ISSN 7704-01993
9 ..______
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 ■■I04;3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 30. januarja 2003 / letnik LVI / št. 4 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT
TA TEDEN / ta teden
''Odposlanci nelegitimni
"^^T-jub predvolilnim obljubam, da v novem man-
m^ datu v mestni občini Ptuj ne bo podžupanov (v ^^ prejšnjem so bili ob neprofesionalnem županu trije), se bo novi župan, ki delo sicer opravlja profesionalno, m.oral zelo km.alu razgledati po mestnem svetu in na podžupansko funkcijo predlagati enega izmed njih. Tudi odbori mestnega sveta, ki so vse prej kot močni in naj bi mu bili v pomoč pri delu namesto podžupanov, jih ne morejo nadomestiti. Pa tudi zakon o lokalni samoupravi "zahteva", da ima občina najmanj enega podžupana. Občina torej, ne župan, mora imeti podžupana. Ta pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz njegove pristojnosti, za katere ga pooblasti. Podžupan ga tudi nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če je podžupanov več, župana nadomešča tisti podžupan, ki ga določi župan, oziroma najstarejši, če ga župan ne določi.
Če je po osmih letih neprofesionalnega županovanja mestna občina dobila profesionalnega župana, mora ta svojo profesionalnost nenehno dokazovati. Tudi s tem, da bo lahko profesionalno delal, ker če pomočnikov (podžupanov) ne bo imel, se bo začel izgubljati v podrobnostih. Od vsakokratnih odposlancev iz vrst svetnikov pa haska ne bo, čeprav ni rečeno, da jih kdaj ne bo treba "uporabiti", ko tako župan kot podžupan svoje funkcije iz določenih razlogov ne bosta mogla opravljati. Za varčevanje pri plačilu za opravljanje funkcije podžupana nagrad po izteku mandata ne bo. Štelo bo le kvalitetno opravljeno delo - izpolnjene predvolilne obljube. 1,6 milijona tolarjev bruto, kolikor stane en podžupan letno, te občine
ne bo spravilo na beraško	i m ,i
palico; pa tudi drugi pod-	"
župan ne.
Vsak četrtek priloga TV okno - najpopolnejši pregled TV sporedov. Ta teden iz Tednikovega uredništva:
-	Benka: »Najlepši je zame Ptuj, najbolj seksi moški pa korant!«
-	Simona - nova vinska kraljica
-	Nagradna križanka
I Med vsemi prispelimi glasovnicami bomo izžrebali 30 n^rajencev in jih ' s turistično agencijo Anka popeljali na enodnevni izlet presenečenja.
POZOR, ODJUGA!
Odmrznjene cene vozil letnika 2002!
Polo: -200.000 SIT Golf: -330.000 SIT Passat: -500.000 SIT
Velja za lenik ZOOZ, Itevilo tozu In modelov je omejeno.
Dominko d.o.o., Zadnjžni trg 8, 2251 Ptuf TEL: 02/788-11-50
pit
Kopalnice z navdihom.
20 let tradicije
I PEFTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
v gEORđ.o.o.,ZrkoTBkacaata 87,2000 Maribor	^
Smučarski praznik pod Pohorjem je spet zbral vrhunske tekmovalke in množico gledalcev ... Foto: Martin Ozmec
PTUJ / perutnina v letu 2002
Najvei/e spremembe v stoletni zgodovini
Sedež predelovalne industrije in distribucijski center Perutnine v Ptuju
S pripojitvijo Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj je postala Perutnina Ptuj največje kmetijsko in živilsko predelovalno podjetje v Sloveniji, ki obvladuje vse faze perutninarske in puranje proizvodnje, obdeluje pa tudi 3.500 hektarjev kmetijskih
površin, v njeni sestavi je druga največja prašičja farma v državi, pa tudi znana ptujska vinska klet. Pripojitev omenjenih družb pomeni tudi največjo organizacijsko spremembo v skoraj stoletni zgodovini podjetja.
Vei na strani 9.
hajdina i
Posvet o cesti smrti
V skrbi za izboljšanje prometne varnosti krajanov občine Hajdina, predvsem vasi, skozi katere vodi hitra cesta Maribor - Hajdina - Podlehnik, ki so ji že pred leti nadeli ime "cesta smrti", so člani Civilne iniciative krajanov za to nedeljo, 2. februarja, ob 10. uri v domu krajanov v Skorbi sklicali problemski posvet o nujnosti izgradnje hitre ceste, ki bo vodila mimo naselij. Poleg varnosti svojih občanov bi z novo traso, o kateri potekajo dogovori že nekaj let, zagotovili tudi ekološko izboljšavo, saj bi se izognili tudi strupenim snovem iz izpušnih plinov.
-OM

KUMHO
TYRES
FAMAOTO
Zavri 7a, 2283 Zmri
ŠPORTNI ZAVOD
Tradicionalna športno - zabavna prireditev
PROGLASITEV NAJUSPEŠNEJŠIH ŠPORTNIKOV LETA 2002
petek, 31. januar 2003 ob 18. uri v Gimrmziji Ptuj. Hjudno vabljeni!	Vstop prost!
ODSLEJ LAŽJE PARKIRANJE V HIPERMARKETU SPAR PTUJ
"ziher
plačilo na obroke
te te
743 08 10 743 08 15
SOLSTVO
PTUJ: Župan išče nove poti ...
STRAN 3
GOSPODARSTVO
PTUJ: Letošnji krofi že z nove linije
STRAN 4
KRONIKA
PTUJ: Manj rojstev, več porok, manj smrti
STRAN 6
POLITIKA
KIDRIČEVO: Težko je preboleti poraz ...
STRAN 7
9770040197053
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
SLOVESNOST OB 58. OBLETNICI OSVOBODITVE AUSCHWITZA
V Ljubljani je bila v nedeljo, 26.januarja, spominska proslava ob 58. obletnici osvoboditve koncentracijskega tabori{~a Auschwitz. Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na žrtve nacizma je potekala tudi v Auschwitzu na Poljskem, lokalne proslave pa so bile {e v ve~ drugih evropskih državah.
SLOVENIJA - EDINA O ČLANSTVU V NATU NA REFERENDUMU
Slovenski volivci bodo predvidoma 23. marca na referendumu odlo~ali o tem, ali naj Slovenija postane ~lanica zveze NATO. Slovenija je tako edina med sedmimi kandidatkami, ki so novembra lani v Pragi prejele vabilo v zavezni{tvo, ki bo o ~lanstvu odlo~ala na referendumu. Ta bo posvetovalne, torej nezavezujo~e narave, vendar pa uradna politika, ki skoraj enotno podpira vstop v NATO, zatrjuje, da bo ljudsko voljo spo{tovala. DZ naj bi referendum razpisal na januarski redni seji, ki se za~ne v ponedeljek, ali pa na izredni seji.
EVROPSKA KOMISIJA ODPRLA NOV PORTAL ZA DR@AVLJANE
Evropska komisija je pripravila nov internetni portal, s katerim naj bi evropskim državljanom omogo~ili, da se bo pri oblikovanju vseh evropskih politik sli{al tudi njihov glas. Novi portal z geslom 'Va{ glas v Evropi' (http:/europa.eu.int/yourvoice) bo deloval v vseh 11 uradnih jezikih držav ~lanic Evropske unije, so danes spo-ro~ili v Bruslju.
POLITBAROMETER: PODPORA VLADI OBČUTNO NIŽJA
Pri podpori vstopu Slovenije v zvezo NATO je pri{lo do premika navzdol, saj bi na referendumu za vstop v zvezo, ~e bi bil minulo nedeljo, za glasovalo 44 odstotkov vpra{anih (prej{nji mesec 50), proti pa 39 odstotkov (decembra 30), so pokazali rezultati redne mese~ne javnomnenjske raziskave, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja in množi~nih komunikacij na In{titutu za družbene vede FDV v Ljubljani. Delež neopredeljenih o tem vpra-{anju se je rahlo zmanj{al, z 20 odstotkov v prej{njem mesecu na sedanjih 17. Prav tako je padla tudi podpora vladi - podprlo jo je namre~ 48 odstotkov anketiranih, medtem ko jo je decembra podpiralo {e 63 odstotkov respondentov -, vendar je po mnenju predstojnika centra Nika To{a pri tem vpra{anju bolj pomemben podatek o nepodpori vladi (31 odstotkov), ki je ista kot decembra. Podpora vstopu v Evropsko unijo {e naprej ostaja stabilna.
SEG PODPIRA GRADNJO DŽAMIJE V LJUBLJANI
Stranka ekolo{kih gibanj Slovenije (SEG) ob polemikah o gradnji džamije zavra~a povezovanje katerekoli vere s politiko, saj "vera v politiki razdvaja, namesto da bi povezovala, in ustvarja sov-ra{tvo namesto ljubezni". Stranka podpira zadovoljevanje verskih potreb muslimanskih vernikov v Sloveniji, ki naj se uresni~i tudi z gradnjo džamije v Ljubljani, so sporo~ili iz SEG.
PO SVETU
HRVAŠKA ZA NEK ZAHTEVA 717,5 MILIJONA DOLARJEV
Hrva{ko elektrogospodarstvo (HEP) je v ponedeljek na slovensko vlado naslovilo zadnjo predarbitražno ponudbo za mirno re{i-tev spora o Nuklearni elektrarni Kr{ko (NEK). V njej se Sloveniji predlaga finan~na poravnava za hrva{ko lastnino, ki je bila Hr-va{ki z uredbo slovenske vlade odvzeta 30. julija 1998, poro~a dana{nji hrva{ki ~asnik Vjesnik. Po poro~anju ~asnika HEP kot od{kodnino za odvzeto polovico nuklearke zahteva 717,5 milijona dolarjev, kolikor je bil leta 1998 po njihovi oceni vreden hrva{ki so-vlagateljski delež v NEK.
HRVAŠKI SKLAD ZA PRIVATIZACIJO: PONUDBA TERM ČATEŽ JE NAJBOLJŠA
Hrva{ki sklad za privatizacijo je pripravil osnutek kupoprodajne pogodbe za Sun~ani Hvar, v. d. predsednika sklada Kre{imir Star~evi~ pa je na ponedeljkovi novinarski konferenci izrazil upanje, da bodo pogajanja s Termami Čatež kot kupcem hvarske hotelske verige sklenjena do danes. Po Starcevicevih zagotovilih so na skladu pogodbo pripravljeni dokončati do današnje vladne seje, vendar to ni odvisno le od njih, pač pa tudi od druge pogajalske strani. Hrvaški premier Ivica Račan je pred ponedeljkovim odhodom v Bruselj izjavil, da bo predlog pogodbe o prodaji Sunč-anega Hvara Termam Čatež še ta teden na vladi, ta pa bo odločila, ali ga bo sprejela ali ne, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
NA SVETU TRENUTNO 180 MILIJONOV BREZPOSELNIH
Mednarodna organizacija dela (ILO) v poročilu o svetovni brezposelnosti med drugim ugotavlja, da je na svetu trenutno 180 milijonov brezposelnih, kar predstavlja 6,5 odstotka vseh za delo sposobnih ljudi. To število se je v zadnjih dveh letih povečalo za 20 milijonov. Če upoštevamo tudi tiste, ki so sicer zaposleni, vendar zaslužijo komaj za preživetje, pa je številka še veliko večja, zaradi česar je položaj zelo zaskrbljujoč, je v poročilu o trendu globalne zaposlenosti dejala predstavnica ILO Claire Harasty.
HITRA VOJNA V IRAKU - DOBRA ZA SVETOVNO GOSPODARSTVO?
Hitra vojna proti Iraku bi povzročila močan padec cen nafte in dala ZDA zagon za gospodarsko rast. Do takšnega zaključka je prišla raziskava britanskega kluba približno 55.000 managerjev Inštitut direktorjev, ki so jo danes predstavili v Londonu. V primeru daljšega napada na Bagdad bi cena nafte skokovito poskočila, v najpomembnejšem gospodarstvu na svetu pa bi prišlo do recesije.
sta
GORNJA RADGONA / četrti trstenjakovi dnevi
Trstenjak med ljudmi
V organizaciji občine Gornja Radgona ter župnijskega urada svetega Petra Gornja Radgona so potekali že ~etrti Trstenjakovi dnevi. Namen srečanja pa je bil podrobneje predstaviti priznanega znanstvenika, filozofa, psihologa, antropologa in teologa, ki je bil leta 1906 rojen v Rod-mošcih pri Gornji Radgoni in katerega delo obsega 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih ter več kot 500 znanstvenih, strokovnih in kulturnih člankov.
Kot je dejala psihologinja na osnovni šoli Gornja Radgona Majda Štrakl, je predstavlja srečanje možnost izmenjave mnenj ter seznanjanja z novimi spoznanji strokovnjakov, ki delujejo na področju izobraževanja, pa tudi druženju, saj so na srečanje povabili učitelje šol z območja bivše občine Gornja Radgona ter vzgojitelje vrtcev Radenci in Gornja Radgona.
Dvodnevno srečanje je prineslo številna predavanja pri-
znanih strokovnjakov. Prvi dan je bil posvečen dr. Trstenjaku kot psihologu in antropologu, drugi dan pa bolj obujanju spomina na dr. Trstenjaka kot teologa. Najpomembnejši del tovrstnih srečanj so predvsem nova spoznanja strokovnjakov, ki se v okviru raznih fakultet in ustanov znanstveno ukvarjajo s področji vzgoje in izobraževanja. In teh je bilo veliko, saj so svoje prispevke predstavili dr. Karin Bakračevič Vukman, ki je govorila o novejših teori-
jah razvoja mišljenja, dr. Norbert Jaušovec s predavanjem o uporabi psiholoških teorij pri poučevanju, prof. dr. Vinko Potočnik s strokovnim referatom o strahovih Slovencev na poti v Evropo ter prof. dr. Janez Ju-hant z referatom o strahovih modernega človeka.
Majda Štrakl sicer meni, da domačini pomen Trstenjakovih del znajo ceniti: "Mislim, da je njegovo delo poznano med mladino, ki študira, med učitelji in ljudmi, ki so študirali tudi druge veje, ne samo psihologijo. Kar se tiče ljudi na splošno, pa menim, da so ga bolj poznali kot teologa in ga cenijo bolj po tej plati."
Srečanje je v teh štirih letih veliko pridobilo tako po vsebinski plati kot tudi po veljavi. S tem se je strinjala tudi prorek-
torica Univerze v Mariboru dr. Zinka Zorko, ki je na srečanju imela uvodni nagovor: "Zdi se mi, da je zelo pomembno, da se ob in v Trstenjakovem imenu združujejo pedagoški delavci, učitelji in drugi strokovni delavci na šolah, da se dejansko na neki način tudi s tem oddolžimo dr. Trstenjaku, ki je bil tako vsestranski znanstvenik, in da se novosti iz stroke tudi na tak nevsiljivi način prenašajo na tiste, ki dejansko to stroko razvijajo in tudi najbolj potrebujejo pri svojem pedagoškem delu."
Udeleženci so drugi dan srečanja odkrili še spominsko obeležje dr. Antona Trstenjaka, katerega avtor je domačin iz Ne-gove, akademski slikar Mirko Bratuša.
Natalija Skrlec
LENART / ustanavljajo rotary klub
Za ve~ dobrega v okolju
Rotarijanstvo je združenje poklicno aktivnih moških in žensk širom po svetu. Ta organizacija pričakuje od svojih članov odlično poklicno delo, osebno integriteto, odprtost in pripravljenost za delovanje v korist skupnosti. Rotarijci so združenje svobodnih ljudi brez predsodkov glede vere, rase, narodnosti in demokratičnih strank. V več kot 90 letih je postalo svetovno gibanje in šteje več 1,2 milijona članov.
Tudi v Lenartu se je pojavila želja, da ustanovijo Rotary klub. Pripravljalni odbor sestavljajo mag. Ivan Vogrin, Karl Vo-grinčič in Jožef Kramberger. O tem, zakaj želijo ustanoviti Rotary klub Lenart — Slovenske gorice, pa je mag. Ivan Vogrin povedal: "V Lenartu je že nekaj let prisotna želja, da bi ustanovili klub podjetnikov, poslovnežev oziroma ljudi, ki pozitivno razmišljajo, pozitivno delujejo in gledajo na življenje pozitivno ter želijo delati dobro okolju. Klub podjetnikov se nam je zdel preozek izraz, ker bi zajel
samo en sloj ljudi. Rotarijan-stvo pa deluje po točno določenih pravilih, in kar se nam je zdelo najbolj pozitivno, je, da je na teh srečanjih prepovedano govoriti o politiki. V Lenartu smo si namreč že nekaj let prizadevali, da bi politikantstvo izločili iz občinskega oziroma življenja ljudi."
V sredo, 22. januarja, so se kandidati za članstvo sestali na pripravljalnem sestanku. Pravila delovanja in poslanstvo Rotary kluba so jim predstavili Gregor Pivec, Nikola Šoštarič
Pravila delovanja je pojasnil Gregor Pivec iz Rotary kluba Maribor; zraven sta pobudnika ustanovitve Rotary kluba v Lenartu mag. Ivan Vogrin in Karel Vogrin~i~
in Davorin Kralj iz botrskega Rotary kluba Maribor grad. Kandidati so se dogovorili, da se ponovno sestanejo naslednjo
sredo na pripravljalnem sestanku, ki ga bo vodil Karl Vo-grinčič.
Zmago Salamun
tednikova anketa
Nasi bralci o Natu in EU
Janez Janžekovič, Muretin-
ci: "Mislim, da je Slovenija premajhna država za Nato. Mi ga ne potrebujemo, bolj Nato potrebuje nas. Nasprotno pa je EU za nas priložnost, ki jo moramo čim bolje izkoristiti. Pri tem pa previdnost tudi ni odveč, v nobenem primeru pa z vstopom ne smemo izgubljati."
Vinko Pečuh, Bratislavci:
"Glede obeh sem nevtralen, nisem niti za niti proti."
Angelca Podbreznik, Ptuj: "Sem proti Natu, vstop v EU pa podpiram, ker mislim, da lahko kot država samo pridobimo."
Ivan Kolari~, Ptuj: "Približevanje Evropi je pozitivno, glede Nata pa sem zadržan. Sicer pa bomo videli, kaj bo pokazal referendum."
Danilo Ciglar, Ptuj: "Mislim, da Slovenija Nata ne potrebuje. Država naj raje poskrbi za druge zadeve, da bomo lahko normalno živeli, da bomo imeli delo, da se bo spoštovala finančna disciplina in podobno. Tudi glede EU ni potrebno hiteti. Uredimo najprej, kar je potrebno znotraj države, potem pa se bomo že lahko pametno od-
ločili. Kot notranje neurejena država že ne bomo uživali ugleda."
Dalida Ile{i~, Ptuj: "Ne strinjam se, da gremo v Nato. Tudi glede EU sem skeptična, zaradi turizma bi sicer že bilo bolje, da smo zraven, kar pa zadeva druga področja, pa ne vidim nobene prednosti."
MG
Janez Janžekovi~, Vinko Pe~uh, Angelca Podbreznik, Ivan Kolari~, Danilo Ciglar in Dalida Ileši~. Foto: Črtomir Goznik
AKTUALNO
PTUJ / pred 14. razstavo dobrot slovenskih kmetij
Prijave do 10. februarja
Ptujski minoritski samostan bo od 4. do 7. aprila prizorišče tradicionalne razstave dobrot slovenskih kmetij. Organizatorji pričakujejo tudi letos sodelovanje več kot 500 kmetij z območja cele Slovenije in krepko nad 700 izdelkov spretnih kmečkih rok. Priprave na prireditev so že stekle in prve dni februarja je zadnji čas za prijave.
Udeleženci predhodnega ocenjevanja in razstave se morajo prijaviti najkasneje do 10. februarja. Prijave je potrebno oddati osebno v pisni obliki in pla~ati 3 tis~ tolarjev kotizacije, sprejemajo jih svetovalke za kme~ko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji širom Slovenije, na našem obmo~ju pa Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj in njegove izpostave v Lenartu, Ormožu in Slovenski Bistrici, ter Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. V ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mle~nimi, krušnimi in mesnimi izdelki, doma~im oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sad-
jem, marmeladami in vinom. Za mesne izdelke morajo lastniki priložiti fotokopijo potrdila o veterinarskem pregledu živali. Novost letošnjega ocenjevanja je tudi možnost sodelovanja s sadnim vinom ali moštom (tol-kljo oz. tuklo), prav tako z marmeladami; te so lahko iz ene vrste sadja, mešane in džemi. Še ena novost je ocenjevanje embalaže, ki mora biti v ocenjevanju skupaj z izdelkom v njej.
Ve~ji del izdelkov, namenjenih ocenjevanju, bo potrebno organizatorjem dostaviti do 6. marca, mle~ne in krušne izdelke s krajšim rokom trajanja pa bodo prijavljene kmetije dosta-
vile drugega aprila. Pri ocenjevanju dobrot sodelujejo številne komisije, ki vodijo o tem zapisnik; ta je lastniku ocenjenih izdelkov informacija, kje so morebitne napake izdelka, da jih lahko v prihodnje odpravi. Iz-
delki, ki dobijo zlato, srebrno ali bronasto priznaje, sodelujejo na razstavi.
Organizatorji 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij so Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijska svetovalna služba, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Mestna ob~ina Ptuj.
JB
V Ptuju bo letos od 4. do 7. aprila že 14. razstava "Dobrote slovenskih kmetij". Foto: C. Goznik
PTUJ / mestna četrt jezero se brez vodstva
Omamna sladkost predsedniškega stolika
Za ponedeljkovo 3. sejo sveta mestne četrti Jezero je mogoče reči, da je šlo še za en sestanek s starimi oziroma novimi protagonisti za novo vodstvo četrti. Bitka o tem, kateremu naselju naj bi pripadlo predsednikovanje v novem mandatu, se bije med Budino in Spuhljo.
Dva mandata zapored je bila predsednica sveta Marija Cvetko iz Budine, ki je tudi podpisala pogodbo o gradnji za Cero Gajke z županom mestne ob~-ine Ptuj, na lokalnih volitvah pa je tudi dobila najve~jo podporo. Tudi dosedanja praksa v mestni ob~ini je bila takšna, da je v primeru neodlo~enega rezultata pri volitvah presednika v ~etrt-nih svetih bil izbran kandidat, ki je dobil ve~je število glasov na lokalnih volitvah. Svoj prav pa imajo tudi Spuhljani, ki so pre-pri~ani, da sedaj prihaja njihov ~as, še zlasti tudi zato, ker so se na referendumu pozitivno izrekli o gradnji novega centra za odlaganje odpadkov.
Na prejšnjih dveh sejah pozi-
tivnega izida glasovanja ni bilo, saj do novega vodstva niso prišli. V igri sta bila dva kandidata: Edvard Strelec in Marija Cvetko. Na konstitutivni seji, ki je bila že 23. decembra lansko leto, je Edvard Strelec dobil štiri glasove za, štirje ~lani sveta so se glasovanja vzdržali, Marija Cvetko je dobila 4 glasove za, štirje so bili proti. Glede na to, da ~etrtni svet sprejema odlo~itve z ve~ino opredeljenih glasov nav-zo~ih ~lanov (glas je opredeljen, ~e se glasi "za" ali "proti"), bi po tej razlagi, ki so jo pripravili v oddelku za splošne zadeve mestne ob~ine Ptuj, moral biti za predsednika izvoljen Edvard Strelec. V uradu za lokalno samoupravo pri ministrstvu za notranje zadeve pa glede konkretne
zadeve, ko zaradi parnega števila ~lanov sveta ni bilo mogo~e izvoliti predsednika sveta, navajajo, da v takih primerih velja splošno pravilo: ~e kljub ponovitvi glasovanja (dvakratnemu glasovanju) nih~e ne dobi potrebne ve~ine, je kandidacijski postopek kon~an. Predlagatelji kandidatur kandidacijski postopek ponovijo, ponovi se postopek glasovanja. Ob tem v uradu za lokalno samoupravo tudi ugotavljajo, da bo v primeru mestne ~etrti Jezero problem verjetno potrebno reševati s politi~nim soglasjem.
