južno Stobihve, zopet nazaj. Kolikor je dosedaj dognano, je bilo vjetih včeraj 1889 Rusov, med njimi 9 častnikov.
Flotilje naših letalcev so tekom zadnjih bojnih dni prizadejale sovražniku mnogo škode z napadi na bivališča, na korakajoče in počivajoče čete ter na njihove etapne zveze.
Dunaj, 1. avgusta.
Tudi jugozapadno in zapadno od Lučka je sovražnik, očitno prisiljen vsled svojih izredno visokih izgub, napravil pavzo v svojih napadih. Nasprotno pa je severno od najzgornje Turije, nadalje v kolenu Stohoda pri Kašovki in severno železnice iz Sarnov v Kovel nadaljeval svoje napade z nezmanjšano silo. Povsod smo ga deloma že z ognjem, deloma v bližinskem boju zavrnili.
Ob severnovzhodni fronti južno od Pripjata je bilo meseca julija vsega skupaj pripeljanih 90 ruskih častnikov, 18.000 mož in 70 strojnih pušk.
Berolin, 1. avgusta.
S sunkom nemških oddelkov je bila uničena ena posamezna ruska stotnija, ki je prodirala proti Vulki (ob Oginskem kanalu). Zagadno od Logišina smo vjeli v bojih, o katerih smo včeraj poročali, nad 70 mož. Poostren artiljerijski boj na obeh straneh Nobelskega jezera. Vzhodno od jezera smo krvavo zavrnili napad enega sovražnega bataljona. Proti fronti oP Stohodu so se Rusi nadalje utrujali v brezuspošnih napadih; trikrat so bili pri Smolja-rih in severno od tam z ognjem prisiljeni, da so se vrnili, pri Porsku (severovzhodno od železnice Kovel - Rovno) smo jih vrgli s protisunkom, med Vitonjecom in Kisjelinom so do šestič brezuspešno jurišali. Za posest nekaterih jarkov pri Vitonjecu se vrši trdovraten boj. Vjeli smo 5 častnikov in nad 200 mož.
Čete generala v. Linsigna so vjele v juliju 70 častnikov in 10.998 mož ter vplenile 53 strojnih pušk.
Dunaj, 2. avgusta.
V jugo - vzhodni Galiciji se je zlomilo jugo -zapadno od Bučača pri Višnjovičku in na jugu, jugozapadu in zapadu od Brodov več deloma močnih ruskih napadov. Enako so se izjalovili vsi napori nasprotnika med najgornjo Turijo in železnico, ki vodi v Kovel, da bi prebili fronto zaveznikov, ob odporu tam se borečih nemških in avstro -ogrskih čet. Enako usodo je imelo končno več močnih sunkov nasprotnika v kolenu Stohoda pri Kasovki.
Berolin, 2. avgusta.
Jugo - zapadno od Pinska so se ponavljala ruska podvzetja na obeh straneh Nobelskega jezera z ojačenimi silami in se raztegnila na okolico Lub-ješov (ob Stohodu). Gladko smo jih zavrnili.
Večkratni napadi na loku Stohoda (severo -vzhodno od železnice Kovel - Rovno) so se popolnoma zlomili že v zapornem ognju. Vedno iznova je sovražnik brez ozira na svoje izgube na-skakoval naše pozicije med Vitonjecom in Turijo. Ves njegov napor je ostal brezuspešen.
Uradno obvestilo o imenovanju gfm. Hindenbur-ga za vrhovnega poveljnika.
Dunaj, 2. avgusta.
Tekom navzočnosti Nj. veličanstva nemškega cesarja na vzhodni fronti se je izvršila v sporazumu z Nj. c. in kr. apostolskim Veličanstvom nova ureditev poveljniških razmer, ki upošteva položaj, kakršnega je ustvarila splošna ruska ofenziva. r*od generalom feldmaršalom von Hindenburgom je bilo združenih več armadnih skupin zaveznikov k enotni uporabi po dogovoru obeh vrhovnih armadnih vodstev.