Tudi v novem krogu sta bila najprej kandidata za predsednika sveta Marija Cvetko in Edvard Stelec. Ker rešitve ni bilo oziroma predsednik ni bil izvoljen, so po odmoru startali z dodatnim predlogom, da bi se v štirih letih na predsedniškem oziroma popredsedniškem mestu na dve leti izmenjevala že omenjena kandidata. Vendar
RADIODITEDNIK
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ANKETIRANCEV DRUŽBE RADIO TEDNIK PTUJ
Med prispelimi 848 anketami smo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad:
1.	nagrada: likovno delo (olje na platno - avtor Branko Gajšt) prejme: Angela Butolen, Čermožiše 58, 2287 Žetale;
2.	nagrada: likovno delo (olje na platno - avtorica Olga Zorko) prejme: Marija Črcek Šalamun, Obrež 59, 2277 Središče ob Dravi;
3.	nagrada: radijski sprejemnik s CD gramofonom: Franc Hren, Zgornja Hajdina 13, 2288 Hajdina;
4.	nagrada: knjiga Sodobne domače jedi (Nada in Vlado Pignar): Martin Ožinger, Tibolci 40, 2272 Gorišnica;
5.	nagrada: knjiga Sodobne domače jedi (Nada in Vlado Pignar): Vinko Čeh, Vintarovci 9a, 2253 Destrnik
6.-10.	nagrada: enoletno naročnino na Tednik (lahko tudi za drugo osebo) prejmejo: Jelka Hadler, Lovrenc na Dravskem polju 81d, 2324 Lovrenc na Dravskem polju; Štefan Vidovič, Selska cesta 52, 2251 Ptuj; Stanko Medved, Župečja vas 36a, 2324 Lovrenc na Dravskem polju; Jurček Lamot, Trnovec 1, 2324 Lovrenc na Dravskem polju; Drago Ljubec, Mezgovci ob Pesnici 5b, 2252 Dornava;
11.-20. nagrada: čestitko na Radiu Ptuj prejmejo Daniela Hotko, Zidanškova 17, 2251 Ptuj; Zdenka Bobnarič, Strezetina 5, 2259 Ivanjkovci; Danilo Vidovič, Selska cesta 52, 2251 Ptuj; Marija Plohl, Ritmerk 8, 2273 Podgorci; Stanko Frangež, Ob ribniku 8 , 2270 Ormož; Melitta-Sonja Novak, Bohova 11a, 2311 Hoče; Marijan Brusar; Repišče 2a, 2285 Zgornji Leskovec; Franc Brenčič, Vintarevci 40, 2253 Destrnik; Marija Hojnik, Podvinci 67, 2250 Ptuj; Anton Cafuta, Pobrežj 89a, 2284 Videm pri Ptuju; 21.-30. nagrada: majico Tednika in Radia Ptuj prejmejo: Branko Zelenko, Podvinci 71, 2250 Ptuj; Matilda Horvat, Mariborska cesta 60, 2251 Ptuj; Sonja Plohl, Stojnci 117a, 2281 Markovci; Marinka Debeljak, Paradiž 29, 2282 Cirkulane; Alenka Pisanec, Gruškovec 106, 2282 Cirkulane; Marija Rožman, Jurovci 18, 2284 Videm pri Ptuju; Slavica Zemljarič, Bernekerjeva 44, 1117 Ljubljana-Moste; Kristina Škrlec, Podgorci 47, 2273 Podgorci; Vesna Lešič, Partizanska cesta 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah; Marko Rakovec, Majšperk 47, 2322 Majšperk.
Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa se vsem zahvaljujemo za sodelovanjem pri anketi!
Družba Radio Tednik Ptuj, d.o.o.
tudi ta predlog ni bil sprejet. Ker tudi v nadaljevanju seje ni bilo odlo~itve (tehtali so med predlogoma Ljubo Juri~ - predsednik in Edvard Strelec - podpredsednik) ter Strelec - predsednik in Juri~ - podpredsednik), so si vzeli ~as za premislek: novo vodstvo naj bi izbrali v naslednjih štirinajstih dneh, v teh ~asu pa iskali kompromisno rešitev. Vmes je bilo slišati tudi o tem, da bi podali mestnenu svetu pobudo za razpis novih volitev, ker pa so bili svetniki legitimno izvoljeni, na prvi seji pa potrjeni njihovi mandati, te potrebe ni.
Dokler se mestna ~etrt Jezero ne bo razdelila na dve samostojni ~etrtni skupnosti (to je ena od pogodbenih zahtev pri gradnji centra Gajke), bodo morali skupaj preživeti še štiri leta, zato bi kazalo, da ~im prej najdejo pametno rešitev. Če bodo popustili na obeh straneh, problema ne bi smelo biti, saj v zdajšnjem stanju izgubljajo vsi. Pri tem morajo upoštevati tudi ugotovitev, da tudi ~e pride do nove ~etrti, bodo formalne spremembe glede na zakon o lokalni samoupravi možne le z naslednjimi volitvami.
MG
PTUJ / adaptacija ali ukinitev os olge meglič!
Župan išie no've poti...
Ravnatelj osnovne šole Olge Meglič Ptuj Ervin Hojker je medijske hiše seznanil z razmišljanjem ptujskega župana dr. Štefana Čelana o bodočem razvoju osnovnega šolstva na Ptuju, glede na prihajajoči termin, ko bodo vse šole začele delati po programu devetletke.
Na OŠ Olge Meglic so zgroženi ob ideji, da naj bi se šola ukinila, ucence pa naj bi razporedili na Mladiko in šolo Ljudski vrt.
Kot je znano, je Mestni svet leta 1999 sprejel sklep, da se Osnovna šola Olge Meglic Ptuj gradi v letih 2002 do 2004, kar je potrdilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šolo uvrstilo na visoko peto mesto v državi glede nujnosti adaptacije, zato je novogradnji namenilo vec kot dvesto milijonov tolarjev. Šola naj bi bila dvooddelcna s po 21 ucenci v razredu.
Kot argumente za adaptacijo in dozidavo OŠ Olge Meglic je ravnatelj Ervin Hojker navedel, da je na prvem mestu varnost učencev in delavcev šole. Stavba je dotrajana, zaradi varnosti je šola morala zapreti dve ucilnici. Šola je kadrovsko pripravljena na novi program devetletnega šolanja, potrebuje pa normalne prostore. Na Ptuju so številcni razredi, ki se lahko zmanjšajo zgolj z vecjim številom šol, kar bi prispevalo k ohranjanju kakovosti pedagoškega dela, ne pa z ukinjanjem le-teh. V mestu je po analizi Ministrstva za šolstvo dovolj otrok za tri oziroma štiri šole. Za adaptacijo šole O. Meglic je že zagotovljeno sofinanciranje iz državnega pro-racuna v višini 220 milijonov tolarjev. Misliti je potrebno tudi na ohranjanje delovnih mest, pravi ravnatelj E. Hojker. Zaprtje šole bi pomenilo ukinitev številnih stabilnih delovnih mest, ki so financirana iz državnega proracuna, to pa pomeni, da bi Ptuj v petih letih izgubil nad 700 milijonov tolarjev, kolikor je vredna adaptacija šole. Kot argument ravnatelj postavlja tudi ohranjanje življenja v mestnem jedru.
V zvezi z informacijo o ukinitvi šole so nestrinjanje z županovim razmišljanjem izrazili sindikat delavcev na šoli, svet šole in svet staršev. Včeraj (v
sredo) je bil na šoli izredni roditeljski sestanek, kamor so povabili tudi župana dr. Štefana Čelana.
V zvezi z razmišljanjem o ukinitvi šole Olge Megli~ na Ptuju do oddaje ~lanka žal nismo mogli dobiti mnenja župana mestne ob~ine, vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vido-vi~ pa je povedal, da bodo o razvoju osnovnega šolstva pote-
Ervin Hojker, ravnatelj šole Olge Meglic. Foto: Langerholc
kali poglobljeni razgovori Mestne ob~ine Ptuj z ministrstvom za šolstvo, kot je bilo dogovorjeno ob obisku ministra dr. Slavka Gabra na Ptuju pred tremi tedni.
Predsednik odbora za družbene dejavnosti Vlado Čuš pa je dejal, da so eno razmišljanja, drugo pa je stvarnost. Župan mora razmišljati o razvoju ob~-ine Ptuj in tudi o razvoju šolstva na Ptuju, upoštevati pa mora tudi sklepe, ki jih je Mestni svet že sprejel.
Kakorkoli, ptujske šole so slabo pripravljene na devetletko, problemi so rešljivi na daljši rok, najverjetneje pa bodo še ve~ji, ~e katero od šol ukinemo. Srednješolski center je pokazal, da ni dobro ustvarjati prevelikih skupnih šolskih kolektivov; tam se situacija spreminja, gimnazija se je že odselila, pripravlja pa se tudi odselitev kmetijske šole.
Franc Lačen
NOVOST!
Za lažje nakupovanje smo v hipermarketu SPAR Ptuj uredili nov sistem parkiranja.
Ob nakupu nad ^.500 SIT
l^tniO^
BREZPLAČNEGA PARKIRANJA!
RAR
hipermarket Ptuj
SPAR Slovenija d.o.o., Ljubljana, Smartinska 152G
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO
PTUJ / v pekarnah in slascicarnah nadaljujejo investicijski ciklus
Letošnji krofi ie z nove Unije
S prvim januarjem letošnjega leta je direktorovanje Ptujskih pekarn in sla{~i~arn prevzela mag. Dragica Murko. V prej{njem podjetju je bila finan~na direktorica. "Seveda je {lo v prvi fazi za izziv. Kot direktorica podjetja se sre~ujem z ve~jim podro~jem dela in ve~jo odgovornostjo, poleg tega sem prevzela vodenje že uspešnega podjetja, ki želi takšno ostati tudi v prihodnje. Sodelavci so me dobro sprejeli, ujeli smo se v delu na proizvodni in vodstveni ravni. Uspešno dosedanje poslovanje želimo nadaljevati. To je naš skupni in najve~ji cilj," je med drugim povedala nova direktorica mag. Dragica Murko.
V letošnjem letu bodo nadaljevali že pričete investicije iz lanskega leta, ki jih morajo izvesti tudi zaradi potreb
HACCP in uvedbe ISO standarda 9001-2000. Z njimi ne zadovoljujejo samo zahtev po kakovosti, temveč tudi izboljšu-
jejo pogoje za delo. Načrtujejo, da bodo letos proizvedli za štiri milijone sto tiso~ kg izdelkov, je povedal direktor komerciale Janez Brodnjak. V letu 2003 želijo povečati prodajo na nekaterih območjih. Predvsem se jim za slaščičarske proizvode odpirajo Ljubljana, Gorenjska in Primorska. Nove kupce želijo pritegniti tudi z nekaterimi novimi izdelki, ponudili jim bodo najmanj tri nove pekovske izdelke, pravi Smiljan Slanič, direktor proiz-vodno-tehničnega sektorja. Širitev načrtujejo tudi na področju
Nova avtomatska linija za krofe. Naložba je veljala 30,5 milijona tolarjev. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / kaj se dogaja v dru@bi radio-tednik
Zgodbe o nas
Ja, zadnje čase se je precej pisalo o družbi Radio-Tednik Ptuj v drugih medijih, predvsem Ve~eru in Financah, pa {e nacionalna televizija je prinesla svoje kamere. Vam, bralkam in bralcem, smo zato dolžni pojasnilo o tem, kaj se je pri nas sploh dogajalo.
Kot vsako podjetje imamo tudi mi lastnike. Saj veste - ~asi družbene lastnine so mimo. Pred leti je bila naša družba sicer še javni zavod, nato pa smo se leta 1994 po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij morali privatizirati tudi mi. Pravzaprav smo imeli srečo, da smo certifikate lahko vložili v "svoje" podjetje in tako smo delavci postali solastniki družbe Radio Tednik Ptuj. 40 odstotkov podjetja je takrat pripadlo skladom in pooblaščenim investicijskim družbam. In takšno lastniško stanje je vzdržalo vse do danes.
V zadnjih letih se je v Sloveniji odnos do kapitala močno spremenil. Če smo se odločili za kapitalistično pot, se je treba zavedati pomena kapitala. Kapital je naložba. Tako kot nekateri na primer na banki vežejo denar in dobijo obresti, tako drugi nalagajo svoj denar v podjetja. In razumljivo, na koncu leta pričakujejo dobiček, iz katerega bodo izplačane dividende. In če je včasih direktorja nastavil izvršni svet, ga danes nastavi lastnik in od njega zahteva uspešno poslovanje, zadovoljne delavce (se pravi, da jim redno izplačuje plače) in seveda dobiček na koncu leta. Ves čas pa mora podjetje iskati nove poti in načine, da ubrani svojo tržno pozicijo, se razvija in napreduje. Nič posebnega, boste rekli. In res je tako.
Lastniške spremembe v Sloveniji so v zadnjem času kar hude. Iz slovenskih rok nam polzijo celo takšni paradni konji, kot so banke in farmacevtske družbe. Tudi z mediji se lahko zgodi podobno, zato se v zadnjem letu v družbi Radio Tednik Ptuj intenzivno ukvarjamo tudi z lastniškim vprašanjem. Že več kot eno leto je jasno, da bo največji posamični lastnik KBM Infond delež 31,85% v naši družbi prodal. Komu? Najboljšemu ponudniku seveda. Ob tem pa se pojavi resno vprašanje: Kateri kupec bo podjetju koristil na čim širši način? Za regionalno usmerjenost medija mora biti lastnik iz regije. Zelo smiselno je tudi, da se ukvarja s sorodnim poslom. Istočasno pa naj ne bi bil odjemalec (se pravi oglaševalec), saj bi v okviru svojih neposrednih koristi lahko preveč vplival na pluralnost obeh medijev.
Po razpisani prodaji deleža (ponudbo so dobili vsi lastniki, tudi zaposleni) sta se na razpis prijavila dva, to jaz kot direktor družbe Radio Tednik in Delo, d.d., iz Ljubljane. Delo, d.d., je že nekajletni strateški dobavitelj, v zadnjem letu pa se ta odnos še poglablja. Eden od skupnih projektov je tudi nov televizijski spored v Tedniku -TV okno. V prihodnosti načrtujemo še več skupnih pro-
jektov, ki nam bodo omogočili preživeti v teh zelo konkurenčnih časih. Ekonomska logika, stroškovna učinkovitost in si-nergija povezanih proizvodov so tisti bistveni razlogi, zakaj se je Delo, d.d., prijavilo na razpis. Kot direktor pa sem se odločil, da v razvoj in prihodnost družbe Radio Tednik Ptuj vložim vso svojo motivacijo in energijo, zato sem želel kupiti 22% družbe. Postavil sem jasen cilj: narediti najboljšo regionalno medijsko hišo v državi, za kar bo potrebno veliko vlaganj in tudi odrekanj. No, moja prijava za nakup je dvignila nemalo prahu. Nekateri mali lastniki (sicer tudi zaposleni) so ocenili, da je to za podjetje slabo, zato so nakup preprečili. Njim se zdi boljša rešitev, da se lastništvo razprši na več malih deležev, tako da noben lastnik na podjetje nima neposrednega vpliva. Tudi to je ena od možnih rešitev lastniškega vprašanja.
Različni pogledi na lastniško strukturo so sicer v podjetju povzročili nekaj kresanja mnenj, kar pa ni nič groznega. Normalno je, da imamo ljudje različne interese in poglede na stvari, tako je tudi v tem primeru. Napredek je pogojen z nasprotji, tudi doma si kdaj nasprotujemo, vsakemu od nas so nekatere stvari bolj všeč kot drugemu in obratno.
Torej, Tednik in Radio Ptuj bosta ne glede na lastniško strukturo ostala glavna informativna medija v Spodnjem Podravju. To, če pa se kdaj pa kdaj malo pokregamo, pa vas, spoštovane bralke in bralci, naj ne skrbi.
Božidar Dokl, direktor družbe Radio Tednik Ptuj
Mag. Dragica Murko, nova direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn
varovalnih živil, kjer se s tovrstnim znakom ponaša več njihovih izdelkov. Maja pa jih čaka novo ocenjevanje kvalitete kruha, saj se zavedajo, da bodo uspešni le, če bodo kakovost izdelkov nenehno izboljševali in
preverjali. Ocenjevanje kruha na državni ravni je že ena od priložnosti, ki je ne kaže izpustiti, saj jim hkrati omogoča soočenje z drugimi pekovskimi podjetji.
Sredi januarja so zagnali novo avtomatsko linijo za peko krofov. Odločitev o njenem nakupu je bila sprejeta že lansko leto, letos so jo zmontirali in zagnali. V eni uri ocvre 1500 krofov in jih med postopkom peke tudi napolni z marmelado. Kljub temu da je linija avtomatizirana, so krofi po obliki še vedno takšni, kot če bi jih delali še ročno. Z novo linijo bodo lažje izpolnjevali povečana naročila v pustnem času. Lani so jih v tem času spekli 300 tisoč, to številko bodo poskušali doseči tudi letos. V največjih konicah pa še bodo vedno uporabljali tudi stare cvrtnike, tako da jih bodo v eni uri lahko spekli 3500. Obiskovalcem ptujskih pustnih prireditev bodo krofe ponujali na več mestih, na stojnicah, pa tudi med samo pustno povorko. Noben obiskovalec ne bi smel oditi, ne da bi pokusil znameniti ptujski krof. Tudi s ceno se jim bodo skušali čim bolj približati.
MG
PTUJ / o poteku stecaja v emoni - merkurju
Brez zapletov
20. septembra lani je bil za trgovsko delni{ko družbo Emono-Merkur uveden stečaj. Ob njegovi uvedbi je bilo v podjetju zaposlenih {e 54 delavcev. Stečajni upravitelj Ignac Marinič je za potrebe stečajnega postopka zaposlil 14 delavcev, po prodaji trgovskega blaga je konec oktobra delovno razmerje prenehalo {e devetim delavcem. Pri stečajnem dolžniku je trenutno zaposlenih {e pet delavcev.
V	celoti je bilo prodano trgovsko blago v trgovini Volan, v trgovinah Oprema in Tehnika pa po mnenju stečajnega upravitelja preostalega blaga ni mogoče prodati, ker gre za blago brez vrednosti. Kljub 95-odstotnem-u znižanju cen kupcev ni bilo. Po vsej verjetnosti ga bo predlagal v odpis. Rezultate poslovanja na dan uvedbe stečajnega postopka so sodišče, DURS in AJ-PES prejeli 21. decembra lani. Pri izdelavi je imel stečajni upravitelj precej težav tudi zato, ker v podjetju dva meseca pred uvedbo stečaja niso več knjižili poslovnih dogodkov, pa tudi delavec, ki je bil odgovoren za izdelavo rezultatov poslovanja ob uvedbi stečaja, ni bil več zaposlen v podjetju. Jamstveni sklad je poplačilo delavcev izvedel 29. novembra lani.
V	izpraznjene prostore bivših trgovin Emone - Merkurja se je naselilo šest najemnikov, s katerimi je stečajni upravitelj sklenil
najemne pogodbe. To so podjetja Velo, d.d., Ljubljana, Anton Žerak, s.p., Luna, d.o.o., Maribor, Pami, d.o.o., Nova Gorica in Bofex, d.o.o., Ljubljana. Po prodaji premičnega premoženja bo možen tudi najem skladišča v Vegovi ulici.
V roku je bilo prijavljenih 158 terjatev v skupni višini 1,207 milijarde tolarjev. Potem ko je s strani policijske uprave Maribor bila zasežena dokumentacija stečajnega dolžnika, čaka stečajnega upravitelja še dokončanje dela pri pregledu vseh kupoprodajnih pogodb, ki so bile sklenjene v letu pred uvedbo stečajnega postopka, prav tako pa tudi cenitve vseh nepremičnin in premičnin. Sicer pa kot je povedal stečajni upravitelj Ignac Marinič, poteka stečaj brez težav, skladno z odločili zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter navodili predsednice stečajnega senata.
MG
PORTOROZ / 12. SLOVENSKI OGLAŠEVALSKI FESTIVAL VSE BLI@E
Festival preseinikov?
Priprave na 12. slovenski oglaševalski festival, ki bo v organizaciji Slovenske ogla{evalske zbornice potekal od 12. do 14. marca v Grand hotelu Emona v Portorožu, so v polnem teku.
Osrednje teme festivala bodo namenjene pogledu v prihodnost slovenskega oglaševanja; kakšne spremembe se v prihodnje obetajo v oglaševalskih agencijah in na oglaševalskih trgih, kaj lahko pričakujemo na področju oglaševalske regulative in kakšne so možnosti uveljavitve slovenskih blagovnih znamk na trgih EU.
Tudi letos bodo posamezni festivalski dnevi razdeljeni na več vsebinskih sklopov, potekale bodo različne delavnice, okrogle mize in predstavitve, novosti pa se obetajo tudi v tekmovalnem delu festivala. Zaživela bo tudi SOF-ova spletna stran. Med večjimi izzivi organizacijskega odbora je preseči uspeh lanskega SOF-a, na katerem je bilo prijavljenih skoraj 600 del in več kot 700 udeležencev.
Marjan Ostro{ko
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Na borzi ni rdeiih številk
V začetku tedna je kazalo, da bo teden spet minil ob majhnem prometu in iskanju primerne psihološke podpore tečajem. Glede na dogajanje na svetovnih borzah, kjer iz dneva v dan gledamo rdeče številke in spremljamo negativne napovedi o prihodnjem oživljanju zahodnih gospodarstev, je bila bojazen, da bo del tega pesimizma zajel tudi slovenski trg kapitala, upravičena. Posredni pritisk na gibanje tečajev je mogoče čutiti tudi s selitvijo vojaških sil v Irak. Ne glede na omenjeno pa očitno slovenski investitorji, sicer ob še vedno skromnem prometu (brez svežnjev dnevni promet ne presega 500 milijonov SIT), ocenjujejo, da je slovensko gospodarstvo dovolj trdno in da predstavlja sekundarni trg kapitala dovolj varno, predvsem pa glede na preteklo leto dovolj donosno investicijo.
Na tedenski ravni je indeks SBI20 ostal praktično nespremenjen pri 3.340 indeksnih točkah. Indeks PIX pa je na tedenski ravni pridobil slaba dva odstotka ter tedensko raven končal v bližini 2.900 indeksnih točk.
Trgovalni nivoji pri največji slovenski naftni družbi Petrol (PETG) se v zadnjem mesecu gibljejo med 39.800 SIT in 40.600 SIT za delnico. Tedenska raven se je zaključila blizu omenjenega vrha 40.600 sit za delnico. Ugibanja o novo postavljenem modelu za izračun cene bencina so se nadaljevala tudi ta teden. Tako je bila sprva objavljena informacija, da bo Petrol navkljub povišanju marže iz 13,4 na 16,9 SIT za liter bencina dosegal manjši dobiček. Po novem modelu naj bi namreč cene dizla in cene kurilnega olja bile nadzorovane, kar bi po novem modelu pomenilo, da bo Petrol do konca maja izgubil 240 milijonov SIT. V četrtek pa je iz nekaterih krogov pricurljala vest, da bo Petrol za leto 2001 realiziral nadpovprečni dobiček.
Terme Čatež (TCRG), ki so še vedno v igri za Sunčani Hvar, so pretekli teden ob povprečnem dnevnem prometu (vključujoč tudi svežnje in aplikacije) 4,4 milijona pridobile nadaljnjih 10 odstotkov. Teden so tako zaključile na nivoju 31.000 SIT za delnico.
Ob dejstvu, da so delničarji sprejeli na skupščini umik delnice LEK-a z borze, ostaja edina delnica s farmacevtskega trga delnica Krke (KRKG). Na tedenski ravni je delnica ob povprečnem dnevnem prometu 60 milijonov SIT ostala ob majhnem nihanju praktično na istih nivojih, okoli 41.500 sit za delnico.
Luka Koper (LKPG) je v teh dneh objavila, da pričakuje za leto 2002 4,9 milijona SIT bruto dobička, kar je 24% več kot leta 2001. Luka predstavlja privlačno naložbo tudi zaradi dividendne politike, saj je podjetje v preteklih letih solidno nagrajevalo svoje delničarje. Njen dividendni donos za preteklo leto tako znaša blizu 5%, kar je nadpovprečno v primerjavi z ostalimi podjetji v borzni kotaciji. Tedenski promet z omenjeno delnico je tako znašal 120 milijonov SIT, kar dnevno predstavlja 20 milijonov SIT. Po objavi informacije o pričakovanju dobička se je delnica premaknila iz 4.450 na 4.600 SIT za delnico.
Bojan Dimic, finančni analitik, ILIRIKA BPH, d.d.
POLITIKA
LENART / pogovor s poslancem mag. janezom krambergerjem
Dela je veliko, le lotiti se ga je treba
Poslanec mag. Janez Kramberger je magister veterinarskih znanosti. Služboval je na Veterinarskem zavodu na Ptuju in Veterinarskem zavodu Slovenije. Leta 1989 je bil izvoljen za poslanca na listi Slovenske kmečke zveze, v mandatnem obdobju od leta 1996 — 2000 je bil poslanec in je tudi v tem mandatu kot član poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Je predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in podpredsednik pridružitvenega parlamentarnega odbora.
Minila je polovica njegovega drugega mandata in zastavili smo mu nekaj vprašanj.
Kako ocenjujete dvoletno delo državnega zbora sedanjega sklica?
Dvoletno delo je bilo predvsem zapisano delu za evro-atlantske integracije, predvsem za EU, se pravi prilagajanju zakonodaje, ki jo je morala slovenska država pripraviti takšno, da bo kompatibilna z evropsko, na drugi strani pa smo se posvečali pripravam za vstop v NATO. Ugotovimo lahko, da smo v DZ in vladi to delo dobro opravili."
Ste podpredsednik pridružit-venega parlamentarnega odbora, veliko se govori o zaostajanju Slovenije pri vstopu v EU. V zapisniku ene od sej sem prebral, da ste govorili o zaostankih pri denacionalizaciji. Na katerem področju Slovenija najbolj zaostaja?
"O denacionalizaciji smo govorili skoraj na vseh sejah pri-družitvenega parlamentarnega odbora, tako na tistih, ki so potekale pri nas v Ljubljani, kakor tudi na tistih, ki so bile v Bruslju ali Strasburgu. Problem je predvsem v dolgotrajnosti po-
stopkov tako na prvi stopnji kakor tudi kasneje na drugi stopnji in na Upravnem sodišču, če pride do pritožbe. Ta vprašanja so se odpirala na odboru tudi zato, ker naši denacionalizacij-ski upravičenci iščejo pomoč pri evropskih institucijah. Je pa tudi nekaj upravičencev, ki so tuji državljani in ne morejo dokazati jugoslovanskega državljanstva za tisti čas. Najbrž lahko zelo hitro ugotovimo, da se postopki vlečejo predolgo, težko je dopovedati tistim, ki so jim premoženje takrat vzeli tako rekoč čez noč, zdaj pa morajo čakati na vrnitev tega več kot deset let. Pri nas so tudi omembe vredni zaostanki na sodiščih. To je sicer tudi evropski problem, vendar na tem področju vodimo. Projekt Herkules, ki ga izvaja ministrstvo za pravosodje, naj bi pripomogel k temu, da bi se zaostanki na področju sodstva zmanjšali."
Ste predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Kaj se bo zgodilo s slovenskim kmetijstvom ob vstopu Slovenije v EU? Nekateri napovedujejo črne scenarije.
"Stanje v slovenskem kmetij-
stvu se bo z vstopom v EU zagotovo spremenilo. Že samo dejstvo odprtega trga bo naše kmetijstvo postavilo v evropsko konkurenco. Tukaj si moramo postaviti najmanj dve vprašanji: kako smo se izpogajali in kako bomo to spravili v življenje. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sodeloval oziroma razpravljal in potrdil vsa pogajalska izhodišča za kmetijstvo. Sledili smo predvsem dvema ciljema: dohodkovni položaj kmetijstva se z vstopom v EU ne sme poslabšati, referenčne količine in kvote pa morajo zagotavljati tudi razvoj našega kmetijstva. Ko pogledamo pogajalski izkupiček, lahko ugotovimo, da je to doseženo. Problem, ki ga vidim v tem trenutku, je, da je ostalo zelo malo časa za celotno usposobitev institucij, ki bodo spremljale in izvajale evropski pravni red. Tukaj mislim predvsem na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki se mora kadrovsko in materialno usposobiti, da bo lahko dobila celotno akreditacijo. Kar se pa tiče kmetov, pa ima kmetij-sko-gozdarska zbornica kot stanovska organizacija nalogo, da jim s svojimi strokovnimi službami nudi strokovno pomoč. Velika škoda bi bila, če ne bi izkoristili volje, znanja, naravnih danosti in drugih sposobnosti, ki jih ima naše kmetijstvo."
Letos sta bila v Sloveniji že dva referenduma, čaka nas se referendum o vstopu Slovenije v EU in NATO. Kakšno je vaše mnenje o teh referendu-
Kot vse kaže, da bo poglavitna aktivnost v naslednjem mandatnem obdobju županova-nja potekala pri izgradnja doma starejših občanov.
"O naložbi se skupno dogovarjamo z županoma sosednjih občin - Kampušem iz Gornje Radgone in Slanom iz Svetega Jurija. Oba načeloma soglašata, da se dom zgradi v Radencih, saj že imamo izdelan gradbeni projekt, pred nami je le še skorajšnji državni razpis, iz katerega bo razvidno, kakšne so možnosti za pridobitev sredstev države."
Tudi projekti za etapno gradnjo kanalizacijskega omrežja so že na papirju. Najprej se načrtuje kanalizacija v Paričjaku in na Kapelskem vrhu, za tem pa še v Boračevi, Janževem Vrhu, Hrastju - Moti, Turjancih in Rihtarovcih. Pitna voda iz vo-
no nameniti za sanacijo smetišč-nega odlagališča v Hrastju-Moti, saj je rešitev odvoza komunalnih odpadkov gospodinjstev v prekmurske Puconce le začasna.
Prioritetna naloga čaka občino pri legalizaciji nogometnega igrišča NK Slatina, kar po besedah župana Toplaka ne bo prezahtevno — zadevo naj bi v kratkem uredila prejšnji podžupan, odgovoren za športno dejavnost Zlatko Mir, in Marjan Hladen, predsednik športnega društva Radenci.
"Zavzemamo se, da bi v Radencih, osrčju turističnega dogajanja v deželi ob Muri, pridobili visoko šolo za turizem," pravi Toplak in dodaja: "Javno mnenje
Jožef Toplak, župan občine Radenci
je v prid izgradnji tega zahtevnega projekta, iz pedagoških izkušenj pa verjamem v dovolj velik interes mlade generacije po tovrstnem študiju."
Jožefu Toplaku, univ. diplomiranem politologu, je to že drugi mandat županovanja, prvič mu je funkcija župana bila zaupna v obdobju 1994-1998. Pravi, da občani niso pozabili njegovih takratnih uspešnih dejanj. Med drugim je bila zgrajena in obnovljena komunalna infrastruktura, njemu pa se gre zahvaliti, da je bil takrat odkupljen poslovni objekt, kjer imata danes sedež občinska uprava in krajevna skupnost Radenci.
Tekst in foto: Niko Soštarič
mih?
"Gre za zelo pomembni vprašanji. Slovenska politika - tako pozicija kot opozicija - je enotna ob teh vprašanjih, da je potrebno vprašati najširšo slovensko javnost. Čeprav lahko v isti sapi povem, da nobena od kandidatk, povabljenih v NATO, o tem vprašanju ne bo imela referenduma. Mi smo se tako odločili in ves čas obljubljali ljudem; mislim, da je tudi prav, da ljudje na referendumu izrazijo svoje mnenje o tako pomembnih dolgoročnih vprašanjih."
RADENCI / najaktualnejši je občinski proračun
Bo 600 milijonov tolarjev dovolj?
Prav v času razprave ožje strokovne skupine o višini in namenu sredstev občinskega proračuna smo se pogovarjali z županom občine Radenci Jožefom Toplakom. "Nič še ni dokončnega. Svetnikom bomo predlagali v obravnavo in sprejem 585 milijonov tolarjev, kar žal ne zagotavlja kakšnih novih naložb, saj bodo sredstva komajda zadostovala za pokrivanje družbenih dejavnosti," je pojasnjeval Toplak. Ob dejstvu, da je "zapuščina" prejšnjega župana Herberta Šeferja okoli 108 milijonov tolarjev obveznosti za investicije, bo v letu 2003 potrebno še kako skrbno gospodariti.
dovodnih cevi pa naj bi v do-glednem obdobju pritekla na območju Kapele in Murščaka. Velik del sredstev bo potreb-
Mag. Janez Kramberger
Kako ocenjujete novo vlado in novega predsednika države? Ali bo bosta koalicija in vlada zdržala do konca mandata?
"To so vprašanja za politične analitike ali za tiste, ki gledajo v zvezde. Mislim, da je mag. Rop, bivši finančni minister, sedanji predsednik vlade, kot predsednik prinesel nekaj svežine v vladno delo oziroma v relacijo med parlamentom in vlado. Osebno mislim, da bo ta relacija boljša. Dr. Drnovšek je nedvomno bil uspešen predsednik vlade in bo najbrž tudi uspešen predsednik države, ampak bil
je nekako odmaknjen od DZ. Mag. Rop pa je ubral drugačen pristop, mislim, da je to za delo tako pozicije kot opozicije boljše. Prepričan sem, da smo sedaj v času, ko bomo morali tisto, kar smo zgradili, to je evro-atlantske povezave, nadgraditi z implementacijo teh zakonov. Tu nas čaka veliko dela. Ne vidim nobenega razloga, da bi ta vlada predčasno končala mandat, lahko, da se bo zamenjal kakšen minister, v politiki je vse mogoče."
Poslanci prihajate iz lokalnih okolij, vi z lenarškega konca. Za nami so lokalne volitve, lani se niste pojavili kot kandidat za župana. Zakaj?
"Delo v katerega sem vpet v DZ, mi ne dopušča, da bi si naložil še dodatno delo v lokalni samoupravi. Poleg predsedovanja v odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in omenili ste že, da sem podpredsednik pridružitvenega parlamentarnega odbora, kjer je polovica poslancev iz našega parlamenta in polovica iz evropskega, sem pa še član odbora za mednarodne odnose. Veste, tu je toliko dela, da enostavno kvalitetno ne moreš zraven početi še nekaj drugega. Poleg tega je tu še razdalja do Ljubljane in družina, ki naj bi se posvetil vsaj ob koncu tedna. Vse to zahteva delo in pozornost in vse enostavno ne gre. Tako sem se odločil pred dobrim letom, povedal sem, da ne bom kandidiral za župana v lenarški občini. Kot veste, smo imeli štiri kandidate in sedaj imamo novega starega župana. Mag. Ivan Vogrin je dobil ponovno mandat s slabimi 60 odstotki v prvem krogu. Kljub
raznovrstnim špekulacijam, ki so mu bile očitane, so mu volivci ponovno zaupali delo vodenja občine za naslednja štiri leta. Večkrat sem dejal, da kakorkoli je v naši državi, se bomo morali navaditi in sprejeti to, da so volitve čas, ko je tekma, in rezultat te tekme moramo spoštovati. Tudi če nam ljudje, ki so izvoljeni, najsi bodo svetniki, župani ali predsedniki vlade in države, niso všeč, če niso po naši volji ali pa niso tisti, ki smo jih mi volili, jih moramo spoštovati. Ko je človek izvoljen, ga moramo spoštovati, biti moramo ustvarjalno in argumentirano kritični, ob naslednjih volitvah pa vstopiti v tekmo.
Kar se tiče stranke, prihajam iz SLS, v lenarškem občinskem svetu smo bili uspešni, dobili smo šest mandatov. Šest svetnikov imamo v petindvajsetč-lanskem občinskem svetu in mislim, da imamo priložnost, da bomo lahko v tem mandatu pomembno sooblikovali podobo lenarške občine. Nedvomno je bila občina v prejšnjih mandatih uspešna, ogromno se je naredilo, ostalo pa je tudi nekaj dolgov. Lenarška občina je bila znana po tem, da je bilo veliko ljudi brezposelnih. V zadnjem času imamo kar nekaj uspešnih podjetij, upam in želim si, da bomo po tej poti nadaljevali. Predvsem si želim, da bi čimprej začeli gradnjo avtoceste, ki bo rešila prometni problem v mestu Lenart. Izgradnja avtoceste bo pomembno vplivala na gospodarski razvoj Slovenskih goric. Torej je konstruktivnega dela veliko, samo lotiti se ga je treba.
Zmago Šalamun
MARKOVCI / tretja seja občinskega sveta
Sprejeli proraiun za le^os in prihodnje leto
Svetniki občine Markovci so se v četrtek, 23. januarja, sestali že na tretji redni seji in na predlog župana Franca Kekca tokrat razpravljali o enajstih za občino pomembnih zadevah. Med najpomebmnejšimi je zagotovo sprejetje občinskega proračuna za letošnje in prihodnje leto.
Po uvodnem delu in po krajši obrazložitvi so se strinjali s predlaganimi spremembami odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, kjer poteka že druga faza izgradnje. Predlagane spremembe, ki zajemajo obe fazi, so dali v javno obravnavo in ga tudi javno razgrnili. Po pričakovanjih pa so se nekoliko dlje zadržali ob osnutkih občinskega proračuna za letošnje in prihodnje leto 2004, ki so ju pre-oblikvali v predloga in ju tudi dokončno sprejeli.
V letošnjem proračunu je tako predvidenih dobrih 693 milijonov, v prihodnjem letu pa 812 milijonov prihodkov. Med letošnjimi predvidevajo največ davčnih prihodkov, teh naj bi bilo kar 648 milijonov, okoli 85 milijonov pa naj bi jim ostalo še iz minulega leta. Med 774 milijoni letos predvidenih odhodkov pa naj bi največ denarja, okoli 422 milijonov namenili za
investicije, okoli 190 milijonov za tekoče transfere, kot so subvencije in drugi tovrstni izdatki, ter okoli 122 milijonov za druge tekoče odhodke, kot so plače, razni prispevki, obresti ipd.
Brez posebnih pripomb so se svetniki strinjali tudi s spremembami odloka o ustanovitvi Javnega zavoda lekarne Ptuj, oziroma s spremembo imena v Zavod Lekarne Ptuj, ki bo imel v svoji sestavi organizacijske enote v Ptuju, Kidričevem, Majšperku, na Bregu, v Gori-šnici, Budini-Brstju ter galenski laboratorij.
V nadaljevanju so imenovali 5-članski nadzorni odbor občine Markovci, ki ga sestavljajo Stanislav Toplak, Peter Kovačič, Mateja Vidmajer, Peter Vesenjak in Franc Toplak. Strinjali so se tudi z majnšim povišanjem cen vzgojnovarstvenih programov vrtca, ter priključnine na Kabelsko televizijo, ki so po-
sledica izboljšanja ponudbe in priključitve na internet. Za celodnevno 10 urno varstvo otrok prve starostne skupine od enega do treh let je po novem polna cena 71.000, za otroke druge starostne skupine stare od treh let do vstopa v šolo pa 54.000 tolarjev. V poldnevnem 6-urem varstvu pa je za otroke prve starostne skupine nova cena 42.600, za otroke druge starostne skupine pa 32.400 tolarjev.
Nova cena priključnine na kabelski TV sistem Markovci je za posameznega naročnika odslej 80.000 tolarjev in DDV, možna pa je odplačilo na 10 obrokov, cena vzdrževalnine KTV sistema pa je odslej 1.200 tolarjev in DDV.
Soglašali so tudi s predlogom cen Centra za socialno delo v Ptuju in sicer za storitve osebne pomoči ter pomoči družinam na domu. Pred pobudami in vprašanji svetnikov pa so sprejeli še poročilo političnih strank o minuli volilni kampaniji in sklenili, da bodo delno povrnili stroške v okviru veljavnih zakonskih normativov.
M. Ozmec
PO MESTNI OBČINI
UPRAVNA ENOTA PTUJ / statistični podatki o matičnih dejstvih
Manj rojstev, vet porok, manj smrti
TUdi letos smo s pomočjo vodje referata za matične zadeve Elizabeto Peteršič iz ptujske upravne enote pogledali v matične knjige med vpise, izpiske in potrdila, ki predstavljajo statistične podatke o matičnih dejstvih na območju petnajstih občin na Ptujskem v letu 2002.
V rojstno matično knjigo so na matičnem uradu na Ptuju vpisali v letu 2002 805 rojstev, leta 2001 827. V ptujski bolni-{nici se jih je rodilo 763 (leta 2001 790), naknadnih vpisov rojstev je bilo 42, leto poprej 37
(gre za otroke, rojene v tujini, ki so bili sprejeti v državljanstvo Slovenije). Pri vpisih rojstev v letu 2002 so zanimivi tudi vpisi glede priznanj očetovstva, izpodbijanja očetovstva in posvojitve. Priznanj očetovstva je
leta 2002 471, leta 2001 493, izpodbijanj očetovstva {tiri, leto prej dva. Posvojitve so bile v letu 2002 tri, prav toliko tudi v letu 2001.
Vpisov v poročne matične knjige je bilo lani v primerjavi z letom 2001 več za dvajset. Leta 2002 je bilo na Ptujskem sklenjenih 234 zakonskih zvez, leta 2001 214. 177 zakonskih zvez je bilo sklenjenih v poročnih dvoranah ptujske upravne eno-
Lani se je na Ptujskem rodilo manj otrok ... Foto: ČG
te, kar je za pet več kot leta 2001, ko jih je bilo 172. Na Ptuju je bilo lani sklenjenih 149 zakonskih zvez, leta 2001 135, v Dolanah 18, leta 2001 25, v Maj{perku 3, leto poprej dve, v Vidmu pri Ptuju 4, leta 2001 tri in v Zavrču tri, leta 2001 le ena. V tujini je bilo leta 2002 sklenjenih 57 zakonskih zveze, kar je za petnajst več kot leta 2001. Lani je na Ptujskem prenehalo 172 zakonskih zvez, leta 2001 176, od tega zaradi razveze 75, leta 2001 51, zaradi smrti zakonca 97, leta 2001 125.
V matično knjigo umrlih so lani vpisali skupaj 487 smrti, leta 2001 521. Na Ptuju jih je umrlo 481, leta 2001 513, osem jih je umrlo v tujini in so bili v matično knjigo umrlih vpisani naknadno. V letu 2001 jih je v tujini umrlo {est. Za za-pu{činski postopek so v referatu za matične zadeve lani sestavili 224 smrtovnic, leta 2001 eno manj.
Vseh izpiskov in potrdil iz matičnih knjig je bilo lani izdanih 11.752, leta 2001 16.964. Gre za izpiske iz rojstne matične knjige, iz poročne matične knjige in iz matične knjige umrlih, potrdila iz matičnih knjig ter potrdila o državljanstvu.
MG
PREJELI SMO
Zupanu MO Ptuj: Prometna varnost na Maistrovi ulici v Ptuju
Ob pogledu na ^"veče, prižgane v spomin žrtvi prometne nesreče v Maistrovi ulici, ki se je zgodila 23. januarja, ni mogo~e ignorirati grenkega dejstva, da oblast, tako lokalna kot državna, reagira na opozorila glede prometne varnosti šele, ko nekdo umre.
Prometne nesreče v Maistrovi ulici so pogoste, skoraj vsak mesec. Pogoste so tudi v drugih ulicah, vendar obstaja razlika, zaradi katere je Maistrova ulica nevarnejša od drugih. V tej ulici je ogrožena prometna varnost pešcev ne samo, ko prečkajo cesto, ampak tudi med hojo po pločniku in na dvorišču.
Živim v Maistrovi ulici in sem bil pred dvema letoma osebno priča podobni prometni nesreči, kot se je pripetila sedaj. Zgodila se je v petek popoldne. Takrat je osebno vozilo, ki je pripeljalo iz smeri Grajene proti mestu, v ovinku zaneslo na drugo stran ceste, kjer je treščilo v vrtno ograjo, odtrgalo vhodna vrata v ograji, drselo naprej ob ograji in po pločniku mimo naše hiše do sosedove, kjer ga je potem zaneslo na nasprotno stran ceste, v obcestni jarek. Sosedje so imeli preklemansko srečo, saj so se od
svojih gostov poslovili samo slabo minuto pred tem prav na mestu, kjer je vozilo odtrgalo vrata ograje. Pri obeh nesrečah pa, hvala bogu, na pločniku ni bilo otrok iz vrtca, osnovne šole in njihovih staršev.
O tem sem seznanil takratno občinsko oblast, od katere sem pričakoval, da kaj ukrene glede prometne varnosti v Maistrovi ulici. Odziv občinske oblasti je bil isti kot že večkrat prej: "To je regionalna cesta, za katero skrbi država, ne občina — ni denarja - na ležečih policajih si lahko vozniki poškodujejo avtomobile in se bodo pritoževali — nihče ni umrl, zato ni potrebno zganjati panike." Razbiti avtomobili in uničene ograje so bili premalo, da bi zadevo vzeli resno.
Po tem dogodku smo naredili ograjo, da bi otroku preprečili nekontroliran dostop do pločnika. Izkazalo se je, da ograja ne pomeni nobene zaščite. Pri zadnji prometni nesreči (v četrtek, 23. januarja), ko je vozilo priletelo na dvorišče, je železni okvir ograje (profil 6x4 cm) odtrgalo kot papir in ga vrglo deset metrov vstran.
Maistrova ulica s svojimi bla-
gimi in delno preglednimi ovinki daje varljiv občutek, da se lahko po njej vozi hitro, zato veliko število voznikov pritisne na plin. Ne moremo se slepiti, da lahko policija in visoke prometne kazni prisilijo voznike, da ne bodo vozili hitro. Realnost je drugačna od pričakovanj zakonodajalca, hitrost in precenjevanje svojih vozniških spo-
teka ves promet med Ljutomerom in Mursko Soboto. Edini, ki lahko učinkovito zastopa interese občanov v razmerju do države, je le župan. Država oziroma njeni organi so daleč in ne vedo, kaj se dogaja na cestah, če jih občina o tem ne obvesti. Pobudo za ukrepanje republiškemu inšpektorju za ceste in DARS-u res lahko da
Svečke spominjajo na tragično nesrečo v Maistrovi. Foto: MG
Iz politijskega poročila o nesreti v Maistrovi:
D.Š., star 19 let, iz Ptuja je 23. januarja 2003 ob 16.40 uri vozil osebni avtomobil Opel Vectra po regionalni cesti v naselju Ptuj v smeri naselja Grajena. Ko je z vozilom pripeljal v blagi levi ovinek na Maistrovi ulici št. 11, je zapeljal na mokro in zasneženo vozišče, pri tem pa je vozilo pričelo zanašati po vozišču. Z vozilom je trčil v robnik desnega hodnika za pešce, nato je zapeljal po pločniku, trčil v vrtno ograjo, last S.Z., nato v vrtno ograjo, last H.J, v zadnji del parkiranega os. avta iste lastnice, od koder ga je odbilo v vrtno ograjo, last A.K., in še v parkiran osebni avto, last M.G. Vozilo D.Š. je nato trčilo še v drevo in obstalo na levem boku ob drevesu. Ob vozniku sta bila v vozilu še dva potnika, in sicer A.K., star 22 let, iz Ptuja in A.K., star 19 let, prav tako iz Ptuja, ki je v trčenju padel iz vozila. Vsi trije so bili zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljani v Splošni bolnišnico Ptuj, od koder smo bili ob 17.55 uri obveščeni, da je potnik A.K., star 22 let, poškodbam podlegel. Na vozilih in objektih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 2.000.000 SIT.
sobnosti pa vsakdanja sestavina našega življenja. Vozniki bodo vozili hitro in otroci bodo hodili po pločniku — in prihajalo bo do nesreč. Tako bo, dokler se ne bo spremenila prometna ureditev te ulice.
Maistrova ulica je res regionalna cesta, katere urejanje je v pristojnosti države, vendar ob njej živijo občani občine Ptuj. Po pločniku hodijo otroci v občinski vrtec in v občinsko šolo. Šolska pot se ne začne in konča sto metrov od šole, ampak poteka skozi celo mesto.
Ceprav gre za regionalno cesto, za katero skrbi država, občina lahko doseže, da država poskrbi za ureditev cest, če je dovolj zavzeta. Dokaz, da je to možno, je krožišče v Veržeju, zgrajeno v lanskem letu na regionalni cesti, po kateri po-
vsakdo, vendar državni organi upoštevajo le tiste lokalne organe, ki imajo politični vpliv. Iz teh razlogov se občina ne more otresti odgovornosti za prometno varnost v mestu Ptuj, čeprav gre za regionalno cesto.
Edina rešitev (že dolgo znana, a neupoštevana) je urediti prometni režim tako, da so vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost, kot to počne že vsa Evropa. Potrebno je urediti krožišču v sedanjem križišču Maistrove ulice in povezovalne ceste do Volkmerjeve ulice in v križišču Maistrove in Raičeve ulice (pod gradom), dokler to ne bo urejeno, pa položiti hitrostne ovire.