Dunaj, 3. avgusta.
Pri Velesnjovu so vrgle naše čete sovražno krdelo, ki je bilo na ozkem delu fronte vdrlo v naše jarke popolnoma zopet ven. Armada gene-ralobersta von Bolim - Ermolli je zavrnila zapadno in jugozapadno Brodov napadalne poskuse. Tudi ob železnici iz Sarnov v Kovel in ob dolenjem Stohodu so se ruski sunki ponesrečili. Sicer je bil sovražnik včeraj mnogo mirnejši, kar je pač pripisati njegovim nad vse velikim izgubam.
Berolin, 3. avgusta.
Na severnem delu fronte nobenega posebnega dogodka. Ruski sunki na obeh straneh Nobelskega jezera so se ponesrečili. Močan napad se je jugozapadno od Lubješov zlomil.
Ob železnici Kovel - Sazni prodirajoče sovražne strelske črte smo s svojim ognjem pregnali. V gozdu Ostrovu, severno od Kisjelina, smo vjeli nad 100 sovražnikov..
Na obeh straneh železnice pri Brodih nameravani sovražni sunki so se izvršili samo proti Po-nikovici in smo jih zavrnili.
V ostalem je vladalo na fronti pičlo bojno delovanje. ■
Pri Rožišču in vzhodno od Torčina smo zbili ruska letala.
Francosko-angl. ofenziva.
Zračni napad na angleško obalo.
Beroiin, 30. julija.
V noči od 28. na 29. julija je pomorsko talsko leta|sko brodovje napadlo srednji del angleškega vzhodnega obrežja in metalo bombe na železniške naprave v Lincolnu, na industrijske naprave pri Norvichu, na pomorski opirališči Grims-by in Immingham in na predstražne ladje pred Humberjem. Eden svetilnikov na izlivu Humberja je bil uničen. Vzlic obstreljevanju z gorečimi izstrelki so se vse zračne ladje vrnile nepoškodovane v domači pristan.
Brezuspešni napadi.
Berolin, 31. julija.
Angleška podjetja pri Pozieresu in Longue-valu so trajala noter do včerašnjega dne. Z njimi se je pričel nov angleško-francoski napad, ki se je izvršil enotno med Louguevalom in Sommeo zjutraj z uporabo najmanj šestih divizij, med tem ko ga je med Pozieresom in Longuevalom čez dan zadržaval naš zaporni ogenj in se je izvršil s takisto zelo močnimi silami šele zvečer v posameznih naskokih. Sovražnik je bil povsod z najtežjimi krvavimi izgubami odbit in ni zavojeval niti pedi zemlje. Ce je prišlo do bojev moža proti možu, so se ti boji vsled drznega elana bavarskih in saksonskih rezervnih čet ter hrabrih Slezvik-Holsteincev končali za nas ugodno. Vjetih je bilo
12 častnikov in 769 sovražnih vojakov, vplenjenih
13 strojnih pušk.
Južno od Somme artiljerijski boji. V okolici pri Prunavu (v Champagni) se je razbil v našem ognju slabotnejši francoski napad.
Vzhodno od Moze je narastel artiljerijski ogenj večkrat do velike ljutosti. Jugo-zapadno utrdbe Thiaumont so se vršili manjši boji z ročnimi granatami.
Na napad sovražnih letalcev na Conflans, smo odgovorili z ognjem na Pont a Mousson. Flotilja francoskih aeroplanov, ki je hitela proti Miillheimu na Badenskem, je bila pri Noieburgu ob Renu od naših Fokkerjev ustavljena, pognana v beg in preganjana. Sovražno vodilno letalo smo zbili sdvero-zapadno Miillhausena na tla. Poročnik HOhendorf je premagal severno Bapaumea enajstega, poročnik VVintgens pa vzhodno Perronea dvanajstega nasprotnika. Po en francoski dvo-krovnik je bil sestreljen zapadno Pont a Mousson in južno Thiancourta (ta z obrambnim ognjem.)