Predsednik sveta Mestne ~etrti Center mag. Metod Grah
PTUJ / računalniško čiščenje v mestni hiši
Niso uničevali, ampak odstranjevali
Na tovornjak firme Blok iz Ljubljane, ki ima koncesijo za odvoz ekološko spornih odpadkov, so ob 22. januarja pol desetih pričeli nalagati neuporabno in odpisano računalniško opremo iz mestne občine Ptuj. Ker nakladanje pred Mestno hišo ni bilo posebej nežno, je takšno ravnanje pri nekaterih občanih vzbudilo zaskrbljenost in ogorčenje, saj gre vendarle za javna sredstva, s katerimi je potrebno skrbno ravnati, so prepričani.
Na tovornjaku so končali odpisani in neuporabni računalniki -ob nalaganju so jih sproti uničevali. Foto: MG
Skladno z zakonodajo so večino računalni{ke opreme v mestni občini sicer želeli prodati na javni dražbi, a ta žal ni bila najbolj uspe{na. S prodajo že neuporabne opreme niso iztržili niti toliko, da bi pokrili stro{ke objave javne dražbe. Pet računalnikov pa so si po končani dražbi iz omenjenega kontigen-ta izbrali radioamaterji, čeprav bi bili nekateri tudi za te raje videli, da bi jih odpeljali v uničenje, ker so pač zamudili javno dražbo. A radioamaterji so napisali pisno vlogo in kolegij jo je odobril.
Ker gre za osnovna sredstva iz delitvene bilance, je blagoslov na njihovo prodajo dalo tudi vseh petnajst županov občin na Ptujskem. Sočasno z imenova-
njem komisije za javno dražbo je bila imenovana tudi komisija za uničenje neprodanih neuporabnih osnovnih sredstev. Te je, kot že rečeno v reciklažo 22. januarja odpeljalo podjetje Blok. Stro{ki reciklaže zna{ajo {est tolarjev po kg opreme; vsega skupaj je je bilo za sto kilogramov.
Skrb občanov, da je {lo za {kodljivo ravnanje z javnimi sredstvi, je bila v tem primeru odveč. Tak{na ali drugačna budnost pa sicer ni nikoli odveč. Vse skupaj se je dogajalo pri belem dnevu na Mestnem trgu, huje bi bilo in {e več dvomov pa bi povzročilo morebitno nalaganje v Zelenikovi ulici oziroma na dvori{ču Mestne hi{e.
MG
PREJELI SMO
Izjava za javnost
Mestni odbor Socialdemokratske stranke Ptuj vztraja pri spoštovanju sprejetih sklepov in prioritet pri vlaganjih v osnovnošolski prostor in odločno nasprotuje ukinjanju javnega zavoda Osnovne šole Olge Meglič. Dr. Štefan Celan, župan Mestne občine Ptuj, si je z izjavami, v katerih se zavzema za ukinjanje Osnovne šole Olge Meglič na Ptuju, mimo sklepov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, prilastil pravico sprememb prioritete vlaganj v Mestni občini Ptuj, ki so bile zakonito sprejete tako na ravni občine kot tudi države.
Na Ptuju, dne 27.1.2003
Za MO SDS Ptuj: predsednik Miroslav Luci, dr. med.
OD TOD IN TAM
SLOVENIJA / nezadovoljstvo zaradi neusklajevanja pokojinin
Ali vlada variuje na raiun upokojencev?
Slovenski upokojenci so zadnje čase vse bolj nezadovoljni zaradi neusklajevanja pokojnin z rastjo plač in z nesmiselnimi izgovori vlade. V nekaterih medijih je že bilo opozorjeno, a očitno ne resneje opaženo, na dejstvo, da želi vlada s pomočjo statistike privarčevati pri vračilu nekaterih stroškov in pokojnin ter povečati dohodnino - predvsem na račun upokojencev. V čem je bistvo problema?
Dejstvo je, da se v Sloveniji za izračun povprečne plače ne upoštevajo podjetja z do dvema zaposlenima in samostojni podjetniki, o~itno zaradi tega, ker ravno ti najpogosteje prejemajo majnše oziroma kar minimalne pla~e in bi njihova vklju~itev v izračun pokazala nerealno stanje. Tega se v Evropi že lep čas zavedajo, saj v večini držav pri izračunu povprečne plače ne vključujejo podjetij z do 10 zaposlenimi. Na statističnem uradu republike Slovenije so tako ugotovili, da zaradi omenjene metodologije v Sloveniji prikazujemo o mesečnih plačah precenjene podatke.
Izračuni pokažejo, da je izračunana povprečna plača za 5 % večja, kot bi bila če bi upoštevali vse plače, zato naj bi vlada napako želela popraviti, tako da bi v izračun vključila tudi samostojne podjetnike ter podjetja z do dvema zaposlenima. Očitno pa ni vseeno katere podatke uporabljamo pri izračunih, kajti prav ti podatki o povprečni mesečni plači so osnova za usklajevanje pokojnin, različnih regresov, socialnih in drugih prejemkov, nadomestil in še marsi česa. Z drugimi besedami, "pravilen" ali "nepravilen" izračun povprečja plače posledično povzroči zvišanje, oziroma znižanje vseh omenjenih prejemkov, ki najpogosteje in najbolj očutno udarijo po žepu prav najbolj ogrožen sloj prebivalstva upokojence in socialnoogrožene.
Na omenjene nepravilnosti so opozorili že lansko pomlad tudi na letni konferenci območnega odbora sindikata upokojencev Ptuj, ki deluje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je povedal Edi Kupcic, predsednik občinskega in podpredsednik republiškega odbora sindikata upokojencev Slovenije, so po temeljitem pregledu namreč ugotovili neskladje med statističnimi podatki na eni ter med rastjo plač in pokojnin oziroma naraščanjem števila socialno ogroženih upokojencev na drugi strani. Ugotovili so tudi, da je med upokojenci vse več tistih, ki prejemajo varstveni dodatek ali nižjo pokojnino.
O svojih ugotovitvah so takoj seznanili republiški odbor sindikata upokojencev Slovenije,
ter zahtevali naj zadevo podrobneje raziščejo in čimprej ukrepajo. Od takrat so o tej zadevi izmenjali že precej pošte, pa tudi nekaj obiskov in sestankov se je zvrstilo, vendar se ni nič premaknilo. Zato so na sestanku območnega odbora sindikata upokojencev Ptuj 16. oktobra sprejeli konkretnejši sklep in ga v pisni obliki, ter okrepljenega z argumenti in dopolnili še enkrat naslovili na Republiški odbor sindikata upokojencev Slovenije.
V svojih ugotovitvah navajajo, da je upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ZPIZ na oktober-ski seji ugotovil, da ni pogojev za kakršnokoli uskladitev pokojnin, čeprav so se v času od 1. januarja življenski stroški povišali za 4,1 %, plače pa porasle za 4,7 %. Ugotavljajo tudi, da so zakonski členi krivični, ker veljajo vsklajevanja za nazaj in ne za naprej. Dokaz krivičnosti je po besedah Edija Kupčiča tudi padanje povprečnih pokojnin do povprečne plače kar dokazujejo s tabelo, ter dodajajo, da je stanje še slabše kot prikazuje statistika, saj je avgusta lani prejemalo varstveni dodatek kar 47.503 upokojencev.
Skupaj z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, republiškim in občinskim odborom sindikata upokojencev Slovenije so ogorčeni izrazili pisni protest zaradi sklepa ZPIZ-a, da se tudi decembra pokojnine ne bodo usklajevale, češ, da naj bi pokojnine narasle za 8 %, plače pa le 7,7 %. S to ugotovitvijo se nikakor ne strinjajo, saj naj bi po njihovih izračunih povprečna pokojnina zaostajala za povprečnimi plačami samo v lanskem juliju in avgustu za 0,4%, poleg tega pa so se v tem času precej dvignili tudi živ-ljenski stroški.
Ker pa se tudi po tem ni pripetilo nič takega, kar bi dalo slutiti, da bodo nepravilnosti odpravljene, so se ponovno sestali v petek 24. januarja; tokrat so poleg predstavnikov izvršnega odbora sindikata upokojencev v razpravi sodelovali tudi predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije, ZSSS, Desusa in kar je dalo največ upanja tudi član skupščine ZPIZ-a.
DORNAVA / ČLANI TED SO SE ZBRALI NA OBČNEM ZBORU
Tudi letos Čusekova kmetija
V soboto so se na rednem občnem zboru zbrali člani Turistično- etnografskega društva Lukari iz Dornave.
Predsednica društva Marija Belšak je najprej predstavila delo v minulem letu, ko so bile posamezne sekcije zelo delovne. Društvo pa ima veliko načrtov tudi v letošnjem letu. Poleg delovanja vseh sekcij in priprave osrednjih prireditev, ki sta Fašenk po dornavsko in Lukarski praznik, želijo nadaljevati dela na Čušekovi kmetiji, ki jo je društvo dobilo že pred časom v najem. Med letom bodo poskrbeli za urejenost kraja, posadili čebulček, izvedli več čistilnih akcij ter poskrbeli za medijsko promocijo doma in v tujini. Še posebej so ponosni na svoj lukarski podmladek. Delo Turistično etnografskega društva Lukari je pohvalil tudi župan občine Dornava Franc Šegula.
MS
Med stališči, ki so jih sprejeli tokrat velja poleg že omenjenega nezadovoljstva zaradi ne-usklajevanja pokojnin z rastjo plač izpostaviti ugotovitev, da je med upokojenci močno prisoten dvom v korektnost uradnih statističnih podatkov o rasti plač, ki so osnova za usklajevanje pokojnin. Zato so predlagali upravnemu odboru ZPIS naj pred vsakokratnim usklajevanjem pokojnin zahteva celovito poročilo o gibanju vseh plač in drugih prejemnikov zavarovancev od katerih se plačujejo prispevki za pokojninsko zavarovanje.
Zahtevajo tudi, da se spremeni tudi metodologija uskla-
jevanja povprečnih pokojnin z višino povprečnih plač, kot je to predvideno v 150. členu zakona o pokojkninskem in invalidskem zavarovanju. Ob ugotovitvi, da so rezultati pokojninske reforme pozitivni in da je treba z njo nadaljevati zahtevajo, da se sredstva ZPIS uporabijo izključno za pokrivanje obveznosti iz medgeneracij-skega sporazuma med aktivnimi zavarovanci in upokojenci na osnovi plačanih prispevkov, za druge socialne pravice pa mora sredstva zagotavljati državni proračun.
Sindikat upokojencev je tudi proti demagogiji socialne pravičnosti do upokojencev, ki se
kažejo v tem, da se v obliki pomoči državnega proračuna pokojninski blagajni financirajo socialni transferi, kot državne pokojnine bivšim zaposlenih v JLA in druge pravice, ki temeljijo na plačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje. In končno upokojenci zahtevajo da se dodatek za rekreacijo izplačuje v enkratnem letnem znesku v višini 70% zneska, kot ga prejemajo aktivni zavarovanci. Javnost upravičeno pričakuje, da jim bo vlada prisluhnila, saj si take diskriminacije ne zasluži nihče, ki je za svojo pokojnino trdo garal vse svoje življenje.
M. Ozmec
KIDRIČEVO / ukinjena lista proti sežigalnici
Težko je preboleti poraz
•••
V občini Kidričevo se kljub trem sklicem seje sveta še vedno niso uspeli dogovoriti o sestavi komisije za volitve in imenovanja, kar bi pomenilo dokončno konstituranje občinskega sveta. V prejšnjem Tedniku smo se o tem in o možnostih za rešitev zapletenega položaja pogovarjali z županom Zvonimirjem Holcem, ki je bil z odgovori zelo skop. Zapisali smo tudi, kako so potekali neuspeli sklici in dogovori, tokrat pa smo za nekaj pojasnil zaprosili predsednika stranke LDS in vladajo~e koalicije Vladimirja For-bicija, ki pa z odgovori ni skoparil.
Kako potekajo dogovori o rešitvi nastale krize z županom Zvonimirjem Holcem in opozicijo?
"Trenutno ne potekajo nobeni dogovori. Še pred nekaj dnevi je kazalo, da bomo brez večjih zapletov razrešili vsa kadrovska nesoglasja znotraj občinskega sveta, vključno s funkcijo podžupana, saj smo se povsem uskladili o razdelitvi posameznih funkcij in organov ter se celo dogovorili, kdaj bomo nadaljevali prvo in kdaj sklicali drugo sejo sveta, kjer bi vse dogovorjeno tudi potrdili. Žal so ti datumi že za nami. Medtem se je zgodil zbor SLS, na katerem je bila ukinjena 'Lista proti sežigalnici' in tako so njeni skesani svetniki čez noč postali svetniki SLS. Za župana je bil to očitni znak, da ne skliče že dogovorjenih sej občinskega
sveta, da enostransko prekine vse pogovore s koalicijo strank LDS, SLS in DESUS ter razglasi, da dogovorjeno več ne velja."
Kako pa je po ukinitvi Liste proti sežigalnici z delitvijo politične moči v občinskem svetu?
"Dejstvo je, da liste proti sežigalnici ni več, saj je pravzaprav ukinjena. Pri tem pa ni nihče nič vprašal volivcev, ki so jim v stiski in strahu pred izgradnjo sežigalnice zaupali svoj glas v prepričanju, da bodo izvoljeni svetniki sledili predvolilnim obljubam. Žal se je pokazalo, da je šlo za navadno goljufijo in grobo manipulacijo s premalo obveščenimi pa tudi osveščenimi ljudmi. Izkoristiti sežigalnico za zadovoljitev svojih bolnih političnih apetitov, je morala najslabše vrste - če
je sploh morala. Kar pa se tiče razmejitev sil znotraj koalicije, se ni nič spremenilo, koalicijska pogodba še vedno velja, razlika je samo v tem, da koalicija ne šteje več samo 9, ampak 12 svetnikov, sicer pa je še nadalje odprta za vse, ki so pripravljeni sprejeti ponujeni program dela in razvoj občine Kidričevo kot celote."
Kakšen razplet krize oziroma dogodkov pa pričakujete?
"Ce je kriza, jo povzroča zgolj župan in njegova stranka SDS, ki namenoma zavira konstituiranje občinskega sveta v pričakovanju, da je za obvladovanje situacije dovolj župan in trije svetniki njegove SDS ter kup laži in groženj o novih volitvah, ki jih žal tako uspešno trosi med občani. V koaliciji smo prepričani, da ni nobene krize, da gre glede na volilne rezultate za povsem normalne in pričakovane težave, ki jih je možno rešiti samo s pogovori, po demokratični poti, v smislu, da je treba vse funkcije in organe pač porazdeliti glede na volitve in rezultate. In še moje mnenje: težko je preboleti poraz, še težje je nasprotniku priznati zmago! In samo za to gre ... "
M. Ozmec
DORNAVA / proračun ne bo zadostoval za vse potrebno
Povišali sejnine svetnikov
Svetniki občine Dornava so na zadnji seji najprej temeljito proučili zapisnik prejšnje seje. Kar nekaj časa so posvetili vprašanju financiranja ptujske knjižnice in biblobusa. Direktorica knjižnice Tjaša Mrgole - Jukič je predstavila način financiranja, ki naj bi po zakonu o knjižnicah zavezoval vseh petnajst občin na Ptujskem za mesečno financiranje materialnih stroškov, za plače zaposlenih in nakup knjižničnega gradiva.
Po natančnih analizah so svetniki in župan sklenili, da bodo končno oceno podali po pogovorih župana z ministrico za kulturo.
V nadaljevanju seje so ponovno razpravljali o osnutku proračuna za letošnje leto. Svoje mnenje sta podala predsednik odbora za gospodarstvo Jožef Hojnik in predsednik odbora za
družbene dejavnosti Franc Za-gošak.
Po novem bodo svetniki dobivali za seje 12.000 tolarjev, prav tako pa se bodo povišale tudi sejnine za odbore in govornike na pogrebnih svečanostih.
Za kandidata v svet šole so izbrali svetnika Rajka Janžeko-viča. Dogovorili so se, da bodo
predlagali osnovni šoli, da se učenci učijo oba tuja jezika - angleškega in nemškega, ker jih je dovolj.
Strinjali so se tudi s spremenjenim predlogom spremembe statuta in poslovnika za imenovanje članov vaških odborov.
Svetniki so podali kar nekaj pobud in vprašanj. Med drugim so opozorili na sanacijo strehe na podružnični šoli na Polenša-ku. Na nekaterih ekoloških otokih vlada precej nereda, veliko ljudi se ne drži predpisov in velikokrat odlagajo tiste odpadke, ki ne sodijo na omenjeno mesto.
MS
MARKETING
POSPEŠEVANJE PRODAJE
(l.del)
Trgovci na sezonskih razprodajah še vedno ponujajo visoke pupuste, v medijih najdemo vedno ve~ kuponov ipd. Zato je napo~il ~as, da spregovorimo o po-spe{evanju prodaje kot delu promocijskega spleta.
Kaj sploh je pospe{evanje prodaje? Kotler (knjiga Trženjsko upravljanje) pospeševanje prodaje opredeljuje kot »kratkoro~ne dejavnosti za spodbujanje preizkusa ali nakupa izdelkov oz. storitev« Z drugimi besedami lahko re~emo, da med pospeevanje prodaje spadajo kratkoro~ne (~asov-no omejene akcije) dejavnosti, katerih cilj je spoznavanje izdelka in pridobivanje naklonjenosti, prepri~evanje, da je nakup prava ideja in kon~no prodaja iz-delka.»Med orodja pospeševanja prodaje spadajo nagradne igre, popusti, darila, vzorci, sejmi, prodajne razstave, predstavitve, kuponi, prodaja "staro za novo" ipd. Orodja, ki sem jih naštel, so med seboj raznolika, vendar imajo do-lo~ene skupne zna~ilnosti:
'sporo~ilo: vzbudijo pozornost in obi~ajno potrošnika spodbudijo k razmišljanju o izdelku (npr. nagradne igre, prodajne razstave ipd.)
-	spodbuda: vsebujejo nekaj, zaradi ~esar potrošnik dobi ob~-utek, da je pridobil dodatno vrednost (npr. popusti, darila ipd.)
-	vabilo: vsebujejo razlo~no vabilo potrošniku, naj se odlo~i za nakup (npr. kuponi, prodaja "staro za novo" ipd.)
Pospeševanje prodaje se uporablja, da bi podjetja spodbudila močnejši in hitrejši odziv različnih skupin potrošnikov. Navadno so učinki akcij kratkotrajni in ne pripomorejo bistveno k dolgoročni naklonjenosti potrošnikov do določene blagovne znamke in nakupov različnih izdelkov. Zato se mora pospeševanje prodaje uporabljati v kombinaciji z drugimi elementi promocijskega spleta (o čemer smo že govorili), s čimer pripomoremo tudi k dolgoročnim učinkom akcij.
Pospeševanje prodaje lahko uporabljate za spodbudo nakupa pri različnih ciljnih javnostih. Tako lahko pospešujete prodajo končnim porabnikom (uporabno predvsem za različne trgovine in trgovce ipd.), trgovini (trgovina med različnimi trgovci, prodaja proizvajalcev trgovini na debelo in drobno), spodbuja pa se lahko tudi prodajno osebje. Na tak način lahko delujejo tudi neprofitne organizacije (npr. Karitas, Rdeči križ), ki želijo pritegniti čim več ljudi, ki bi darovali denarna in druga sredstva.
V nadaljevanju bomo bolj podrobno spregovorili tudi o namenu in posameznih orodjih pospeševanja prodaje.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik .si ali fidel _farever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vpra{anje in podajte pripombe. Va{a mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
PO NAŠIH OBČINAH
VIDEM PRI PTUJU / drugi dobrodelni koncert društva prijateljev mladine
Že pesem in dobra volja veljata nekaj
Drugi dobrodelni koncert v organizaciji Društva prijateljev mladine Videm je minulo soboto potekal z naslovom Koncert za streho, z zbranimi sredstvi pa želi društvo pomagati mladi družini iz videmske občine, ki jo je pred časom doletela nesreča: umrl jim je oče, zdaj pa bo obnovi kliče hiša, še posebej dotrajana streha.
Čeprav so se v društvu najprej namenili sredstva darovati otrokom, ki pomoč potrebujejo na vsakem koraku, {e posebej pa mladi pri {tudiju, pa so se tik pred zdajci odlo~ili drugače. Najprej bodo pomagali družini obnoviti streho, potem pa se bodo {e česa domisli in zbrali dodatne tolarje za druge potrebe.
Koncert je znova uspel, zbranih je nekaj deset tisoč tolarjev. Marija Černila, ki je do pred kratkim {e bila predsednica DPM Videm, je imela v rokah celotno organizacijo dobrodelnega koncerta, ob tem pa so ji bili v veliko pomoč {tevilni prostovoljci, ki so se tudi tokrat izkazali z dobro voljo in zagnanostjo z enim samim namenom:
da bo najbolj{ih močeh pomagajo mladi družini Dobrodelni koncert so Videmčani tudi tokrat pripravili v telovadnici OŠ Videm, voditeljski par Manja Vinko in Marjan Nahberger pa je tokrat gostil kar nekaj znanih pevcev in pevk slovenske zabavne glasbe, pa tudi mladih harmonikarjev, plesalk in pevk. Na koncertu so igrali in peli: harmonikarji Aleksander Sitar, Davorin Horvat in Andrej Ga-brovec, mlade pevke Be pop 2, glasbeni skupini Karizma in Kvinton ter pevci Mili, Brina, Alenka Kolman, Davor Borno in duet Jo-Zo.
OBNOVO STREHE BODO ZACELI
~ Á -M f/* •
Koncert je uspel in nastopajoči so navdušili blizu 400 obiskovalcev. Zlasti najmlaj{e sta pritegnila ~lana dueta Yo-zo. Foto: T. Mohorko
Marjan Perger, novi predsednik DPM Videm, v družbi z dosedanjo predsednico in vodjo projekta dobrodelnega koncerta Marijo Černila. Foto: Bojan Trafela
SPOMLADI
V dobrodelni akciji sta poleg občine Videm pomagali še vi-demska {ola, Krajevna skupnost Pobrežje in Društvo žensk Po-brežje, organizatorjem dobrodelne akcije pa je v tem času že uspelo vzpostaviti sodelovanje z Območno obrtno zbornico, ob pomoči katere upajo, da jim bo že spomladi uspelo pričeti obnovo strehe in s tem narediti prve korake v pomoči mladi družini. Doslej zbrana sredstva prav gotovo ne bodo zadostovala za obnovo celotnega ostrešja, nam je povedala Marija Černila, četudi se je med koncertom in po njem nabralo kar nekaj tolarjev, zato bodo akcijo nadaljevali. Za pomoč so že naprosili nekatere sponzorje in donator-je, s katerimi so že doslej sodelovali, verjamejo pa, da je takih, ki so pripravljeni pomagati, v občini in okolici še kar nekaj.
Tudi novoizvoljeni predsed-
nik DPM Videm Marjan Perger je bil po koncertu zelo zadovoljen, da jim je uspelo spraviti pod streho še eno prireditev, še posebej pa je bil vesel, ker so ljudje znova pokazali veliko dobre volje in odprli svoje denarnice. Da bo zdaj mnogo lažje pomagati mladi družini, se je strinjal tudi Perger, čeprav meni, da bo potrebnih še kar precej tolarjev, da bo dobrodelna akcija uspešno zaključena.
A začetek je dober in naj bo tak tudi konec, pa naj dobre volje, še boljših zamisli in zavzetosti prostovoljcem v Vidmu ne vzame nihče. Marjan Perger pa tudi obljublja, da bo letos stekla še kaka dobrodelna akcija, saj je takih, ki so pomoči potrebni, v videmski občini kar nekaj, do konca leta pa se bodo z otroki in starši družili še na mnogih prireditvah in ustvarjalnih delavnicah.
T. Mohorko
BURGHAUSEN / nove vezi partnerskih mest
Tednik prebirajo tudi v Nemiiji
Sodelovanje med Ptujem in partnerskim mestom Burgha-usen na Bavarskem poteka že nekaj let, julija lani pa so ga obiskali tudi svetniki mestne občine Ptuj s tedanjim županom Miroslavom Lucijem ter skupaj z dokaj močno gospodarsko, kulturno in turistično delegacijo ugotovili več stičnih točk in interesov, ki naj bi zbližali prebivalce obeh mest.
Ptuj in nem{ki Burghausen imata kar precej skupnega. Obe mesti sta zrasli ob pomembnih rekah; Ptuj ob Dravi, Burhau-sen pa ob Salzi, obe mesti se pona{ata z veličastnima in dobro ohranjenima gradovoma, ki stojita na mestnem hribu, obe mesti imata tudi izredno bogato zakladnico kulturnozgodovinskih, predvsem srednjeve{kih znamenitosti in obe mesti sta tudi približno enako veliki, le da je v Burghausnu nekaj manj, okoli 19.000 prebivalcev.
Ob vsem tem pa imata, kot se spodobi, obe mesti tudi svoj regionalni časopis, pri nas v Ptuju imamo Tednik - štajerske no-
vice, pri njih pa s skoraj polovico manjšo naklado Burghausner Anzeigner. Za konkretno sodelovanje na področju medsebojnega informiranja pa je poskrbel ptujski fotograf Marjan Petek, ki je spremljal skoraj vse obiske delegacij iz Ptuja v Burghausnu in obratno. Na željo Slovencev, še posebej tistih s ptujskega območja, ki živijo v Burghausnu, je oktobra lani naročil naš Tednik na naslov gostišča Burger-haus, kjer se zbirajo v prostem času, predvsem ob večerih, in izmenjujejo novice iz domačega okolja. Tednik jim je v veliko veselje, saj prinaša novice s širšega območja Štajerske, z
BURGERHAUS
Svetnik mestne občine Burghausen Gerhard Hubner prebira Tednik pred gosti{~em Burgerhaus, kjer se zbirajo Slovenci
veseljem pa ga prelistajo tudi nekateri njihovi nemški prijatelji. Na posnetku Marjana Petka prebira Tednik tudi svetnik mestne občine Burghausen, gospod Gerhard Hubner, ki je zadolžen za področje informiranja.
Po podatkih naše naročniške službe je med rednimi naročniki 130 takih, ki prejemajo Tednik zunaj naših meja, največ v Nemčiji, Avstriji, Švici ter v Franciji.
-OM
PREROKOVANJE ONIKS
144.73 -
186,55 SIT/min
OSEL" DENAR »RAVJE CUÍ

AVTOŠOLA PREDNOST
d.0.0., Bresnica 5a, 2273 Podgorci
Tečaj cestnoprometnih predpisov
3. februarja ob 15.30 v Domu društev v Ormožu 10. februarja ob 16.00 na Ptuju (ZŠAM), Nova c.1 10. februarja ob 17.00 v Moškanjcih (OTTO).
Informacije: 740-82-74, 040 221-640
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	CENA
AUDI A6 1,8 T	1997	3.230.000
AUDI A6 2,6 E	1995	1.490.000
AUDI A6 2,8 QUATTRO	1994	1.680.000
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996	2.000.000
FIAT PUNT0 1,2-16VELX3V20	1 2000	1.700.000
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1998	1.850.000
KIASPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.390.000
R - LAGUNA BREAK 2,0RT	1995	1.400.000
GOLF 4 1,9 SDI5V	1999	2.300.000
R - LAGUNA INITIALE 3,0 AVT	2001	4.800.000
Testna vozila		
ESPACE EXP 2,2 Del	2002	6.150.000
MEGANE II 1,9 DYNAMIQUE	2002	4.160.000
MEGANE II 1,6 DYNAMIQUE	2002	3.660.000
MEGANE II 1,6 COUPE EXP	2002	3.430.000
AVANTIME 3,0 PRIVILEGE	2002	7.200.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-lOStoilc Icontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
UEDNO ZA AKCIJO Metalka Ptui
kotni brusilnik Iskra KB 4186.............. 20.990.
kotni brusilnik Iskra KB 69 A v kovčku.11.490.
aku. vijačnik-vrtalnik Iskra HB 3144.....17.499.'
vibracijski vrtalnik Iskra S 558 A..........12.990.
el. nadrezkar Iskra NR 2 808 A............19.990.'
peč na trdo gorivo Helios...................79.990.'
vgradni štedilnik Gorenje
s steklokeramično ploščo, 60 cm...........144.511.'
štedilnik Corona
5 steklokeramično ploščo, 60 cm.............99.990.'
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Kogoiniška 7. tel: 02/749 18 00
MHALKA' TRGOVINA
RADI0)11TEDNIK
OD TOD IN TAM
PTUJ / perutnina v letu 2002
Najveiie spremembe v stoletni zgodovini
S pripojitvijo Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj je postala Perutnina Ptuj najve~je kmetijsko in živilsko predelovalno podjetje v Sloveniji, ki obvladuje vse faze perutninarske in puranje proizvodnje, obdeluje pa tudi 3.500 hektarjev kmetijskih površin, v njeni sestavi je druga najve~ja praši~-ja farma v državi, pa tudi znana ptujska vinska klet. Pripojitev omenjenih družb pomeni tudi najve~jo organizacijsko spremembo v skoraj stoletni zgodovini podjetja.
"Z organizacijsko širitvijo smo zadovoljili nujnost ekonomije obsega za vzdrževanje konkurenčnosti naše proizvodnje, tudi potem, ko bo Slovenija priključ-
ena Evropski uniji in bo morala vzdrževati svojo ekonomijo po ekonomskih zakonitostih enotnega evropskega trga" poudarja dr. Roman Glaser, predsednik
Leto 2002 je bilo za Perutnino Ptuj zapolnjeno s pomembnimi dogodki: v za~etku leta je nadzorni svet družbe podaljšal mandat sedanji upravi do 25. avgusta 2007. Sledil je uspeh na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov pred Kmetijsko živilskim sejmom v Gornji Radgoni, kjer je Perutnina prejela naziv nosilca kakovosti za leto 2002, šampiona kakovosti za sveže meso in mesne izdelke ter posebno priznanje za varne mesnine. Na sejmu Vino Ljubljana so prejeli za svoja vina tri zlate medalje, na Kmetijsko živilskem sejmu eno veliko in štiri zlate, na sejmu Kutjevo pa je prejel laški rizling 1997 naziv šampiona. Sredi poletja so registrirali lastno podjetje za distribucijo izdelkov PP v Beogradu, skupš~ine delni~arjev Perutnine, Kmetijskega kombinata Ptuj in Jate Ljubljana so tako reko~ stoodstotno izglasovale pripojitev slednjih dveh družb k Perutnini Ptuj. Fizi~no se je pripojitev obeh družb zgodila v novembru lanskega leta. Perutnina je poleg tega uspešno prestala procese presoje za dodelitev certifikata o spoštljivem ravnanju z okoljem, ISO 14001, od carinske uprave RS pa prejela status pooblaš~enega izvoznika, kot edino živilsko predelovalno podjetje v državi.
uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Po njegovih besedah bo podjetje v prihodnje namenilo veliko pozornost svoji internacionalizaciji, čeprav je s svojo dejavnostjo že sedaj prisotno v večini republik bivše Jugoslavije, pa tudi na trgih evropskih držav. Kljub temu, da so se v letu 2002 veliko ukvarjali s pripojitvami in prestrukturiranjem, so dosegli dobre poslovne rezultati in prihodek v višini 150 milijonov evrov, napovedujejo pa, da se bodo vsi pozitivni učinki dogodkov lanskega, polno odrazili v poslovnih rezultatih letošnjega leta.
Perutnina Ptuj je znana po nenehnem vlaganju v posodobitev proizvodnje in v razvoj, v povprečju po deset milijonov evrov letno. Lani so začeli z novo veliko investicijo - gradnjo tovarne mesnih izdelkov in pripravljene hrane na Turnišču pri Ptuju, ki bo končana maja letos in bo veljala okoli 12 milijonov evrov. Sočasno načrtujejo povečanje števila kooperantov in
SV. TOMAŽ / dan sole, dan odprtih vrat
Starši na malici v šoli
Sredi januarja so v osnovni šoli Tomaž pripravili dan odprtih vrat, ki je bil namenjen predstavitvi šole staršem in krajanom ter sodelovanju u~encev in odraslih pri razli~nih šolskih dejavnostih. Najve~je presene~enje je bila gotovo šolska kavarna, v kateri sta dva kuharja pripravljala slastne sladolede, frapeje in druge dobrote, ki so jih gostje zaužili ob okusno pogrnjenih mizah. Tudi malica je bila doživetje zase. Otroci so lahko sami izbirali med razli~nimi vrstami kruha, namazov in sadja, v jedilnici pa so jih ~akale lepo pogrnjene mize, kar je le še vzpodbudilo lepo obnašanje ob jedi. Dobrotam se niso mogli upreti niti starši.
Otrokom razredne stopnje je bila namenjena gledališka predstava Krtačka Zobačka, ki jo je
zaigrala šolska gledališka skupina pod vodstvom Danice Luci. Nato pa so se otroci po razredih
Delavnice za učence in starše so bile zanimive. Foto Hozyan
ukvarjali z različnimi temami. Na razredni stopnji so se učenci s starši učili učiti - pri tem jim je pomagala svetovalna delavka, en razred se je igral zabavne igre, drugi so spet raziskovali zvok in na to temo naredili številne poizkuse. To sem jaz - je bil naslov ene izmed delavnic, kjer so se otroci primerjali eden z drugim, izražali svoja občutja in izdelali svoj grb. To zmorem tudi jaz, namreč reševati težave. Učitelj je skupini učencev zastavil nek problem učenci pa so ga poskušali rešiti. Vsak na svoj način, svoje videnje rešitve pa so prispevali tudi starši. Skupina otrok je izkoristila zimski dan tudi za aktivnosti na snegu in pred šolo je nastal snežni grad.
Istočasno so bila odprta vrata tudi v knjižnici, kjer so si starši lahko ogledali literaturo, ki jo učenci uporabljajo pri pouku in kasete iz preteklih dejavnosti. V računalniški učilnici so bili na ogled programi in oprema s katero se otroci učijo, v telovadnici pa je bilo mogoče zaplesati ob pomoči plesne skupine Salsa iz Maribora.
vki
vzrejo piščancev ter puranov vsaj na sto novih farmah.
RAZMAH PERUTNI-NINE DEJAVNOSTI NA HRVAŠKEM
Odkup večinskega deleža v hrvaškem perutninarskem podjetju Pipo Čakovec je pomenil začetek sedanje širitvene dinamike Perutnine Ptuj. Danes je ta naložba ena najuspešnješih tujih naložb na Hrvatskem. Število zaposlenih se je v manj kot dveh letih iz 220 povečalo na 495, več kot podvojili pa so tudi proizvodnjo in prodajo. Do leta
2007 načrtujejo v Perutnini Ptuj-Pipo Čakovec 20-odstono letno rast proizvodnje. Tako smele načrte omogoča dokapitalizaci-ja s strani matičnega podjetja iz Ptuja ter pridobitev nove tehnološke linije za predelavo mesa in proizvodnjo končnih izdelkov. Lani so v Pipo Čakovec predelali 7.534 ton perutninskega mesa in proizvedli 2.500 ton mesnih izdelkov ter ustvarili dobrih 27 milijonov evrov prihodkov. Tudi v Čakovcu so polni načrtov: v letošnjem letu bodo začeli z gradnjo novega objekta mesne industrije, za kar so v preteklem letu že pridobili 4 in pol hektar-
V Skupini Perutnina Ptuj, d.d., je po pripojitvah v letu 2002, 2.457 zaposlenih, od tega 1968 v Sloveniji ter 489 v tujini. Z njimi sodeluje 410 zadružnikov. Skupaj so v letu 2002 ustvarili za okoli 150 milijonov evrov, oziroma za 37 milijard tolarjev konsolidiranih prihodkov.
je zemljišča. Investicija v višini 5 milijonov evrov, v celoti iz lasn-tih sredstev podjetja Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec, bo omogočila letno proizvodnjo 12.500 ton, predvsem izdelkov visoke zahtevnosti, v skladu s potrebami sodobne potrošnje. Nov obrat pa ne bo pomemben samo za podjetje, temveč tudi z vidika novih delovnih mest in dodatnih možnosti v kooperacijki reji perutnine na širšem območju Čakovca in Međimurja.
J. Bračič
Utrinek iz proizvodnega procesa v podjetju Perutnina Ptuj-Pipo Čakovec d.o.o., ki je v večinski, nekaj nad 60-odstotni lasti Perutnine Ptuj, d.d.
LJUTOMER / DEBATERJI GIMNAZIJE FRANCA MIKLOŠIČA
Gimnazijski debaterji so zelo aktivni
Gimnazija Franca Mikloši~a iz Ljutomera že vrsto let slovi kot ena najuspešnejših v državi, dijaki, ki jo obiskujejo, pa se vsako leto izkažejo z izvrstnimi dosežki tako na doma~-ih kot tudi na tujih tekmovanjih. V zadnjem ~asu so zelo aktivni ~lani angleškega debatnega kluba pod vodstvom profesorice nemškega in angleškega jezika na ljutomerski gimnaziji Liane Miholi~.
Ljutomerski debaterji v družbi s prof. dr. Sniderjem.
Angleški debatni klub v Ljutomeru, ki tako kot vsi debatni klubi v Sloveniji deluje pod okriljem Zavoda za kulturo dialoga iz Ljubljane, obstaja že šest let. Velikokrat so bili državni prvaki in med najboljšimi na mednarodnih turnirjih doma in v tujini. Debatirali so v slovenskih ekipah na svetovnih prvenstvih v Angliji, Ameriki, Južni Afriki in Singapurju. Znova so se izkazali tudi na minulem državnem tekmovanju, ki je bilo v Trbovljah. Med več kot stotimi govorci je dijak ljutomerske
gimnazije Leon Žunec osvojil naslov državnega prvaka, drugo mesto pa je zasedla njegova sošolka Stasa Tkalec. Žunec je Slovenijo zastopal že na svetovnem prvenstvu v Singapurju, tokrat pa je udeležbo odpovedal zaradi šolskih obveznosti. Tako bo v slovenski reprezentanci za svetovno prvenstvo avgusta letos v Peruju iz ljutomerske gimnazije le Staša Tkalec.
Debatni klub gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera ima v tem šolskem letu okoli 20 članov, predvsem novincev iz
prvih letnikov. Septembra in oktobra so se uvajali v debato, o slogu in obnašanju v debati jim je predaval George Yeoman, med seboj in s sosednjimi gimnazijami so debatirali na lažje teme, potem pa so se lotili aktualnih tem: "Priključitev Slovenije zvezi Nato" ter "Pravica najstnikov do zasebnosti je bolj pomembna kot pravica staršev, da vedo". To sta bili tudi temi minulega državnega prvenstva, ki se je uspešno končalo za ljutomersko gimnazijo.
V začetku letošnjega leta je bil gost debaterjev na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru priznani ameriški profesor doktor Alfred C. Snider, ki je med drugim avtor številnih člankov o političnem debatiranju in komunikaciji. Prof. dr. Snider je priznani strokovnjak za debate, prihaja pa z Univerze v Vermon-tu v Združenih državah Amerike. Na dvodnevnem obisku je spregovoril tudi prleškim prekmurskim učiteljem ter debaterjem o aktualnih političnih razmerah v Združenih državah Amerike, s svojim nastopom pa je prisotne navdušil.
Po besedah vodje angleškega debatnega kluba na ljutomerski gimnaziji prof. Liane Miholič se bodo aktivnosti v debatnem klubu nadaljevale do konca šolskega leta, večjo pozornost pa bodo namenili predvsem pripravi Staše Tkalec za nastop na svetovno prvenstvo v Peruju.
Tekst in foto: Miha Soštarič
OD TOD IN TAM
PTUJ / zgodba neke stiske
Kanalizacija, ceste in pločniki pomembnejši od ljudi?
V. V. iz ene od občin na Ptujskem je v predprazničnih dneh lanskega leta hodil od vrat do vrat ustanov oziroma podjetij, za katere je menil, da so dolžni rešiti njegov primer. Znesel se je nad Podjetjem za stanovanjske storitve Ptuj, ker mu ne dajo stanovanja, on pa natančno pozna naslove praznih stanovanj na Ptuju, čeprav mu Podjetje za stanovanjske storitve, ker ni občan mestne občine Ptuj, ni bilo dolžno pomagati. Za reševanje stanovanjskih problemov, še posebej socialno ogroženih občanov, so dolžne poskrbeti občine, katerih občani so prizadeti.
Omenjeni V. V. je občan ene od haloških občin, kjer so na decembrskih volitvah dobili novega župana, ki je razumel njegovo stisko, kot so mu jo predstavili v Centru za socialno delo Ptuj, kjer poskušajo reševati tovrstne probleme v sodelovanju z občinami. Obljubil je, da bo problem vzel pod drobnogled in skušal najti rešitev.
Tovrstne probleme pa je v zunanjih občinah na Ptujskem v tem trenutku težko reševati, ker le-te v večini nimajo občinskih programov izgradnje stanovanj oziroma šele pričenjajo delo na teh področjih, čeprav jim zakonodaja to narekuje. O tem, da bi razpolagale s stanovanjskim fondom, pa tako in tako ni govora.
Zgodbo, ki jo je V. V. natrosil v uredništvu Tednika, se precej razlikuje od tiste, ki jo je dobilo Podjetje za stanovanjske storitve, in tiste, ki so jo vzeli na zapisnik v Centru za socialno delo Ptuj. Ker naj bi marsikate-
Ministrski predsednik Anton Rop je v ponedeljek (27. januarja 2003) "hipoteti~no" in dejansko dezavuiral svojega obrambnega ministra dr. Antona Grizolda, ko je kategori~no izjavil, da žensko obvezno služenje vojaškega roka v slovenski vojski ni niti kratkoro~na niti dolgoro~na vzi-ja slovenske vlade. Obrambni minister Grizold je namre~ samo nekaj dni prej z intervjujem Re-utersu, v katerem je omenjal možnost uvedbe obveznega vojaškega služenja za ženske v primeru, ~e bi Slovenci na referendumu glasovali proti vklju~-itvi Slovenije v NATO, povzro~il pravi šok v javnosti in ogor~ene proteste mnogih relavantnih po-liti~nih dejavnikov. Dr. Grizold se je že dan po objavi spornega intervjuja "opravi~eval" in poudarjal, da je to v pogovoru s tujim dopisnikom navajal zgolj kot "hipoteti~no" možnost. Vsekakor pa vsega skupaj ni demantiral, še zlasti ne na na~in, kot je to storil premier Rop.
KDO VERJAME
GRIZOLDU
Niti najmanjšega dvoma ni bilo, da Grizoldovim "hipoteti~nim" opravi~ilom nih~e ne verjame. Edini, ki so skušali biti do skrajnosti korekten in lojalen koalicijski partner, so bili o~itno v Združeni listi socialnih demokratov. Vodja njihove poslanske skupine Miran Potr~ je namre~
ro noč lanskega leta, to naj bi trajalo kar pol leta, prespal v podrtijah sejmišča na Ormoški, se je zasmilil tudi nam, zato smo mu poskušali pomagati po najboljših močeh. V tistih podrtijah bi lahko celo zmrznil, do tega pa ne bi smelo priti v nobenem primeru.
Občina Ptuj, ki je znala v prejšnjih letih zadovoljivo poskrbeti za vse svoje brezdomce, tudi tiste iz okolice mesta, tudi V. V. ne bi smela prepustiti kruti usodi. V prošnji za dodelitev stanovanja, ki jo je ta napisal Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj, je želel pridobiti stanovanje na Zagrebški cesti 82 na Ptuju, ki je bilo po njegovih podatkih prazno. V hudi stiski da je, kot je zatrjeval, ker ga je po enajstih letih skupnega go-spodnjstva ženska, s katero je živel, postavila pred vrata. V pol leta, odkar je ostal na cesti, se potika od prijatelja do prijatelja, spi v parku, na sejmišču, v leseni baraki, ki se podira, in še kje.
Tudi v tej podrtiji ptujskega sejmišča naj bi občasno prenočeval V. V. Foto: CG
V času, ko naj bi spal na sejmišču, zmrzoval, živel brez vode in elektrike, brez prave prehrane, tako je vsaj govoril, ko je iskal pomoč, mu je začasni dom nudil prijatelj na Ptuju. Zavedal pa se je tudi, da ima zelo malo možnosti za pridobitev stanovanja na Ptuju, ker ni Ptujčan.
Potem ko je pred delavci Centra za socialno delo Ptuj naredil obračun svojega življenja, ko se je zavedel, da bo moral tudi na zdravljenje zaradi alkoholizma, če seveda ni znova lagal sam sebi kot še nekaterim v tej zgodbi, bi lahko zaživel na novo. Pot v urejeno življenje pa bo mogoča le, če se bo otresel alo-koholizma in dobil zaposlitev.
Trenutno se skozi bedno življenje prebija z denarno socialno pomočjo.
Takšnih zgodb je na Ptujskem zagotovo še nekaj, vendar jih večina ljudi skriva, na plano jih zvabi skrajni obup, kot je V. V., ko je še do lanske pomladi imel kam iti - dolgih enajst let je bila to zunajzakonska partnerica, v skrajni sili pa tudi domačija v podirajočem se stanju, ki jo je lani spomladi z njegovim dovoljenjem podrl brat, saj bo na tem mestu zgradil vikend, kjer bo nekoč znova lahko stanoval. Do takrat pa naj bi mu pomagali na občini ali Centru za socialno delo. Po zakonodaji center ureja zadeve, za katera ima javna po-
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Izjave in demantiji
opozarjal, da ne kaže sklepati in napadati ministra že na podlagi nekaj "iztrganih citatov". Seveda pa je vprašanje, ali se Združeni listi takšna "prijaznost" do koalicijskih partnerjev izpla~a, še zlasti glede na to, da se je predsednik vlade brez kakršnihkoli pomislekov in dodatnih pojasnjevanj z lahkoto distanciral od svojega ministra in strankarskega tovariša.
Izkazano splošno nezaupanje v ministrova "opravi~ila" pa seveda opozarja na veliko širši in ve~ji problem (ne)zaupanja v politiki in javnem delovanju nasploh. Vse kaže, da se pri nas vse preve~ nosilcev javnih funkcij in velikih odgovornosti z neverjetno lahkotnostjo (in nepripravljenostjo) pojavlja v javnosti z najrazli~nejšimi nepremišljenimi in problemati~nimi izjavami. Seveda pri tem ne gre zgolj za NATO in zgolj za obrambnega ministra dr. Grizolda. Nekateri ministri in drugi nosilci funkcij so se zaradi povsem neselek-tivnega in popolnoma nesamo-kriti~nega nastopanja v javnosti, zlasti na televiziji, povsem razvrednotili. Postali so nekakšen tragikomi~en, nepogrešljiv del vsakodnevnih TV programov, namesto da bi bil njihov vsakokratni nastop vsebinsko in tudi sicer "poseben dogodek" in nekaj izjemnega ob posebej pomembnih in še zlasti ob posebej zapletenih dogodkih. Seveda nosijo dobršen del krivde
za kakšne razmere tudi mediji in njihove programske usmeritve, vendar pa to nikakor ne more biti opravi~ilo za "propagandno" zmedo, ki o~itno vlada znotraj vlade in še kje. V javnosti nastaja ob~utek, da znotraj vlade ni niti minimalne informativne koordinacije, tistega nujnega programiranja in dogovarjanja javnih nastopov in nasploh javnega delovanja, ki mora biti splošna zna~ilnost vsake urejene politike, še posebej pa moderne. Če pomislimo, da deluje v okviru vlade in posameznih ministrstev poleg specializiranega urada za informiranje še vrsta posebnih (in dragih) služb za informiranje, je nekako težko verjeti, da prihaja do takšnih kratkih stikov (in tudi do politi~no škodljivih spodrsljajev) pri obveš~anju javnosti. Možni sta samo dve razlagi: ali gre za nesposobnost in nezainteresiranost ter birokratsko otopelost "specialistov" za propagando ali pa za povsem samovoljno, samovše~no in neodgovorno nastopanje posameznih funkcionarjev. Eden izmed komentatorjev je te dni zapisal, da sta že zdaj s svojimi lahkomiselnimi izjavami pravzaprav najve~ja zaveznika nasprotnikov vklju~itve v NATO ravno ministra za zunanje zadeve in za obrambo dr. Dimitrij Rupel in dr. Anton Grizold. Da ne bi bilo kakšnega nesporazuma: Seveda je normalno, nujno in demokrati~no, še zlasti, ko ima-
mo opravek s koalicijsko vlado, da se v fazi nastajanja posameznih odlo~itev ministri (tudi v javnosti) pojavljajo z razli~nimi mnenji, tudi z nasprotujo~imi si stališ~i. Ko pa gre za izvajanje skupno (ali ve~insko sprejetih) odlo~itev, pa takšen "pluralizem" pomeni vse kaj drugega kot pozitiven vidik delovanja vlade. Če je prizadevanje za ve~insko slovensko odlo~itev za vklju~itev v NATO skupna odlo~itev vseh koalicijskih partnerjev in vlade v celoti, potem morajo posamezni ministri in posamezne stranke v javnosti pa~ nastopati usklajeno. Ne more en minister groziti, da odbijanje vklju~evanja v NATO pomeni tudi slovo od programirane profesionalizacije slovenske vojske in ponovno uveljavitev oziroma ohranitev dosedanjega naborniškega sistema, medtem ko drugi minister ali celo predsednik vlade zagotavljata, da je proces profesionalizacije vojske "trajna in samostojna" slovenska opredelitev, ki je povsem neodvisna - razen morda glede ~asovne dinamike - od (ne)vstopanja v NATO ...