Angleži in Francozi so plačali svoje malenkostne uspehe z izgubo 350.000 mož.
Berolin, 1. avgusta.
Ker je od početka angleško francoske ofenzive v pokrajini ob Sommi — na Angleškem imenovan „She great Sweep" to je „veliko pometanje" — pretekel sedaj 1 mesec, v katerem času naj bi se bila po prejŠnih naznanilih naših sovražnikov pod vsakim pogojem .ivojevala odločitev, je umestno presoditi, kaj vse je bilo od onih dejanj doseženo. Pač so dosegli na črti kakih 28 km vpognjenje nemške fronte približnv 4 km globoko. Toda po svojih izkušnjah z dne 20., 22., 24. in 30. julija pač ne bodo hoteli trditi, da je nemška črta za to na kateri točki le omajana. Ta „uspehu je stal Anghže po zelo previdni cenitvi najmanj 230 tisoč mož. Za cenitev francoskih izgub nam v tem slučaju ni na razpolago zanesljiva podlaga. Celotne izgube naših nasprotnikov bodo znašale torej kakih 350.000 mož, dočim se naše izgube, kakor so obžalovati, po številu s temi izgubami ne dajo niti primerjati. Pri tem smo imeli vsled počasnega napredovanja ofenzive popolnoma čas, da smo za svojo sedanjo prednjo črto zopet izgradili pozicije, ki so nam bile pred njo izgubljene. Da to navedbo pravilno osvetlimo, se še navaja, da nam je prvi mesec bojev v pokrajini ob Mozi pri Verdunu prinesel z izgubo kakih 60.000 mož dvakrat toliko ozemlja^ dočim so Francozi tam v istem času izgubili najmanj 100.0000 mož.
Ves trud zaman.
Berolin, 2. avgusta.
Severno od Somme so se vršili krajevno omejeni, toda ljuti boji, kot posledica velikih na-
padov z dne 30. julija; zapadno od gozda Foure-aux smo vrgli Angleže, ki so bili v ozki fronti vdrli, ven. Gladko smo zaArnili sovražni napad, izvršen v 8 valovvih v okolici Maurepasa. Tik severno od Somme smo popolnoma zavrnili po ljutem boju Francoze iz pristavn Monacu, od koder so zzečer prodrli.
Južno od Somme živahno obojestransko artiljerijsko delovanje, enako tudi na desno od Mo-se zlasti o odseku Thiaumont-Fleurv in vzhodno od Somme; tu smo včeraj zjutraj zagrnili sunke sovražnih čet z ročnimi granatami. Z razsežnimi razstrelitvamismo razdejali francosko pozicijo pri Flirevju v razsegu 200 m; naše patrulje, ki so nato izvršile sunek, so vjele nekaj mož.
Podvzetja sovražnih izvidnih oddelkov so se ponesrečila zapadno od La Basseeja, severno od od Hullucha, južno od Loosa in jugovzhodno od Reimsa.
Vsled metanja bomb iz letal je bila napravljena v Werwiquu, v Belgijskem Cominesu in na drugih krajih za našo fronto, brezpomembna vojaška škoda; med prebivalstvom je mnogo žrtev.
Po eno sovražno letalo smo včeraj in 30. julija z obrambnim ognjem v naših črtah v pokrajini ob Sommi in eno nadaljne včeraj v zračnem boju pri Lihonsu zbili.
Novi nemški uspehi pred Verdunom.
Berolin, 2. avgusta.
Severno od Somme je napadel sovražnik zvečer z zelo močnimi silami, toda brezuspešno, v odseku Maurepas do Somme, ko je bil že popoldne pri delnem podvzetju proti pristavi Monacu vsled hitrega protisunka nemških bataljonov doživel krvav poraz. Ob cesti Maricourt-Clery je prodrl do naših popolnoma zasutih jarkov. Sovražne izgune so zopet precejšnje.
Južno od Somme so se pri Rolloyu in Es-treesu odigravali krajevni boji.
Na desno od Moze smo napredovali severozapadno in zapadno od utrdbe Thiaumont, zavzeli gorski nos severo-vzhopno od utrdbe Soveville in potisnili sovražnika v gorskem gozdu ter v gozdiču Laufee bistveno nazaj. Na nerajnenih vjetih je bilo pripeljanih 19 častnikov, 923 mož in vplenjenih 14 strojnih pušk.
Sovražni letalski napadi na kraje za severnim delom naše fronte, so se ponovili. O vojaški škodi se da komaj govoriti. Izgube med prebivalstvom se množe. Kakor se je naknadno poročalo, je bil v noči na 31. julij napaden tudi kraj Arlon v Belgiji. Jezuitski samostan in cerkev sta zadeta.
Z obrambnim ognjem smo zbili tri sovražna letala, in sicer severno od Arrasa, jugozapadno od Bapauma in pri Pozieresu v zračnem boju, eno pri Monthoisu zbito.
Nov angleški odločilen napad zadušen.
Berolin, 3. avgusta.
Severno od Somme je dal močni sovražni j ogenj med potokom Ancro in Sommo pričakovati ! velik odločilen napad. Vsled našega zapornega ognja je prišlo^ le do časovno in krajevno ločenih, toda težkih bojev. Na obeh straneh ceste Bapaume-Albert in vzhodno od gozda Trones so se zlomili močni angleški napadi. Med Maurepasom in Sommo se je francoski naskok ponavljal do sedmega krata. V žilavi borbi so ostale naše čete gospodarice svoje pozicije, samo v pristavo Monacu in v del jarka severno od Somme je nasprotnik vdrl.
Južno od Somme smo zavrnili pri Barleuxu in Estreesu francoske sunke. Na desno od Mose je postal sovražnik proti Poprovemu vrhu in na fronti od hriba Thiaumont do severno od utrdbe Laufee močne sile k napadu. Ustalil se je na zapadnem delu Poprovega vrha in jugozapadno od Fleuryja v delih naših najsprednejših pozicij ter je v gozdiču Laufee zopet zavzel predvčerajšnjem izgubljene dele jarkov. Ob utrdbi Thiaumont in jugovzhodno Fleuryja smo nasprotnika gladko zavrnili, v gorskem gozdu smo ga, ko je začasno vdrl, s protinapadom in velikimi izgubami za njega vrgli.
Pri sovražnih bombnih napadih na belgijska mesta je bilo med drugimi v Meirelbeku, južno od Genta usmrčenih ali težko ranjenih 16 prebivalcev, med njimi 9 žen in otrok. Naši letalci so napadli sovražne flotilje in jih prisilili, da so se vrnile. En sovražni letalec se je umaknil na ho-landsko ozemlje. V zračnem boju je bil zbit en angleški dvokrovnik južno od Roulers in eno sovražno letalo, trinajsto poročnika Wintgensa, jugozapadno Peronna. Z obrambnim ognjem smo zbili po enega sovražnega letalca pri Boesinghu in severno od Arrasa.
Napad nemških zrakoplovov na London.
Berolin, 1. avgusta.
Več mornariških zrakoplovskih flotilj je v noči od 31. julija na L avgust uspešno napadlo London in vzhodne grofije Anglije ter pri tem obložilo z vidnim uspehom z bombami obrežne naprave, obrambne baterije in vojaško važne industrijske industrijske naprave. Vsi zrakoplovi so se kljub silnemu obstreljevanju, ki se je pričelo že pri odhodu, nepoškodovani vrnili.
Drug napad nemških Zeppelinov na London.
Berolin, 3. avgusta.
V noči od 2. na 3. avgust je napadlo zopet večje število naših mornariških zrakoplovov jugo-' vzhodne grofije Anglije in posebno London, bro-dovno oporišče Harwich, železniške naprave in vojaško važne industrijske naprave v Norfolk z razstrelilnimi in netilnimi bombami in dobrim uspehom. Sovražne lahke bojne sile in letala so zrakoplove pri prihodu napadla, številni reflektorji so jih pri napadu samem obstreljevali. Vsi so se ne-
i poškodovani vrnili.