KAJ HOČE
OPOZICIJA
Sicer pa tudi opozicija te dni pada na izpitu iz "propagande". Vsi zapleti, ki jih uprizarja v zvezi z referendumom o vklju~itvi v NATO in Evropsko unijo, ji
oblastila. To pa so v glavnem denarni in socialni transferji. Za reševanje stanovanjskih problemov pa so odgovorne občine. Kot poudarja direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, kljub takšni zakonodajni rešitvi še nikogar niso pustili na cedilu. Ljudem v kritičnih trenutkih, ko ostanejo brez strehe nad glavo, poiščejo začasno rešitev. Tudi zato zadnje čase vse glasneje razmišljajo o tem, da bi občine na Ptujskem tovrstno problematiko reševale skupno, torej stanovanjske probleme za brezdomce in ljudi v trenutni stiski. Centrom za socialno delo takšen način reševanja problemov na področju pomoči omogoča tudi nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, ki jih postavlja v vlogo koordinatorja in spodbujevalca vsega dogajanja na področju pomoči. Na potezi so tudi občine, ki bi morale najbolj poznati socialno stanje in stiske svojih ljudi, da bodo V. V. in drugi, ki so se zaradi takšnih in drugačnih stisk znašli na robu, ponovno dobili možnost, da kvalitetneje zaživijo. Zdaj pa je tako, da občine socialnih problemov ne zaznavajo, zato jih tudi ne rešujejo, kot bi morale. Programi izgradnje kanalizacije, cest in pločnikov prevladujejo, kot da bi bili pomembnejši kot ljudje.
MG
v kon~ni posledici zagotovo ne prinašajo koristi. Težko se je na-mre~ znebiti vtisa, da so trenutni strankarski politi~ni interesi prevladali nad splošnimi nacionalnimi. V konkretnem primeru je bistveno vprašanje odlo~itev za NATO ali proti njemu, vse drugo, tudi vprašanje ve~je ali manjše "demokrati~nosti" ali bolje - popolnosti referenduma, je drugotnega pomena. Konec koncev imajo vsi relavantni politi~ni akterji splošni mandat z volitev, da se lahko tudi sami odgovorno (in seveda upoštevaje tudi vse posledice, ki iz tega izhajajo za njih same) odlo~ajo o vstopu ali ne. Koalicija Slovenije je vse doslej izjavljala in dokazovala, da je za vstop Slovenije v NATO. Zdaj pa se to - morda tudi proti njeni volji - z vsemi igrami in prepiri v zvezi z referendumom nekako izgublja iz ospredja. Rekli bi celo lahko, da se SDS in NSi - kljub druga~nim zatrjevanjem njihovih liderjev - objektivno pojavljata med tistimi, za katere se ravno ne ve, kako bodo glasovali. Predsednik SDS Janez Janša te dni ve~krat opozarja na odgovornost, ki jo z organizacijo referenduma menda prevzema zgolj vladajo~a koalicija. Vendar pa pri tem ne bi smel pozabiti, da obstaja tudi njegov del odgovornosti za to, ali bo Slovenija vstopila v NATO ali pa bo ostala zunaj njega.
Jak Koprive
MUêinMm
GOCOVA / 48. GASILSKI OBČNI ZBOR
V soboto, 25. januarja, so se člani in članice PGD Gočova sestali na 48. rednem občnem zboru. Društvo šteje 64 aktivnih članov, 45 mladincev, mladink, pionirjev in pionirk in 6 veteranov ter 42 podpornih članov. Na zboru so pregledali narejeno v letu 2002 in izvolili novo vodstvo. Predsednik PGD Gočova naprej ostaja Erik Vogrinec, poveljnik pa Milan Šalamun. Izvolili pa so tudi 13-članski upravni odbor, ki ga v večini sestavljajo dosedanji člani. (Zmago Šalamun)
MARIBOR / PTUJČAN RAZSTAVLJA V MARIBORU
Včeraj je bilo v galeriji DLUM v Mariboru odprtje razstave likovnih del ptujskega slikarja Borisa Žohar-ja ink iparja Andreja Grošlja z Raven na Koroškem. Avtorja in njuno delo je predstavil likovni kritik Mario Berdič, razstavo pa je odprla podpredsednica državnega zbora RS Irma Pavlinič — Krebs. Razstava bo v Židovski ulici v Mariboru odprta do 15. februarja. (Fl)
LENART / REVIJA LJUDSKIH PEVCEV
Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Lenart je organiziral v soboto, 25. januarja, v Domu kulture v Lenartu revijo ljudskih pevcev občin Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Nastopili so: ljudske pevke PGD Osek, pevci društva upokojencev Cerkvenjak, ljudske pevke KD Trojica iz Svete Trojice, ljudski pevci društva upokojencev Lenart in zakonca Tetičkovič iz Ju-rovskega Dola. Kot gostje so nastopili člani KD Ljudski godci Marija Snežna iz Spodnje Velke. Revijo je strokovno spremljala Urša Šivic, et-nomuzikologinja iz Glasbenonaro-dopisnega inštituta ZRS SAZU iz Ljubljane. (Zmago Šalamun)
ORMOŽ / KULTURNI KLUB VABI NA KOMEDIJE
Kulturni klub iz Ormoža, ki že nekaj mesecev skrbi za živahnejši kulturni utrip Ormoža, te dni zbira prijave za svoj naslednji projekt. Ljubiteljem komedije ponuja 14. februarja ogled ene izmed izbranih gledaliških predstav v okviru Dne-vov komedije v Celju. Dnevi komedije so tekmovanje slovenskih profesionalnih gledališč za najboljšo komedijo in žlahtnega komedijanta. Cena vstopnice je 2000 SIT, prav toliko pa bo stal tudi prevoz. Rok prijave je 7. februar, prijaviti pa se je mogoče na telefonsko številko 02 741 13 70. (vki)
ORMOŽ / PRIČETEK IZOBRAŽEVANJA OB DELU
Klub tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice že nekaj let aktivno deluje in za svoje članice redno pripravlja najrazličnejše zanimive aktivnosti in predavanja. Tokrat vabijo vse zainteresirane za študij ob delu za pridobitev VI. stopnje strokovne izobrazbe - smer poslovni sekretar, ki ga bo ob zadostnem številu prijav izvajala Ljudska univerza Ormož, da se do konca meseca prijavijo pri Marti Zorec na GSM 031 253 057. (vki)
PTUJ / SKUPŠČINA DRUŠTVA PROTI MUČENJU ŽIVALI
Društvo proti mučenju živali Ptuj vabi svoje člane in simpatizerje, da se udeležijo prve letne skupščine, ki bo 5. februarja ob 18. uri v dvorani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Ormoška 28 (stavba ob veterinarski bolnici). Izvršni odbor prosi za polnoštevilno udeležbo, saj bo le ob polni podpori članstva mogoče izvajati aktivnosti v korist živali. (MG)
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VHS C, VUS, i-li-8, video 8, D-8, _ _	Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
-	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
-	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
-	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
-	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
PO NAŠIH OBČINAH
MOJ DOM
TEHNIČNA TRGOVINA
Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02 / 790 02 01
-VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE
== SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

HITRI ODGOVORI
Mariborsko 86, Celje_
razmišljamo
Debelost na preizkušnji
Debelost postaja v razvitem svetu eden glavnih deja^niko^ tveganja za poslab{ano zdravstveno sliko prebivalstva. Zlasti svojo epidemično razsežnost dobiva v Združenih državah Amerike, kjer je pretežkih 64 odstotkov prebivalstva, 31 odstotkov jih je predebelih. Zaskrbljujoče je predvsem na-ra{čajoče {tevilo predebele mladine in otrok. Tudi pri nas postaja debelost prebivalstva vse večji problem, pa tudi s to boleznijo povezane zdravstvene težave. Debelost je namreč v medicini tretirana kot bolezen.
Vzroke zanjo, roko na srce, bolj ali manj poznamo vsi. Kot tudi učinkovito "zdravilo", ki se glasi "manj zri". Pri tem velja morda odmisliti debelost, ki je bolezen sama in ne posledica nezdravega načina zivljenja. Nekateri, zlasti starejši, so se je "nalezli' oziroma so si jo nakopali z napačnim razmišljanjem. Včasih, ko hrane ni bilo dovolj in so bili večkrat lačni kakor siti, jim je hrana predstavljala privilegij, bila je kot nekakšen dar bogov, blagoslov. Danes, ko je hrane v izobilju, se je ne morejo najesti, kar morebiti podkrepijo še z mislijo, da če so stradali v mladih letih, jim pa vsaj na starost ni treba. Absolutno tu ne govorimo na pamet, niti ne mislimo s prstom kazati na ljudi, ki to počno, niti ni to naš namen. Bistvo je še zmeraj v naših glavah, miselnosti. Zal se vse prevečkrat zgodi, da je glava še zmeraj lačna, medtem ko je telo ze dobilo zadostne količine za normalno delovanje.
Zadeva sicer čisto normalno deluje, vse dokler ne nastopijo zdravstvene tezave, ko debelost začne ovirati naše gibanje in nam vse bolj onemogoča normalno delovanje v druzbi. Takrat je potreben alarm. Oziroma se je potrebno zamisliti nad svojimi navadami in jih čimprej spremeniti.
V vseh zdravstvenih revijah lahko preberemo pozitivne učinke telovadbe na človeško telo in človeško psiho. Ni torej iz trte izvito, da ravno gibanje ohranja človeka zdravega in pri močeh. Dovolj naj bi bilo ze samo 10 minut gibanja na dan.
Samo toliko, da se telo prekrvavi in napolni z novimi zalogami energije.
Po lastnih izkušnjah se je najte-zje spraviti "zraven". Izgo-voro-v je več, kot pa bi morda porabili časa za pol urice športnega udejstvovan-ja. Čas je zmeraj največji problem, zlasti njegovo večno pomanjkanje. V tej življenjski naglici si ga resda moramo razporediti do ure natančno, da lahko vse postorimo. Pre-mnogokrat pa iz svojega dnevnega urnika izpuščamo čas za gibanje, telovadbo ter se začnemo zavedati pomena gibanja šele takrat, ko smo zboleli, ko kilogrami na tehtnici ka-zejo preveč. Takrat se začne druga napaka — hitro hujšanje, ki lahko prinese samo dvoje. Nezdravo shujšamo in lahko še bolj zbolimo ali kilograme v najkrajšem moznem času zmanjšamo na nivo normale, zatem pa "pozabimo" na zdrav način življenja in začnemo ponovno ziveti oziroma "zreti v s'vojem slogu", kilogrami pa se začno kopičiti. Do začaranega kroga tako ni več daleč.
Nikjer drugje kot v Ameriki, ki je pač po debelosti s'vojega prebivalstva med prvimi na svetu, se borijo proti tej naraščajoči bolezni na razne načine. Pred kratkim so opravili dve raziskavi. Prva je, zanimivo, dokazala, da stradanje podaljšuje zivljenje, druga pa, koliko let bo krajše zivljenje tistih, ki se preveč zredijo, zlasti po 40. letu starosti. .
Zanimive so tudi raziskave, opravljene na glodalcih, ki so jim raziskovalci zmanjšali vnos količin hrane za dvajset do štirideset odstot-
kov. Odkrili so ne samo, da se jim je zivljenjska doba podaljšala, ampak tudi izboljšano vsesplošno počutje glodalcev, ki so bili razigrani in so imeli več energije, če so pojedli manj. Izboljšal se jim je tudi spomin, mišični tonus, imeli so tudi manj rakavih obolenj in bolezni srca. Opazili so celo zapoznelo si-venje dlak.
Druga raziskava, ki sem jo omenjala, pa se je posvetila tistim po štiridesetem. Zenske, ki so v tej starosti predebele (imajo indeks telesne mase nad 30), živijo v povprečju 7,1 leta manj od žensk podobne starosti z normalno telesno težo, debeli moški pa 5,8 let manj od suhih. Še slabše se piše kadilcem. Kadilke, ki za 20 % presegajo priporočeno telesno težo, bodo v povprečju umrle 13,3 leta prej kot ženske z normalno težo, predebeli kadilci pa bodo dočakali za 13,7 let nižjo starost kot ne pretežki nekadilci.
Strokovnjaki pravijo, da je najboljši pokazatelj naše "debelosti" oziroma telesne teže t.i indeks telesne mase — ITM, ki ga preprosto izračunamo s formulo, v kateri telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Če tehtate na primer 60 kg in v višino merite 1,70 m, potem 60 delite z 1,70 na kvadrat in dobite rezultat 20,7. Če rezultat znaša 25 ali manj, niste predebeli, če je vaš ITM m,ed 26 in 30, ste pretežki, če pa znaša 30 ali več, ste predebeli in vaše zdravje je ogroženo. Tako se uradno lahko "pogovarjam^" o kilogramih.
Še zmeraj se v raziskavah javnega mnenja zdravje uvršča na prva tri mesta med najpomembnejšimi vrednotami. A vse prevečkrat nam bolezni hitro prekrižajo načrte, sami pa se lahko v tej smeri potrudimo predvsem tako, da se bomo čimveč gibali, uživali na svežem zraku in jedli zdravo.
Bronja Habjanič
VIDEM / druga faza gradnje objekta sredi vidma
Zdravnik, lekarna in stanovanja?
Občina Videm je v letu 2002 za gradnjo poslovno-stano-vanjskega objekta, namenjenega v prvi vrsti za zdravstveno dejavnost, namenila 49 milijonov tolarjev. Zima je prehitela izvajalce, zato bodo ureditvena dela pri okolici objekta opravili spomladi. V za~etku pomladi pa v Vidmu na~rtujejo tudi nadaljevanje gradnje z dokon~no notranjo ureditvijo.
Svet občine je na drugi seji, 21. januarja letos, sprejel sklep o izvedbi razpisa za izbiro izvajalca za gradnjo druge faze objekta. Zanjo je zagotovljenih 50 milijonov tolarjev sredstev, od tega je nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev prispevala državna blagajna. Pričakujejo, da bo po izvedenem razpisu nadaljevanje
gradnje steklo čimprej, najverjetneje že v aprilu. Druga faza zajema instalacije, notranje omete in ureditev vse do možnosti vselitve.
Verjetno pa bo fizična gradnja lažji del projekta zdravstvenega doma. O zdravstveni dejavnosti v njem se bo namreč še potrebno dogovoriti. Javni zdravstveni
Zdravstveni dom v Vidmu čakajo še ureditev okolice in notranja gradbena dela
dom Ptuj je sicer zainteresiran, da bi v novem objektu delali njegovi zdravniki, vprašanje pa je, ali bo mogoče zagotoviti zdravstveno varstvo 5 dni v tednu. Sicer se bo občina morala odločiti za podelitev koncesije zasebnemu zdravniku.
Posebno poglavje je predvidena lekarniška dejavnost v novem objektu. Na občini pravijo, da imajo za to šest interesentov, vendar so po dostopnih podatkih vse sedanje lekarne izven mesta nerentabilne in je torej tudi usoda nove v Vidmu še neznanka. Kaj lahko se torej zgodi, da bo v novem poslovno-stanovanjskem objektu gostovala kaka druga dejavnost ali pa se bodo novi prostori pridružili stotinam kvadratnih metrov neizkoriščenih prostorov v centru Vidma.
V gornjem delu novega objekta bodo stanovanja. Zaenkrat še ni odločeno, ali bo šlo za najem-niška ali jih bo občina po koncu gradnje prodala. Morda bo prav za stanovanja še najlažje najti najemnike ali kupce, odvisno seveda od cene. Po izkušnjah nekaterih sosednjih občin se račun z najemnino ne izide. Kako dolga bo v občini Videm vrsta interesentov za relativno draga lastniška stanovanja, pa bo pokazal čas.
J. Bračič
'Kamnoseštvo
^anieC^rScmcic s.p.
moškanjci ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 4o, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor?
OGLASITE SE PRI NAS!
Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ali
J^IjQ gotovino s popustom.
Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / ministrica rihterjeva z vodji kulturnih zavodov in zupani
Pogovor ni razrešil fínaninih problemov knjižnice
V petek je občino Ptuj na pobudo mestnega sveta obiskala ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je s seboj pripeljala še državnega sekretarja Cirila Baškoviča, podsekretarke Jelko Gazvoda, Jernejo Batič in Natašo Pihler ter šefinjo kabineta Sašo Ogrizek. Najprej se je pogovarjala z direktorji kulturnih ustanov na Ptuju. Pogovor je tekel predvsem o statusu javnih zavodov ter o pripravi štiriletnih lokalnih programov v smislu strategije razvoja po zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Po mnenju ministrice imajo ptujske kulturne ustanove zelo dobre programske vsebine, pri čemer je posebej pohvalila sodelovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj z gospodarstvom ob dodatnih muzejskih aktivnostih, pohvalila pa je tudi kvalitetno delo mladega poklicnega gledališča na Ptuju, katerega bo država, oziroma ministrstvo sofinanciralo tudi v bodoče.
Po mnenju ministrice se država zaveda velike kulturne dediščine Ptuja kot najstarejšega slovenskega mesta, zato mu tudi finančno namenja dvakrat več sredstev, kot jih daje mestna občina Ptuj (država namenja za kulturno dediščino preko petsto milijonov).
Glede reševanja arhivskih de-pojev (ki niso problem zgolj Zgodovinskega arhiva Ptuj) je idejni program reševanja pripravil ravnatelj arhiva Ivan Lov-renčič in ga predal ministrici in ptujskemu županu. Arhivski depoji naj bi za vse kulturne zavode (arhiv, muzej, spomeniško varstvo, gledališče) in tudi za zdravstvo uredili v sedaj zapuščenih prostorih bivše Delte Ptuj, kjer bi bilo na voljo okrog 10.000 kvadratnih metrov površin. S projektom se strinja tudi ministrstvo, ki načrtuje za depoje pet lokacij v Sloveniji in ptujski primer bi lahko bil vzgled drugim. Do uresničitve programa lahko pride sorazmerno hitro, lokalna skupnost pa
mora projekt vključiti v svoj proračun.
Ministrica za kulturo se je strinjala tudi s projektom preselitve Poklicne in tehni{ke kmetijske {ole v grad Turni{~e, pri čemer je opozorila, da je potrebno v projekt ob ministrstvu za {olstvo in kulturo vključiti tudi ministrstvo za kmetijstvo.
Ptuj. Razgovora so se udeležili župani ali predstavniki vseh občin UO Ptuj razen Podlehni-ka.
Uvodoma je spregovoril ptujski župan, dr. Štefan Čelan ter poudaril pomen knjižnice kot informacijskega centra za sedanjost in bodočnost predvsem v nadaljnji regionalizaciji in pri formiranju pokrajin. Za pokrajino so potrebne tudi ustrezne in{titucije (nekaj jih že imamo — sodi{če) in ena od takih je tudi knjižnica.
Ministrica Rihterjeva je opozorila, da naj bi po zakonu osrednjo območno knjižnico sofinancirale vse občine. Država daje občinam za knjižnico 830
Ministrica Andreja Rihter in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Foto: Fl
Občina Ptuj pa mora pripraviti program uporabe gradu, da bo kulturno ministrstvo lahko financiralo obnovo iz kulturnega tolarja.
PREVISOKE ZAHTEVE KNJIŽNICE
Drugi del pogovora na Mestni občini Ptuj z ministrico za kulturo Andrejo Rihter je bil namenjen problematiki in finančnim težavam Knjižnice Ivana Potrča
tolarjev na občana, to pa seveda ni dovolj za delovanje knjižnice in je v občinskih proračunih potrebno tej dejavnosti nameniti več sredstev.
Župani, ki so se, kot so dejali, na razgovoru počutili kot na zatožni klopi, so se vsi strinjali, da iz občinskih sredstev namenijo sredstva tudi za ptujsko knjižnico, da pa sredstev, ki jih po razrezu pričakuje knji-
CIRKULANE / pred leto[njo premiero burke "maksek"
Poskrbeli za pol zdravja...
Smeh je pol zdravja, pravijo, zato si ljudje radi ogledajo komedije, pa naj bo to na televiziji, v kinu ali gledališču. Zato ne preseneča, da se amaterski gledliščniki vse pogosteje odločajo za komedije in burke.
Tudi člani dramske skupine KPD "Franček Kozel" Cirkula-ne so letos znova posegli po veseloigri. Sredi oktobra so pričeli vaje za burko v treh dejanjih Maksek. Omenjeno delo spada v sklop t.i. ljudskih iger, priljubljenih predvsem v nem{ko govorečih deželah, njegova na-
loga pa je v prvi vrsti zabavati. Da bi to svoje poslanstvo čimbolj izpolnila, so burko postavili v domače okolje sredi prej{njega stoletja in dodali {e sočen domači halo{ki jezik, kar bi moralo biti, sodeč po uspehu komedije Micki je treba moža, ki je pred dvema sezonama
Foto: Laura
osvajala sosednje odre z istimi atributi, zagotovilo za uspeh.
Igralska ekipa, mešanica mladih in izkušenih igralcev, pod režijsko taktirko Lojzeta Mat-ja{iča, ki mu je to že deseta režija na cirkulanskem odru, se je odlično ujela tako na odru kot za njim. V glavnih vlogah so nastopili Koko Jankovic, Tadeja Lesjak, Sebastjan Meznaric in Aleš Klinc, zraven njih pa za zaplet in razplet dogodkov skrbijo {e: Ana Črnivec, Miro Lesjak, Franc Meznaric, Mateja Muršec in Dušan Debeljak. Delo sicer govori o skorajda kli{ejskih temah: med-generacijske razlike, pehanje za ugledom in materialnimi dobrinami ... in seveda ljubezen, ki da sol življenju in naredi mogoče tudi povsem nemogoče stvari.
V teh dneh tehnična ekipa hiti s postavljanjem scene; igralci pridno pilijo vloge, popravljajo {e zadnje malenkosti in detajle pred premiero, ki bo 1. februarja ob 18.00 uri.
Mateja Muršec
Sestanka z ministrico so se udeležili tudi župani. Foto: Langerholc
žnica, ne morejo dati, ker so previsoka (Gori{nica naj bi na primer prispevala 15 milijonov, Maj{perk 10 ... ; zneski bi naj bili vsaj trikrat previsoki).
Državni sekretar Ciril Ba{ko-vič je opozoril, da nosi stro{ke lokalnega izposojevali{ča občina, kjer to izposojevali{če je, skupni stro{ki pa se delijo po {tevilu prebivalcev v posamezni občini, kar pomeni, da morala
ptujska občina (po zadnjem razrezu) svoj delež povečati, ostalim občinam pa se bo zmanj{al. Knjižnica se mora čimprej dogovoriti z občinami o soustano-viteljstvu ali pa z njimi skleniti dogovor o skupni vi{ini stro-{kov.
Ravnateljica knjižnice Tja{a Mrgole Jukič na pogovoru ni dobila zagotovila, da bodo občine brez poglobljenih izračunov
in nere{enih bilančnih zadev s ptujsko občino takoj začele plačevati večji delež za knjižnico, kot jim ga daje država.
Ptujska knjižnica je v lanskem letu izgubila veliko sredstev za nabavo knjig, ker se občine niso prijavile na razpis oziroma niso prispevale sredstev za nakup, ki ga sofinancira država s petdesetimi odstotki.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Avikultura v zimskem iasu
Beseda avikultura je tujka, ki preprosto pomeni vzgojo ptic (avis je po latinsko ptica) — ptičarstvo. Avikultura lahko pomeni samo rejo perutnine, torej avikultura ali perutninarstvo.