Italijanska fronta.
Topovski boji.
Italijansko bojišče.
Na višinah jugozapadno Paneveggija smo zavrnili napad italijanskega bataljona. Sicer se vrše na posameznih odsekih fronte živahnejši topovski boji.
Dunaj, 31. julija.
V Dolomitih smo včeraj v ozemlju Tofane krvavo odbili napad več alpinskih bataljonov. Vjeli smo 135 Italijanov, med njimi 9 častnikov ter vplenili 2 strojni puški.
Na soški fronti je sovražna artiljerija ljuto obstreljevala tolminsko in goriško mostišče ter naše pozicije na hribu Sv. Mihaela.
Napad italijanskih letal na Reko.
Dunaj, 2. avgusta.
Dne 1. avgusta ob pol 8. zjutraj je vdrla flotil ja 14 italijanskih velikih bojnih letal preko Pirana v Istro. Linijski poročnik Banfield se je dvignil v Trstu s svojim hidroplanom, zasledoval flotiljo čez vso Istro, dosegel jedro, 7 „Capronijev„ nad Reko v višini 2700 m ter sestrelil eno veliko bojno letalo. Voditelj je mrtev, dva opazovalca sta vjeta. Banfield in njegovo letalo sta ostala nepoškodovana.
Italijanski podmorski čoln vplenjen.
Dunaj, 2. avgusta.
Italijanski podmorski čoln „Giacinto Pullino" je prišel v severni Adriji v naše roke ter srno ga skoro popolnoma nepoškodovanega pripeljali v Pulj. Vsa posadka, obstoječa iz 3 častnikov in 18 mož, je bila neranjena vjeta.
Podmorski čolni v Sredozemskem morju.
;Gorriere della sera" poroča iz Tunisa o potopitvi italijanskega parnika „Angelo", ki je bil od nemškega podmorskega čolna 80 km od afriške obali potopljen. Nemški podmorski čoln se je boril skoro istočasno tudi z nekim japonskim par-nikom. Temu pa se je posrečilo uiti in podmorski čoln se je takoj zopet spravil nad parnik „Ange-lou ter povabil kapitana, da pride na podmorski čoln. Tam so poveljnika prijazno sprejeli. Medtem je odšlo 5 oboroženih pomorščakov na parnik. Ti so vzeli od tam f'ivil, položili bombe in jih nato z električnim kontaktom užgali. Neki Spanec, ki je bil na podmorskem čolnu, je vse to kinemato-grafiral Moštvo parnika „Angelo" se je rešilo na •čolnih in je bilo pozneje sprejeto od nekega angleškega parnika in prepeljano v Algir. Parnik „Se-ra" je imel enako usodo, in tudi japonski parnik, ki je bil zbežal, je bil dva dni pozneje, ko je zapustil pristanišče Algir, potopljen.
Boj v Jadranskem morju.
Dunaj, 3. avgusta.
Skupina naših torpednih ladij je obstreljevala 2. avgusta zjutraj vojaške objekte v Molfetti. De-imolirala je en hangar za letala, zažgala neko tovarno, poškodovala neko drugo; pri povratku so imele te iorpedne ladje in pa križarka „Aspern", ki se jim je pridružila, kratek boj s sovražnim •oddelkom, sestoječim iz 1 križarke in 6 rušilcev. Od naših zadete so krenile sovražne jednote proti jugu ter so izginile. Naše jednote so se vrnile nepoškodovane.
V jutranjih urah istega dne je 5 sovražnih aeroplanov metalo bombe na Drač, ne da bi napravili kakršnokoli škodo ; naši hidroplani, ki so se takoj dvignili, so jih zasledovali. Eden naših hi-droplanov (voditelj pomorski praproščak von Fritsch, opazovalec pom. praproščak Sevvera) je zbil eno sovražnih letal nekaj morskih milj južno Drača ter je lahko poškodovano vplenil. Od obeh letalcev, ki sta zbežala, so pozneje, naše čete vjele 1 častnika.
Torpedna ladja „Magnet" je bila 2. avgusta dopoldne od nekega sovražnega podmorskega čolna lansirana in na zadnjem koncu od torpeda zadeta. Pri tem sta bila 2 moža ubita, 4 ranjeni, 7 se jih pogreša. Ladjo smo spravili v pristanišče.
Na Balkanu.
Svarilo Romuniji.
V očividno oficijoznem uvodnem članku izvajajo „Miinchner Neueste Nachrichten" o položaju V Romuniji: V našem razmerju do Romunije je v
toliko nastala sprememba, da sta Avstrija in Nemčija z ozirorn na brczprimerno agitacijo v Buka-reštu in na očividno ne več prav zanesljivo zadržanje romunske vlade, bili primorani resno opozoriti romunsko vlado na težke posledice, ki bi nastale za Romunijo, ako bi le-ta krenila v tabor naših sovražnikov. Veseli nas, da je dala avstrijska in nemška diplomacija gospodu Bratianu odkrito in pošteno razumeti, da bodo zavezniki brez odloga obrnili svoje zmagovito orožje proti Romuniji in izvojevan boj na romunskih tleh, ako bi romunska vlada res uresničila sklep se bojevati ob strani če-tverozveze.
Pomirljive vesti.
„Fremdenblatt" poroča iz Bukarešte: Značilne za razpoloženje rusofilov so besede Take Jonesca, ki je po avdijenci pri kralju dejal: „Nemci so nam zrasli čez glavo." „Eclair des Balkans" v najstrožjih besedah obsoja protivnike kralja Ferdinanda ter ga slavi kot najenergičnejiega in najbolj patri jotičnega Hohenzollerca, ki je državo obvaroval katastrofe. Načrti rusofilov da so se popolnoma popolnoma ponesrečili.
Izmenjava blaga med Romunijo in Avstrijo je, kakor poročajo iz Budimpešte, v polnem teku. Vsak dan pride čez 180 vagonov raznih surovin in žita čez romunsko mejo, naši vlaki pa dovažajo v Romunijo industrijalne produkte. Romunija je naročila v Avstriji in Nemčiji tudi 80.000 ton premoga, ki se že dovaža po Donavi v romunska pristanišča.
DNEVNE VESTI.
Grof Andrassv v avdijenci. Voditelj madžarske opozicije grof Andrassv je bil po svojem povratku iz Berlina sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Napram žurnalistom je izjavil, da ne more o svojih političnih poslih dati prav nobenega pojasnila. Grof Apponvi in Štefan Rakovszkv, ki sta se nahajala nekaj dni na Dunaja, nameravata koncem tedna prositi za avdijenco pri cesarju. Grof Andrassv se je vrnil v Budimpešto, kjer je opetovano konferiral z grofom Tiszo. Opozicijonalni voditelji izjavljajo, da se tičejo vsa ta posvetovanja silno važnih zadev.
Habsburški rod. Ob cesarjevem rojstnem dnevu priredita ljudski šoli v Kranju z učenci in učenkami teh šol mladinsko spevoigro z naslovom „Habsburški r o d". Igra vsebuje deklamacije, eno- in dvoglasne zbore ter skioptične slike. Natančni spored priobčimo v prihodnji številki.
Prošnje za oprostitev od vojaške službe.
Čedalje bolj se pojavljajo slučaji, da stranke prošnje za oprostitev od vojaške službe vpošljajo neposredno c. in kr. vojnemu ministrstvu, c. kr. poljedelskemu ministrstvu, c. in kr. vojaškemu poveljstvu, c. kr. deželnemu predsedništvu itd. Znova opozarjamo, da je vse prošnje za oprostitev od vojaške službe vlagati pri okrajnem glavarstvu, sicer se v bodoče ne bodo vpoštevale ne tu ne tam. Prošnje je kolkovati z 1 K, prilog s 50 v.
Umrl je v Tridentu c. in kr. nadognjičar Miško Mohor, sin tukajšnjega organista gđa. Mihe Mohorja. Dne 21. julija na Asiaški planoti od granate dvakrat zadet v glavo, je podlegel ranam v bolnici v Tridentu, kjer so ga včeraj pokopali. Pokojnik, značajen in vesten človek, je ostavil ženo in enoletnega sinčka. Bodi tuja zemlja lahka slovenskemu junaku!
Padel je 9. julija na italijanskem bojišču Lovro Sclar, doma iz Založ pri Podnartu na Gorenjskem. Bil je vedno vnet naprednjak in je iskreno ljubil slovensko stvar.|
Železni denar. Dne 3. t. m. so prišli v promet dvajsetvinarski novci iz železa. Nakovanih je že nad 40 milijonov komadov. V drž. kovačnici za
denar izdelajo dnevno 600.000 železnih dvajsetvi-narskih novcev,. 120.000 desetvinarskih novcev iz novega srebra mi 150.000 srebrnih kron. Obenem se bo zače-lio jsemati iz prometa dvajset in deset-vinarske novce- u nikla oziroma alpake in se bo ta materijal dal vojni upravi na razpolaganje.
20vinarski novci iz niklja veljajo samo še do 31. decembra t. 1. v privatnem prometu. Na njih mesto stopijo železni novci.
Draginjska podpora za častnike. V zaledju uslužbeni vojaški gažisti X. in XI. razreda, ki so bili dne 1. avgusta upravičeni za pripravljenostno doklado, dobe izredno enkratno podporo, ki znaša od 60 do 400 K.
Zvišanje djet državnih uradnikov. Izšla je ces. naredba, ki zvišuje dijete državnih uradnikov 11. do 9. plačil, razreda za 50°/0, 8. do 6. plačilnega razreda za 40%, 5. plačilnega razreda za 35% in 4. do 1. plačilnega razreda za 30% ter pisarniških oficijantov, pomočnikov, poduradnikov in slug za 50%. Te doklade veljajo, če traja odsotnost od službenega kraja več kot 14 dni, le za prvih 14 dni.
Najvišje cene za seno in slamo. ^Vsled odredbe c. kr. poljedelskega ministrstva je c. kr. deželna vlada naznanila vsem političnim oblastem z razglasom z dne 26. julija t. 1. štev. 23.799, da ostane cena za seno in slamo ravno taka kakor je bila določena z ministrsko naredbo z dne 10. januarja 1916 drž. zak. št. 12, namreč za 100 kg sena 13 K, za 100 kg navadne slame 8 K in za 100 kg skope 9 K z vsemi dosedaj veljavnimi pri-bitki za stiskanje oziroma za vezavo in za dovoz.
Žito se mora ponuditi v nakup komisarju vojno - žitnega zavoda. V nasprotju z lani, ko so smeli poljedelci v mesecih od julija do oktobra preko domače potrebe pridelano žito prosto prodajati in se jim je za to predčasno odprodajo priznala nagrada v obliki dodatka k ceni, se z novo cesarsko naredbo z dne 11. junija 1916, drž. zak. št, 176, odreja dolžnost oddaje — splošno in brez izjeme — že z dnem, ko se žetev pospravi. Letos se prične torej dolžnost oddaje žita, pridelanega I preko domače potrebe, z dnem, ko se spravi letina pod streho. Na ta razloček se naše ljudstvo še posebno opozarja, da ne zabrede v neprilike s postavo. Tudi bodo žitne cene v kasnejših mesecih ! znatno padle. Po novi cesarski naredbi so polje-j delci dolžni, nele imeti na razpolago za vojni žit-| noprometni urad ono žito, kar so ga pridelali pre-j ko svoje potrebe za dom, temveč ga morajo sami I od sebe ponuditi v nakup komisarju navedenega zavoda, ne da bi čakali na kak poseben poziv v to. Deželna vlada je odredila, da se imajo te ponudbe naznaniti tekom 14 dni po končani mlačvi, in sicer komisarju ljubljanske podružnice navedenega zavoda. Vpelje se strogo nadzorovanje in vsaka opustitev ali zamuditev ponudbe bo strogo kaznovana.
Pivo se je zopet podražilo s 1. avgustom j 1916, in sicer v sodcih za 4 K, v steklenicah pa ! za 5 K pri hektolitru.
Kupi se dvokolo.
Več v upravništvu „Save".
Mesečna soba
se odda takoj.
Natančneje v upravništvu lista.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, brat, sin in svak, gosp.
MIŠKO MOHOR
c. in kr. nadognjičar
ranjen dne 21. julija 1916. na Asiaški planoti, podlegel ranam v bolnici.
Pogreb nepozabnega rajnika se je vršil v Tridentu, v petek, dne 4. avgusta ob 8. uri zjutraj.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kranju, dne 3. avgusta 1916.
34
Žalujoča soproga in sorodniki.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•o
N
"5
>
u
i)
N
a
O
o o
© o
T3
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
(i 52—2S
O O
© o o
a
N
rt -i
<S
N
P£ 5T a.
j^!
II
II
II
u
kosa sedanjosti ■
% I ..KINO IDEAL" V LJUBLJANI.
je
II
II
u
»i
.Gorenjska kosa
■katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Siiberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno »Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopieje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero
Hse jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z »Gorenjsko koso", naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v
II Prvi gorenjski razpošiljalni jj
!! IVAN SAVNIK, KRANJ.
u n u n
„GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za  ženske,  ker je lahka kot pero.
17 24-15
60 6
65
70 7
75
80 cm 8 pesti
dolga
2 60, 2 70, 2 80, 290, 3— K
Da je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem.
II II II
II
največja slovenska hranilnica!
Mestna hranilnica
00
I
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Koncem leta 1915 je imela vlog Rezervnega zaklada.....
K 48.500.000« „    i .330.000-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka.      /■ w / brez odbitka.
47A
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na  zemljišča  in  poslopja   na  Kranjskem proti 5° o, izven  Kranjske  pa proti 5'4°0 obrestim in proti najmanj 1% oziroma 3 4° o odplačevanju na dolg.
tf
J
91 B
te in
Soboto 5.,
nedeljo 6.,
ponedeljek 7. avgusta:
oo o
- O °n
S2
■s a
s a >
m .
— T3
4> tU
■o C •C .O
OO
Film slovite „Deckla" f. dr. Berlin:
nepopisan list
Detektivski kriminalni roman v 4 dejanjih. Sestavil Delmont. Za mladino neprimerno 1
Torek 8.,
sreda 9.,
četrtek 10. avgusta:
Senzacija nad senzacijo:
Eno noč v Malinu v Newyorku.
Plesni komad [v 4 dejanjih. Z originalno amerikansko godbo! Za mladino neprimerno!
99
Prednaznanilo : soboto 12.—14. avgusta :
SALAMB0"
! t   Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu   ! t
OO
s a
n n
P-5* _.«-a 3
■o £
3 mL
a sr
N ■•
o
O* -
j"
a
*L šJlM zdravje
želodca! ^
Zahtevajte izrecno
99
ga ni!
Po njem ti jed diši,
v
Zehćec ne opeša In glava ne boli! t\SiYZdhz\
FLORIAN"
Zavračajte po~
i
Najstarejša       j> ''/. trgovina
Ferd. Sajovic
v Kranju
(poprej J- C- Pleiweiss)
2 52—30
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, letenskih modnih blagov, cefirov in hatistov za ženske bluze in obleke, pike, kambrikov, levantinov, sevijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvillin /a /imnirc, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakliimega bluga.
Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti.
Snežne kape, tretenike, naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.