Do nedavnega so bila slovenska dvorišča polna take ali druga~ne perjadi, predvsem iz prehranjevalnih razlogov. Danes je "drobno" gojenje iz koristoljubnih namenov izumrlo, ptice so večinoma domači okras (golobi, ptice v kletkah). A pozimi se veliko ljudi prelevi v ptičje skrbnike. Le poglejte: na mnogih dvoriščih in vrtovih, tudi pred vrtci in šolami, so postavljene ptičje krmilnice! (Ej, nekatere so samo postavljene, saj ni v snegu pod njimi niti sledu semenja!) Škoda, da ljudje zimsko naklonjenost pticam opustijo ob pomladni odjugi, saj avikultura pomeni tudi načrtno delovanje, ki privabi h gnezdenju ptic in sprejetju življenjskega prostora, ki jim ga nudi človek, o čemer lepo piše priznani slovenski ljubitelj narave, vrhunski ornitolog (ptičeslovec) Iztok Geister v knjigi Ptice okoli našega doma: avikulturni priročnik (Ljubljana: Kmečki glas, 1977).
Geister poudarja, da ptičje vrste ne bodo izumrle, če bi ljudje opustili zimsko krmljenje ptic. Šibkejše ptice pač ne morejo preživeti zime, a tolažeč je občutek ob pogledu na krmilnico, kjer si iz dneva v dan polnijo trebuščke te drobne, pisane ptice, ki tudi pri minus dvajset živahno in zvedavo preletavajo dvorišča. Prav opazovanje ptic in skrb zanje je v zimskem, pogosto zelo turobnem času pomembno za ljudi, ki si tako lahko preganjajo depresivna občutja. Ponekod na zahodu sodi ukvarjanje s pticami med uspešne terapevtske oblike.
Če želite obogatiti svoja ljubezniva nagnjenja do pernatih prijateljev, priporočam nekaj knjižnih
izdaj za prepoznavanje in razumevanje ptic.
Poskrbimo za ptice (1997) je priročna izdaja založbe Kmečki glas avtorja Iva A. Božiča, ki na 176 straneh ožjega formata in z bogatimi barvnimi fotografijami seznanja z vrstami ptičjih krmil-nic, priporoča njihovo izdelavo in pravilno postavitev, navaja primerno hrano in njeno pripravo ter večji del knjige posveča predstavitvi ptic, ki so rade gostje naseljenih območjih. Božič predstavlja ptice ob dobrih fotografijah, z latinskim in domačim imenom, kratek zapis pa vsebuje bistvene značilnosti ptice, od barve, velikosti, oglašanja, gibanja do gnezdenja in prehranjevanja.
Za prepoznavanje ptic je zelo priročna knjižna izdaja iz zbirke Sprehodi v naravo Cankarjeve založbe. Ptice pevke (2000) je prevedena knjiga s podnaslovom Prepoznavajmo ptice pevke v gozdu, na polju in v vrtu. Drobna knjižica Jurgena Nicolaija ima na vsaki strani barvno fotografijo - 77 jih je - in kratek opis ptice. Tistim, ki ste pripravljeni posvetiti pticam več časa, priporočam veliki priročnik Ptiči Slovenije in Evrope (1998) založbe Mladinska knjiga, ki ga je prevedel in priredil Janez Gregori. Avtor John Gooders je zbral na več kot 500 straneh vse bogastvo ptic starega kontinenta. Knjiga je opremljena z barvnimi risbami ptic, podatki pa so navedeni leksikalno, z zemljevidi poseljenosti ptic. Pravzaprav je ta knjiga temeljni priročnik za določanje ptičev na daljavo. Zajema 427 vrst, od katerih jih je 360 prisotnih na ozemlju Slovenije. Ornitološki atlas Slovenije: razširjenost gnezdilk (1995) je delo Iztoka Ge-istra, natančno in obsežno, ki razveseljuje poznavalce in ljubitelje ptic. Knjiga je nastajala dvajset let ob vestni pomoči osemdese-
tih ornitologov ter zajema 219 vrst ptic, ki so gnezdile v obdobju 1979 do 1993. Predstavljene so natančno, s poseljenostjo in številčnostjo, a žal je knjiga opremljena s črno-belimi ilustracijami (287 strani večjega formata).
Med dosežke slovenske ornito-logije sodi še Zimski ornitološki atlas Slovenije (1994), ki prinaša rezultate zimskega kartiranja ptic članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zimski atlas (451 strani) je delo Andreja Sovinca in sodelavcev ter je izšlo pri Tehniški založbi Slovenije, kakor Geisterjev atlas.
Knjig o pticah je seveda več, a navedla sem izbrane, ki so dosegljive tudi v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča. Po najnovejše knjižne izdaje pa se boste morali napotiti v bližnje (in tudi daljne) knjigarne, saj so finančne stiske povsem zaprle dotok novih knjig v knjižnico.
Liljana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PODGORCI / življenje na podružnični soli
Telovadnica pod streho,
pouk pa tudi
Marinka ITop, vodja podružnične šole Podgorci, ki deluje v sklopu O[ Velika Nedelja, si je ob mojem obisku vzela časa in klepetali sva o tem in onem, vse pa se je vrtelo okrog 56 mal~kov, ki obiskujejo njihovo {olo. Razdeljeni so v {tiri oddelke, domujejo pa v zgradbi, ki bo kmalu praznovala stoti rojstni dan in je potrebna adaptacije. Na zunaj sicer deluje zelo solidno in malčkom se gotovo zdi ogroo-omna, v notranjosti pa so reči, ki kličejo po popravilu - in to bodo menda kmalu tudi dočakali.
Kljub temu da jih je malo, imajo življenje organizirano podobno kot na velikih {olah. Za u~ence, ki se jim bo v prihodnjem letu pridružil {e en oddelek devetletke, imajo organizirano podalj{ano bivanje, v katerem otroci naredijo doma~e naloge, se u~ijo, ukvarjajo s {portom in razli~nimi ro~nimi spretnostmi. Za hrano skrbijo v bližnjem vrtcu, ker kuhajo tudi za njih in malico u~enci prinesejo na {olo, kosilo pa imajo v prostorih vrtca. Ker je na {oli veliko voza-~ev, imajo zjutraj organizirano varstvo, pouk pa zaradi voznega reda avtobusa pri~enjajo ob 8.15 uri.
Na voljo imajo {tiri u~ilnice, majhno knjižnico in kabinet. Lansko jesen je bil položen tudi temeljni kamen za gradnjo telovadnice in ta je sedaj že pod streho. Davorin Lesjak iz podjetja Holermuos, ki izvaja gradbena dela, je povedal, da so dela za~asno prekinili zaradi nizkih temperatur. Sicer pa se pripravljajo na vgradnjo stavbnega pohi{tva in in{talacijska dela. Kak{nih posebnosti pri gradnji
objekta v izmeri 25 krat 15 metrov ni, zelo težko pa je bilo temeljenje, saj zgradba stoji na 27 pilotih, ki so visoki do 13 metrov. Otroci in u~iteljice se je že zelo veselijo, gotovo pa bo tudi krajanom nudila ve~ možnosti za rekreacijo. Sedaj se u~iteljice
bodo knjižnico s ~italnico, pisarno za psihologa in mobilnega pedagoga, ki vsak teden obiskujeta {olo. Gotovo bo malica v novi jedilnici teknila {e bolje in mini ~ajna kuhinja za zaposlene bo poskrbela za malo ve~ udobja. Pri sanaciji obstoje~ih prostorov pa se veselijo novih oken, saj skozi sedanje že po{teno piha, in sanitarij.
Kljub majhnosti so si na osnovni {oli Podgorci omislili najra-zli~nej{e krožke. Pri prometnem krožku otroci naredijo kolesarski izpit, obiskujejo Rde~i križ, pravlji~ni krožek, pevski zbor in {olsko hranilnico. V Veliki Ne-
Telovadnica je pod streho, strupen mraz pa je z gradbišča pregnal delavce
OS Juršinci
bo vpisovala otroke v 1. razred 9-letke za šolsko leto 2003/04 v torek, 11 februarja med 11 in 17 uro v tajništvu šole.
z otroci vozijo telovadit v telovadnico k Veliki Nedelji. Ker pa sta dva oddelka zelo majhna, je težko najti primerno zaposlitev za u~ence. Ve~ina iger odpade zaradi premajhnega {tevila tekmovalcev, igre pa so tudi precej nezanimive, ~e jih je po dveh, treh krogih konec.
V pripravah na devetletko na-~rtujejo tudi adaptacijo pod-stre{ja, ki jim bo prinesla ra~unalni{ko u~ilnico, pridobili
delji imajo {e ra~unalni{ki in rokometni krožek. Že nekaj let se vsako leto odpravijo v {olo v naravi v Simonov zaliv, pripravljajo pa se tudi na tekmovanje Vesele in Cici vesele {ole. U~enci tretjega in ~etrtega razreda se fakultativno u~ijo angle{ki jezik; pou~uje jih u~iteljica, ki prihaja iz mati~ne {ole iz Velike Nedelje. Podobno se pripeljejo tudi mentorji za pevski zbor in knjižnico. Otroci z mentorji prip-

\
Marinka Trop vodi podružnično šolo Podgorci
ravljajo tudi projekt Na{ kraj, pri katerem raziskujejo razvoj doma~ega kraja, svoj izdelek pa bodo star{em predstavili ob koncu leta.
O svojih u~encih Tropova pravi, da so zelo pridni in lepega ob-na{anja, podobno pohvalno pa se o njih izražajo tudi vsi, ki jih u~ijo. Na devetletko so dobro pripravljeni, seminarje in potrebno izobraževanje so u~iteljice opravile že pred ~asom. V prvem razredu devetletke bo pou~evala le u~iteljica, saj po sedanjih podatkih lahko pri~akujejo le osem u~encev. Precej bolj poln pa bo prvi razred osemletke. Tudi za prihodnja leta je {tevilo otrok v vrtcu dokaj stabilno, tako da se jim v {oli za u~ence ni treba bati. V Podgorcih se petrazred-nice, ki se bo pri~ela prihodnje {olsko leto, zelo veselijo, po tihem pa si želijo kar kompletni prvi dve triadi. To je zaradi pre-cej{njega {tevila u~iteljev, ki bi jih tako potrebovali, najbrž malce nerealno, vendar želje poganjajo življenje naprej.
viki klemenčič ivanuša
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljelc 3.2.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ MARKOVCI
-	ob 18.00 vpis pred OŠ VIDEM
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonovai, ptuj	Vabljeni!
ZA VSE, KIMAJO
SVOJ srn '
NOVO NA PTUJU!
Trgovina i KLOBUKI
Velika izbira in prijazna postrežba
Prešernova ulica 23, PTUJ

Strgar Majda s.p., ŠhildSS, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
■ Športna konfekcija za olrako in odiaslo: trenirke, telovnil(i, maje. Me lilače,... - šivanje po meri (Itrila, bluze) iz vašega ali našega materiala -bidi za močnejše postave.
VITOMARCI / premiera domače odrasle GLEDALISKE skupine
T^o imamo v družini
V soboto je doma~a odrasla gledali{ka skupina, ki deluje v okviru KUD Vitomarci, na oder postavila igro Raya Cooneneyja To imamo v družini. To je komedija sodobnega angleškega avtorja, ki jo je pred petnajstimi leti v slovenščino prevedel Zdravko Duša.
Delo je polno situacijske komike ter besednih iger, ki najverjetneje v sloven{~ini ne pridejo toliko do izraza kot v originalu. Predstava, ki je dodobra nasmejala ob~instvo v Vitomarcih, traja ~ez dve uri, doma~i igralci pa so uspeli s sorazmerno dobro režijo ob~ins-tvo pritegniti ves ~as predstave. Kljub temu bi se najverjetneje dalo igro nekoliko skraj{ati.
Igro je režiral Milan Cermel, ki je bil tudi glavni protagonist v predstavi in vodilni lik med igralci. Zaigrali so {e Nata{a Kocuvan, Marija Kocuvan, Ta-
dej Horvat, Andreja Cu~ek, Milan Žvarc, Petra Kocuvan, Nina Žvarc, Daniela Žvarc in Primož Rebrec.
V Vitomarcih imajo ve~ kot stoletno igralsko tradicijo, tokrat so se prekaljenim igralskim ma~kom priklju~ili tudi mlaj{i igralci, ki bodo v bodo~e ob zavzetem delu nedvomno nadaljevali bogato igralsko tradicijo v Slovenskih goricah.
Predstava bo tudi na gostovanjih gotovo požela odobravanje pri smeha željnem ob~instvu.
Franc Lačen
... PA BREZ ZAMERE
Zimske radosti
REKLAMA, KI SE SPREVRŽE V ANTIREKLAMO
Sl^'venija ni ravno kaj preveč velika dežela. Se več, prav majcena je. Drobna. Drobižek. Majhna pika na globusu. Zato ni nič kaj čudno, če nas ogromna večina sveta ne pozna. Tudi ni nič kaj čudno, če ogromno ljudi na svetu sploh še ni slišalo besede Slovenija. Saj jim ne gre zameriti. Kar pa seveda ne pomeni, da se pa moramo zdaj s tem že sprijazniti, ždeti za domačo pečjo in se kar se da močno smiliti sami sebi. Ne. Treba je izkoristiti prav vsako možnost, ki se ponudi, da bi naredili našo deželico svetu bolj prepoznavno. Takih možnosti sicer res ni na pretek, jih je pa vseeno dovolj, da jih lahko lepo izkoristimo. In tudi precej pozornosti jim je namenjenih v tujini. Kar je sicer začaran krog, saj bolj ko jih izkoristimo, več pozornosti jim je namenjene, in več ko jim je namenjene pozornosti, bolj jih lahko izkoristimo.
Vendar je narava same stvari že taka, da s kako stvarjo pritegneš pozornost tudi takrat, ko je ta stvar negativna, take pozornosti si pa menda ne želi nihče, saj je to, samo po sebi umevno, kaj slaba reklama. Kaj ti pomaga, če te poznajo vsi, ko pa te poznajo zgolj po negativnih stvareh. Pa če so te stvari resnične ali pa ne. To v končni fazi ni prav nič pomembno, saj ko se te enkrat prime neka etiketa, neka oznaka, se pač nihče več ne sprašuje, ali je ta etiketa upravičena ali ne. Taka je pač človeška narava. In ena takih stvari, ki jo bodo zagotovo fli-knili nam na čelo ter pri kateri nismo imeli pravzaprav mi čisto nič zraven, se je pripetila pretekli vikend. Zgodba pa je taka.
Bila je nedelja in bil je prvi del dneva. V našem drugem največjem mestu se je zbrala velika množica ljudi. Z vseh vetrov, bi lahko rekli, če bi čisto majčkeno pretiravali. Pa niti ne preveč. Vrvež v mestu je bil za nedeljo, v teh krajih pregovorno pust in umirjen dan, ogromen. Nekaj se je dogajalo. In to nekaj je pravzaprav največji dogodek, ki se v mestu zgodi v koledarskem letu. Kamorkoli si pogledal, še posebej pa, če si pogledal pod Pohorje, je bilo ogromno ljudi. Gneča. Gostinci in hotelirji so si zadovoljno mrmrali v brk, saj so ves čas slišali žvenke-tanje novcev in šelestenje papirja. Koncentracija smuči, pancarjev, kombinezonov, smučarskih očal, štartnih številk, televizijskih kamer ter tujih avtomobilskih registracij je bila neobičajno visoka. Ja, nekaj je zagotovo bilo v zraku.
No, pa če preidemo k bistvu, skratka, bila je nedelja in bil je prvi del dneva in bil je Maribor, bilo je Pohorje in bil je svetovno pokal v alpskem smučanju in bil je ženski slalom in bila je Zlata lisica. Tradicionalna. Ze ne vem katera po vrsti. In Maribor je bil za nekaj dni središče smučarskega sveta (okej, moški so se istočasno udinjali po strminah Kitzbuehla, a to pustimo ob strani), kar pomeni, da je bila naša deželica kar nekajkrat omenjena v velikem delu sveta, če ne drugače, pa vsaj v (športnih) poročilih. Kar ni slabo. Vsekakor boljše kot nič. Vsaka reklama je dobra, boljša kot nobena. Res? Ja, kot smo rekli, pod pogojem, da je dobra. In če se zdaj za-
pičimo v sam epicenter dogajanja, v Snežno areno pod Pohorjem, lahko potek dogajanja označimo z mešanimi občutki.
^^ganizacija baje na višku, med najboljšimi v smučarskem cirkusu, od redarstva pa vse tja do press centra. Lepo. Hvale vredno. Sicer pa tekmovalke itak tudi same pravijo, da se pod Pohorje zelo rade vračajo. No, vsaj do zdaj so se, kako bo v prihodnje, bomo pa videli. Morda si bodo poleg vse druge opreme zraven morale privle~i tudi kak{en oklep. Pa ne zaradi proge, ampak, kot verjetno še veste, zaradi navijačev. Točno, navijačev, ne gledalcev. To je pomembna razlika. V smučarskem svetu tudi takrat, ko govorimo o navijačih tega in tega smučarja, nimamo v mislih navijačev, temveč gledalce, opremljene s transparenti in raznimi ropotali. Seveda gledalci navijajo, a vseeno to niso navijači. Teh v smučarskem svetu ni. No, vsaj ni jih bilo. Vse do uspeha Janice, ki je, pa čeprav slovenski ponos to zelo peče, neverjetna. To je treba priznati. Z njenim meteorskim vzponom pa so v ta svet stopili, oziroma, bolje rečeno, bili pahnjeni tudi hrvaški navijači. Ki pa so res navijači in ne gledalci. In pač imajo zaenkrat še probleme z ločevanjem med fuzbalskimi tekmami in podobnimi gladiatorskimi igrami na eni strani ter s smučarskimi tekmami na drugi. Vsem so poznani lanski incidenti na Zlati lisici, ki zaradi blišine došivi pravi naval Hrvatov. In če je redarjem uspelo preprečiti letošnji spopad bad blue boysov in viol, pa jih je totalno presenetila sprememba taktike navijaškega dela hrvaškega občinstva, ki se je, namesto za konfrontacijo s pehoto, odločil za obstreljevanje s teškim topništvom. In če je vojna, je vojna za vse, tudi za tekmovalke, ki bi njihovo šampionko lahko ogrozile. Tu ni milosti. In ker so konvoji najbolj ranljivi, se je topništvo usmerila na enega takega, ki mu v teh krajih sicer rečemo sedešnica. V nedeljo pa res ne bi rad bil v koši kake tekmovalke, ki se je, nič hudega sluteč, morala na tej napravi peljati tik nad sovrašno razpološeno publiko. Ledene kepe (nekatere baje tudi s kamni v njih) so letele praktično od povsod. In nič krive revice so lahko le čepele na svojih sedeših ter upale, da so se ga topničarji konkretno na-šgali ter da zaradi tega ne bodo najbolje merili. Da o Paersonovi, zmagovalki, na katero se je teško topništvo, kombinirano z dimno zaveso, usmerilo tudi, ko je bila na progi in peljala zmagi nasproti, niti ne govorimo.
In tako se je zgodilo, da so odlično organizacijo, fino atmosfero in potencialno dobro reklamo za Slovenijo zasenčili hrvaški topni-čarji. Čeprav, in to je treba posebej poudariti, to niti najmanj ne velja za vse hrvaške gledalce. Ne posplošujmo. A v svetu se prav gotovo skoraj nihče ne bo vprašal, ali so bili topničarji slovenske ali hrvaške matere sinovi. Vsi bodo samo rekli, da v Sloveniji vrhunske športnike obstreljujejo z leden-kami. Nekako smislu, češ, ne hodi v Slovenijo, boš v glavo dobil ledeno kepo s kamnom v sredi. Se posebej, če si Anja Paerson.
Gregor Alič
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / sneg razveselil in ujezil
Kdo bo iistil: obiina ali obiani?
še dobrih štirinajst dni po obilnem sneženju so Ptuj krasili številni kupi snega, ki so bili v posmeh ptujski mestni oblasti in službi za čiščenje. Res je sicer, da je zadnja leta snega bolj za vzorec kot zares, vendar to ni opravičilo, da pločniki niso bili očiščeni, kot bi morali biti, in da se kupov snega ni nihče lotil. Res pa je tudi, da v roku pol ure po obilnem sneženju pločnikov in cest ni mogoče splužiti v zadovoljstvo vseh, ker imajo nekatera območja prednost in jih je potrebno prednostno očistiti.
Sneg ni prizanese! tudi smetnjaku. Foto: MG
Eden od ptujskih gostincev je iz presežka snega pred svojo gostilno naredi! snežaka
Svoje je po vsej verjetnosti k manjši vnemi pri čiščenju mesta oziroma pločnikov prispevala tudi odločba ustavnega sodišča, ki je lansko leto vzelo v precep enega od odlokov o zimski službi, da je čiščenje pločnikov obveza občine in ne občanov
REPISCE V HALOZAH / zimska trgatev
Mošt s 184 Oeo
Kljub lanskoletnemu vremenu, ki ni bilo naklonjeno posebnim trgatvam, se je Benjamim Vidovič iz Repišč pri Le-skovcu odločil, da bo poskusil ohraniti nekaj grozdja in ga potrgati pozneje. Pri tem ni vedel, za kakšno trgatev bo narava ustvarila primerne pogoje.
Po nastopu hude zime je v začetku letošnjega leta že dišalo po pravi ledeni trgatvi pri minus 20 stopinjah. Pa so prišli vmes nepričakovani dogodki in ledeno trgatev je Benjamin zgrešil za eno stopinjo. Ledena trgatev namreč zahteva, da je tri dni zapored vsaj minus sedem stopinj Celzija, tisto jutro 14. januarja, pa se je "ogrelo" na minus 6 stopinj. Berači so prišli in okoli osme ure začeli s trgatvijo, ki je bila zelo hitro končana. Za premrle prste beračev je namreč ostalo le kakih 250 trsov laškega rizlinga, ki so ga, kljub zaščiti mreže, že precej razredčili lačni ptiči. Iz zmrznjenega grozdja je nateklo okoli 60 litrov gostega soka, ki je vseboval kar 184 Oechslejevih stopinj (Oeo), kar je krepko nad 40 odstotkov sladkorja. Iz takega mošta bo zago-
predsednika.
Leta 2001 (15. decembra) je Benjaminu Vidoviču uspela prava ledena trgatev in žlahtno ledeno vino je že v dva decilitrskih stekleničkah. Lanskega novembra mu je uspela tudi trgatev jagodnega izbora sorte šardone. Tako se v njegovi kleti poleg
Le z močno mrežo zavarovano grozdje je dočakalo zimsko trgatev. Foto: Miran Krajnc.
tovo nastala kapljica za prave sladokusce. Benjamin bo pridelek svoje zimske trgatve poimenoval Kučanovo vino, saj je trgal prav na rojstni dan bivšega
pridelkov rednih trgatev zbirajo tudi vina posebnih kakovosti. Malo za užitek sladokuscev in malo za promocijo kleti.
JB
Udeleženci zimske trgatve pri Benjaminu Vidoviču iz Repišč, 14. januarja 2003.
oziroma lastnikov objektov in poslovnih prostorov. Formalno ima sicer prav ustavno sodišče, ker so pločniki javno dobro, zato mora za njihovo čiščenje poskrbeti občina. V praksi pa je tudi po razviti Evropi, v katero silimo, tako, da lastniki poskrbijo za odstranitev snega s površin pred svojimi lokali - že zaradi učinkovitosti, še bolj pa zaradi vljudnosti do svojih strank oziroma gostov. Kdor želi uspešno poslovati, se bo za svoje stranke potrudil in jim tudi omogočil dostop do svojih polic oziroma pultov.
MG
ŽETALE / zlatoporočenca horvat
Skrbna starša velike družine
Leta 1953 sta se v Žetalah poročila Marija in Alojz Horvat iz Kočic 47. Po petdesetih letih skupnega življenja sta v soboto v krogu svoje številne družine še enkrat simbolično potrdila zakonsko zvestobo, najprej pred matičarko in županom, nato pa še v farni cerkvi.
Zlatoporočenca Marija in Alojz Horvat s pričama, sinovoma Jo-žetom in Štefanom
Zlata nevesta Marija, rojena Skela, se je rodila 12. junija 1929 v Kočicah, ženin Alojz pa 23. februarja 1929 v Nadolah. Na skupno življenjsko pot sta stopila 23. januarja 1953. Na ha-loški kmetiji v Kočicah sta si ustvarila veliko družino: rodilo se jima je 10 otrok, danes pa
se veselita tudi 21 vnukov. Trdo delo na kmetiji in skrb za številno družino sta zapolnila njuno skupno življenje. Poleg tega je bil Alojz dolga leta vodilni pevec v cerkvenem zboru.
Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje.
JB
GORISNICA / dvakratno slavje zlate poroke
Sestri s svojima ženinoma znova pred oltar
Pred pol stoletja je bilo pri Jamnikovih v Gajevcih posebej slovesno in veselo (pa najbrž je pritekla tudi kakšna solza), saj sta se hkrati poročili kar dve hčerki - Marija in Ivana. Kako veselo pa je bilo šele to soboto, ko sta obe s svojima "staroporočencema" in množico svatov proslavili zlato poroko!
Zlatoporočenca Marija in Franc Zamuda
Zlatoporočenca Ivana in Janez Domanjko
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si tako v soboto, 25. januarja, ponovno rekla da Ivana in Janez Domanjko iz Male vasi 35. Ženin Janez je bil rojen 12. 12. 1930 v Mali vasi, nevesta Ivana pa 19. 4. 1933 v Gajevcih. Poročila sta se 24. 1. 1953 v farni cerkvi sv. Marjete v Gorišnici.
Ženin je opravljal dela na kmetiji, zraven tega pa 14 let delal v tujini, nevesta Ivana pa je doma pridno gospodinjila in skrbela za družino. V zakonu so se jima rodili hčerka Marija, sin Janez in Franc, danes pa ju razveseljuje osem vnukov in dva pravnuka. Zlato poroko sta proslavila med 150 svati v gasilskem gomu v Moškanjcih.
50 let skupnega življenja pa sta proslavila tudi proslavila Franc in Marija Zamuda iz Gorišnice. Ženin Franc se je rodil, 24. januarja 1924. leta v Go-rišnici, nevesta Marija pa 14. avgusta 1928. leta v Gajevcih. Ženin je služboval nekaj let v Nemčiji, nato pa kmetoval na svoji kmetiji. Marija je gospodinja in je skrbela za hčerki Jožico in Marijo. Pri njiju pa je našlo topel dom tudi 10 rejen-cev. Danes ju razveseljujejo trije vnuki in pravnuček Aleks ter Roman.
Slovesnost zlate poroke sta opravila gorišniški farni župnik Ivo Holobar in župan občine Gorišnica Jože Kokot.
Zlatoporočencem vse lepo tudi v imenu uredništva Tednika!
Foto: Laura
LITERARNA STRAN
LITERARNO KOLO (10) / meta rainer - 2
Tudi od belega vina se dobi rdeč nos
Občutek za humor je pesnica gojila tudi na drugačen način. Če je bila v pesmih za otroke radoživa in za mlade bralce nadvse zabavna, potem je bila se toliko bolj "nabrita" pri pisanju za Pavliha, s katerim je sodelovala kar dolgih petindvajset let. In bralci so jo zelo vzljubili. Najbrž zaradi izvirnosti njenih sal, ki jih je pisala v verznih oblikah ali pa v običajni prozni obliki. Za nekatere sale, ki si jih pripovedujemo takole v družbi, marsikdo niti ne ve, da jih je skovala prav Meta Rainer. Skupno vsem pa je, da pesnica povezuje manjse motive v enotno temo, kakor je to sploh značilno za oblikovanje sal, iz celote pa nazadnje izrazi določeno idejo. Teme, ki jih zajema v sale, so zelo sirokega spektra in se gibljejo od trenutno aktualne družbene problematike, pa vse tja do splošnih. Razvidno pa je, da se celo v taki kratki, vendar izjemno zahtevni obliki, kot je šala, najpogosteje ukvarja z naravo (pogosti motivi živali, tudi rastlin).
Vendar pa je Meta svet svojih šal natančno porazdelila, in sicer v ve~ sklopov, ki so povezani z vrstno delitvijo, in jih je zbrala na enem mestu, v knjigi z naslovom Skozi prste, ki je iz-{la leta 1992 in jo je ilustriral Borut Pe~ar. V njej sicer {irok pojem {ale pesnica razdrobi na humoreske, satire, travestije in {tevilčno najbolj bogato zastopane basni, v katerih so zbrane prav živalske smešnice. V zadnjem razdelku pa zasledimo {e niz aforizmov, epigramov in paradoksov, ki jim je bila pesnica prav tako izrazito naklonjena. Ni zanemarljivo, da je zbirko uredila Neža Maurer, ki je pospremila že omenjeno zbirko otroških pesmic Mihaha, pesnici pa sta sodelovali tudi pri prvencu Fičfirič in pesniški zbirki Hokus pokus. Neža je — kakor lahko razberemo iz spremnih besed in nekaterih drugih zapisov — gojila poseben odnos do Metine otroške poezije. V tem odnosu ni šlo zgolj za medsebojno sodelovanje in razumevanje, pač pa je Neža takoj opazila Metin nemirni in igrivi duh, ki kreše nadvse imenitne verze za
otroke, in to na izredno zabaven način. Vse to pa je prepoznala tudi v njenem ustvarjanju za odrasle, ki se je najizraziteje kazalo prav v sodelovanju s Pa-vlihom. Tako je Maurerjeva zapisala v spremni besedi k zbirki Skozi prste: "Knjiga Skozi prste nam bo — bralcem ranih, srednjih in kasnej{ih let, ne glede na spol — pomagala, da bomo malce bolj prizanesljivo, vedro in tudi ljube~e gledali na soljudi in življenje sploh. Verjemite — tako nam bo laže prena{ati vsakdanjost."
V humoreskah in satirah se dotika problemov, bodisi na ravni posameznika bodisi celotne družbe, vse skupaj pa za~ini s posebnimi ritmi~nimi prvinami in oblikuje v verze. Priznati je treba, da ji je pri ve~ini humoresk in satir to {e kako uspelo, so pa seveda tudi posamezne, ki kvalitativno ne dosegajo zastavljenega cilja. Zato pa je poeti~no bolj mo~an razdelek travestij, v katerem se pesnica poigrava z mislimi velikih slovenskih pesnikov. S tem na eni strani poda lastno priznanje nekaterim slovenskim litera-
tom in odkriva svoj interes za slovensko literarno zgodovino, po drugi strani pa se po{ali iz v~asih že kar preve~ "kislih" pesmi na{ih literarnih velikanov. Med njimi so se zna{la {tevilna imena, kot so Valentin Vodnik, Oton Župan~i~, Anton A{kerc, France Pre{eren, Josip Murn Aleksandrov, in pri njej najpogosteje zastopani pesnik Simon
Jenko, ki ji je bil o~itno zelo blizu. Njegovo, sicer nemalokrat temno naravo pesmi, je pesnica s pridom izkori{~ala in jo oblikovala po svoje. Težke vsebine je predelala v ironi~ne, v~asih ostre, a vselej nabite s humorjem. Tako je zapisala travestijo na Simona Jenka z naslovom Pred sodnim stolom, ki obsega le {tiri vrstice: "Kadar bom pred sodnim stolom stal, / zagotovo bog me bo pogubil! / Le takrat bi mi odvezo dal, / ako bi kuverto mu obljubil!"
Med imeni, ki jim je pesnica v zbirki Skozi prste namenila kako travestijo, se pojavi tudi ruski pesnik Aleksander Serge-jevi~ Pu{kin s travestijo Pravljica o {efu Saltanu, kjer že naslov razodeva vsebino. Meti Rainer so prav na podro~ju tra-
vestij priznavali veliko mojstrs-kost. Poleg Ivana Roba je veljala za eno najbolj{ih v tej vrsti na Slovenskem sploh.
Še bolj zanimive pa so basni in {ale z naslovom Pika pok, ki sledijo prej{njim travestijam. V njih je pesnica strnila veliko humorja in zabavnih situacij, vendar tudi lastnih pogledov na svet. Ker pa se pri pesnici velikokrat pojavlja motiv stonoge
—	že v pesni{ki zbirki Mihaha smo jo zasledili — navajam najprej primer {ale, v kateri prav tej žuželki namenja osrednjo vlogo. Naslovila jo je Socialna diskriminacija, gre pa takole: Stonoga
—	gleda gozdnega lazarja: "Ta pa živi na veliki nogi!", ali pa {ala z naslovom Hrepenenje — Uho: "Vsaj enkrat v življenju bi rad po{teno zuhljal svojega brata, tam, na drugem koncu sveta!"
Pa {e nekaj takih — Perzijska preproga predpražniku: "Fej te bodi! Umazanec! Poglej mene, kako sem ~ista!" Predpražnik strpno: "Na moj ra~un" (Ra~u-ni); Krt pogleda iz krtine: "Ni~ novega pod soncem ... " (Obzorje); "O~ka, katera plaža pa je nudisti~na?" - "Tista, ki nudi mimoido~im zanimiv razgled!" (Razgled); "Žena, proti ~rnim kozam sem se dal cepiti!" - "Kolikor te poznam, so ti bolj nevarne svetlolase!" (Koze).
Posebno poglavje Metinega delovanja pa so aforizmi, ki praviloma strnejo vase dolo~ene življenjske resnice, vendar z do-br{no mero kritike in ostrine. Tudi v njenih aforizmih slednjih ne manjka. V zbirki so tudi epigrami in paradoksi, ki bi jih lahko v njenem primeru razumeli bolj kot podskupini afori-zmov. Kakor koli že, tudi nekaj teh dajem bralcem za poku{ino: Kdor ni~ ne zna, a mnogo zmo-
KNJIGA MESECA / zapiski o literaturi v zadnjih nekaj letih
Drago Jančar: Privlačnost praznine
V tem mesecu je študentska založba Beletrina postavila na knjižne police Jančarjevo delo, ki se bistveno razlikuje od ostalega dosedanjega dela. Pod naslovom Privlačnost praznine je Drago Jančar zbral eseje in zapise o literaturi, ki so plod zadnjih tridesetih let.
Kot je sam zapisal v uvodu: "Gre za tako reko~ sprotna pre-mi{ljevanja ob literarnih in knjižnih fenomenih na{ega ~asa, za besedila, ki ne pretendirajo na noben teoreti~en status, so v glavnem nesistemati~na premi-{ljevanja iz pisateljske delavnice, od koder sku{a avtor kdaj reflektirati nekatere ustvarjalne probleme in položaj književnosti /.../ Beseda te~e o knjigah, ki so mi kratko malo pri{le v roke kot recenzentu, v minlji-
(LITERARNI ESEJI IN ZAPISI)
vem ~asni{kem tisku, ali radovednemu bralcu."
V knjigi pa je mo~ zaslediti tudi prisotnost politike, ki se pojavi spontano in ne kot avtorjevo zavestno dejanje. Literatura in avtorji, o katerih pi{e, so tisti, ki so bili zaznamovani s politi~nim kontekstom.
Knjiga je razdeljena na pet razdelkov. V prvem, ki ga je naslovil kar s preprostim naslovom Eseji, pi{e o dveh odmevnih osebnostih, in sicer o Vaclavu Havlu in o Kafki; nato sledi dokument o nastajanju slovenske nadaljevanke o Primožu Trubarju ter o nastajanju svojega romana Katarina, pav in jezuit. Kdor je Jan~arjeva dela že prebiral, je seznanjen s tem, da ga v romanih zanima eksistencialna usoda posameznika in zgodovinska dejstva, ki se kar naprej ponavljajo kot vrtiljak.
Najkraj{i je v knjigi razdelek Zapisi, v katerem je Jan~arjev esej o Hal{tatu ali literaturi in politiki, kjer {e enkrat pove, da njegova namera nikakor ni bila pisati o politiki.
V	poglavju Premisleki o knjigah so eseji o izbranih knjigah. Pisatelj razmi{lja o branju ter svoje misli podkrepi z najbolj-{imi avtorji, ki so se z branjem ukvarjali.
V	drugem delu knjige so avtorjevi zapisi o prebranih knjigah. V poglavju Časopisne beležke so zbrane recenzije pesni{kih zbirk Tomaža Šalamuna, Vitomila Zupana, Berte Bojetu itd. Med drugim je vidno tudi to, da se avtor zavzema za enakopravno obravnavanje tudi tistih literarnih del, ki niso v trendu in bi bila sicer po krivem prezrta.
Sledi poglavje Iz recenzij, kjer ponovno sre~amo kritike pes-
ni{kih zbirk Toneta Kuntnerja, Franceta Forstneri~a, Andreja Brvarja, in druge. Posebno skrb pa avtor namenja proznemu ustvarjanju. Recenziral je — Nian Zheng: Življenje in smrt v Shanghaiu, Arthur Koestler: Mrk opoldne, Jan Bene{: Drugi dih, Igor Torkar: Junak na{ega ~asa. Tukaj se sre~amo s ~love-kom, ki ima opravka oziroma se je soo~il s totalitarizmi 20. stoletja, tabori{~i in zapori ...
Privla~nost praznine je knjiga sestavljena iz spontano nastalih zapisov, brez politi~nega in družbenega angažiranja. Bralce seznanja, kako je z literaturo in njenim položajem v sodobnosti in branjem literature sploh. Poda pa nam tudi prerez kritik in recenzij s konca 20. stoletja, kar je gotovo njena najve~ja vrednost.
Ur{ka Hlupi~
re, predore vrta v tla namesto skozi gôre. — Nekateri si prednost izbojujejo z delom, nekateri pa s stricem. — Vse dobre re~i so tri, slabih pa kar mrgoli. — Nekateri mislijo, da so položaji za poležavanje. — Bolha misli, da je na konju, ~e je na psu. — Tudi od belega vina se dobi rde~ nos. — Če bi misli brali, bi se med seboj poklali.
Pa {e dve taki, ki sta {e vedno aktualni, ~eprav so volitve zdaj že za nami, a {e kako držita: So ljudje posebne sorte, ki gojé vrhunske {porte: nekateri za zabavo zafurajo celó državo. — Če bi med Slovenci genij se pojavil, bi ga kak{en "genij" kar takoj zadavil.
Zanimivo vpra{anje, ki se v bralcu porodi, pa je, od kod v pesnici toliko humorja in zabave, ~eprav njeno življenje {e zdale~ ni bilo lahko. Še najbolj presene~a to, da pesnica tudi na nobenem mestu ne izpostavlja posebej doživetja vojne, ki je praviloma usodno zaznamovalo skoraj vse avtorje tega obdobja. Pesnica je doživela vojno na svoji koži, preživela je "Stari pisker" in bila izgnana v Srbijo. Dogodki torej, ki posameznika mo~no zaznamujejo, vendar se jim je ona spretno izmaknila. Vsaj v svojih literarnih delih. Ohranila je svojo otro{ko naga-jivost in vitalnost, pa tudi v delih za odrasle je drobcev, ki bi jih lahko povezali z vsemi hudimi izku{njami vojne, zelo malo. Morda je vzrok vendarle v tem,
da jo je vojna dosegla s svojimi grotesknimi rokami, ko je bila stara že sedemintrideset let in je vse skupaj vendarle doživljala kot odrasla oseba, vendar tudi to ne more biti zadovoljiv odgovor. Iz virov sode~, je Meta tak{na preprosto bila, kar nenazadnje dokazuje tudi njeno pedago{ko službovanje. Med u~enci je bila menda silno priljubljena, tako da je imela najbrž ta ~ut globoko vrojen, znala pa ga je tudi gojiti, kar je pokazala prav v svojih literarnih delih.
Pomembno pa je {e dejstvo, da je pesnica na slovensko literarno obzorje stopila razmeroma pozno. Vajeni vrste mladih literatov, ki se predvsem v zadnjem ~asu izredno hitro prebijajo k založbam, je ona v tem oziru posebnost. Fi~firi~ je tako iz{el {ele leta 1978, ko je bila Rainerjeva že mo~no v letih. Štela jih je že kar krepkih {tiri-insedemdeset. Ne velja pa to za njeno pisanje, saj je pisala že od ranega otro{tva. Pesnica pa~ ni objavila vsega takoj in za vsako ceno, pa~ pa je pustila, da so se besedila z leti oplemenitila in dozorela, in {ele takrat jih je dala v objavo. Tudi Neža Maurer je zapisala: "Meta Rainerje-va že dolgo pi{e, samo objavljati je za~ela kasno."
Zapisala pa je {e: "Nad vsemi težavami in skrbmi, ki jih je v življenju krepko prena{ala, pa je ostala živa njena nagajiva vedrina. To je velika dragocenost!"
David Bedra~
O-T 3
< >o
GC H O
(L <
Z
fi
ŠE
z
>
lU GC U
m
lU T
Najbolj brane knjige v letu 2002
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo se pozanimali, katere knjige so bile v letu najbolj brane oziroma najve~krat izposojene.
Na prvem mestu je lani izdana knjiga Vide Žabot Križ na prsih, na drugem je Tolkienova Bratovščina prstana, po kateri je bil posnet tudi film. Na tretjem pa knjiga, ki je obvezno branje za maturo, to je Zločin in kazen F. M. Dostojevskega. Za tem si sledijo:
4.	J. K. Rowling: Harry Potter - Ognjeni kelih
5.	Vladimir Bartol: Alamut (obvezno branje za maturo)
6.	Amanda Quick: Skrivnostni napoj
7.	Bernard Schlink: Bralec
8.	V. C. Andrews: Otrok mraka
9.	Homer:Odiseja (obvezno branje v srednji {oli)
10.	Chris Wooding: Viharno nebo
11.	J. K. Rowling: Harry Potter - Kamen modrosti
12.	Helen Fielding: Bridget Jones - Na robu pameti
13.	Anita Shreve: Pilotova žena
14.	Helen Fielding: Dnevnik Bridget Jones
15.	Barbara Taylor Bradford: Angel.
Ur{ka Hlupi~
ptujski turizem v letu 2002
ZANIMIVOSTI
Vrsta drobnih kvalitetnih korakov
TUrizem v mestni občini Ptuj in njeni okolici se počasi, a vztrajno približuje nekaterim kazalcem iz svojega najboljšega obdobja, ko so nočitve presegale številko sto tisoč, saj so se lani približale številki 60 tisoč. Razveseljivo je, da raste število tujih nočitev, tranzitnih gostov pa je bilo po oceni več kot sto tisoč.
V Turističnoinformativnem centru Ptuj so prav tako imeli večji obisk tujih gostov, bilo jih je za 12 odstotkov več kot domačih, tudi med grajskimi obiskovalci jih je vedno več. Občuten porast so v podjetju Ptujske vedute zabeležile pri obiskovalcih iz Avstrije in Rusije, obojih je bilo več za četrtino v primerjavi z letom 2001. Sicer pa so ob slovenskih gostih imeli obiskovalce iz kar 56 držav sveta. Vodenje po gradu zagotavljajo v štirih jezikih: slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem. Še vedno so edino podjetje turističnih vodnikov v Sloveniji, ki se je razvilo iz projekta javnih del. Lani oktobra so vstopili v deveto leto uspešnega dela na področju turizma. V muzejski prodajalni spominkov, ki so jo lani preselili, stalno ponujajo več kot tisoč spominkov. Ogled muzejskih zbirk se zaključuje v prodajalni, tako da obiskovalcem po končanem ogledu ni potrebno več hoditi čez grajsko dvorišče. Bogato so založene tudi police s promocijskim materialom o Sloveniji, manj pa o Ptuju. Lani so med obiskovalce razdelili več kot 700 kg promocijskega materiala.
Podjetje Ptujske vedute po-
goče dobiti tudi zanimivo literaturo s področja zgodovine, umetnostne zgodovine in mu-zikologije ter različne turistične vodnike.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj so se celo leto trudili, da bi ohranili sloves najbolje obiskanega muzeja v letu 2001. Potem ko so obnovili slavnostno dvorano, so se pričeli intenzivno pripravljati na obnovo grajske restavracije.
HOTELIRJI SE NE PRITOŽUJEJO
"V hotelu Mitra smo zadovoljni v svoji skromnosti," je o poslovanju v letu 2002 povedal najemnik Franc Mlakar. Nočitve povečujejo iz mesec v mesec, ob poslovnih gostih se pri njih vse pogosteje ustavljajo tudi igralci golfa. Tudi v drugem ptujskem hotelu Poetovio se nad zasedenenostjo ne pritožujejo, na očutno povečanje pa računajo po končani investiciji v igralni salon, za katerega so pridobili koncesijo od vlade Republike Slovenije.
Ptujsko igrišče za golf iz leta v leto postaja vse večja meka za ljubitelje te igre. Vse več je igralcev iz tujine. Za turiste se je v večji meri odprla tudi Vinska turistična cesta 13.
Prodaja Term Moravskim toplicam je bil najodmevnejši turistični dogodek v lanskem letu. Foto: MG
sreduje tudi splošne turistične informacije o Sloveniji nasploh in v celoti o Ptuju. S tem so si zagotovili tudi stalno sodelovanje v odmevnih državnih turističnih projektih, kot so Vina in vinske ceste Slovenije, Acta Slo-venica, Stranske poti so zape-ljivejše od glavnih leta 2002, ki jih bodo letos nadgradili. Obiskovalci Ptuja in okolice pa lahko izbirajo tudi med njihovimi dvanajstimi tematskimi programi izletov. Najodmevnejši so programi, ki vključujejo različne ponudbe. Tik pred koncem lanskega leta pa so pričeli nov projekt Svet pravljic na ptujskem gradu, ki bo postal tradicionalen. Ciljno občinstvo ga je nadvse dobro sprejelo.
Skupaj z drugimi ponudniki v ptujskem turizmu si prizadevajo, da bi ob splošnem informativnem gradivu izboljšali ponudbo spominkov, ki se nanašajo na grad in muzejske zbirke. Že sedaj Pokrajinski muzej zagotavlja vodnike po različnih zbirkah, že v kratkem bo mo-
V	LTO Ptuj so se v letu 2002, ki je obenem prvo leto njihovega poslovanja, ukvarjali s prireditveno dejavnostjo, promocijskimi aktivnostmi in nekaterimi projekti. Največ obiskovalcev je imelo tradicionalno ptujsko ku-rentovanje, po številu obiskovalcev sledijo poletne prireditve, poletna noč, miss Štajerske, silvestrovanje in martinovanje.
V	okviru promocijske dejavnosti je bil ponatisnjen prospekt Ptuja, k večji prepoznavnosti Ptuja in okolice so poskrbeli tudi obiski tujih novinarjev iz Francije, Nemčije, Avstrije in Poljske, ki so bili izvedeni v sodelovanju z Vinarstvom Slovenske gorice - Haloze in Termami Ptuj, prišli pa so tudi nekateri turoperaterji. Med promocijske aktivnosti štejejo tudi sodelovanja na delavnicah v Linzu, Opatiji in na Slovenski turistični borzi ter predstavitev na sejmu Alpe-Adria. Ptuj se je lani predstavil tudi na Dunaju.
Redna turistična informacijska dejavnost in spremljanje
statističnih podatkov je potekala skozi delo TlC-a, ki še vedno nima stalne lokacije: poleti dela v Mestnem stolpu, čez zimo v prostorih uprave, ki niso primerno urejeno za takšno delovanje. Okrogla miza o problematiki turizma na Ptuju in okolici, ki so jo organizirali ob svetovnem dnevu turizma, je bolj razburila kot pa dala nekaj konkretnih rezultatov oziroma napotkov za kvalitetnejše delo na tem področju. Po desetih letih prizadevanj je bil končno sprejet odlok o vodniški službi, v sodelovanju z Ljudsko univerzo in Pokrajinskim muzejem Ptuj je v pripravi program usposabljanja za lokalne turistične vodnike. Prvi lokalni vodniki z licenco naj bi pričeli delati že na začetku turistične sezone leta 2003. Glede na to, da je sredstev za promocijo v proračunu vsako leto zelo malo - tudi za letos ne bodo presegla dveh milijonov tolarjev - bo potrebno iskati nove vire, ki pa jih je mogoče najti v okviru povezovanja javnega in zasebnega interesa. LTO se je vključila v pripravo regionalnega razvojnega programa za regijo Spodnje Podravje, sodeluje pri oblikovanju turističnega grozda za po-drtočje UE Ptuj in oblikovanju turističnega portala za Spodnje Podravje.
TURISTIČNO DRUŠTVO TEKMUJE ...
Čeprav je Turistično društvo oblika civilnega delovanja, je TD Ptuj pravi motor za pospeševanje nekaterih aktivnosti, ki bi jih sicer morale kvalitetneje izvajati za to pa poklicana in tudi plačana podjetja in organizacije. Potem ko je z njegovo pomočjo in iniciativo mesto doseglo zavidljive rezultate na tekmovanju Narodi v razcvetu, lani pa tudi v tekmovanju Entente Florale, bodo letošnje aktivnosti bolj ali manj vezane na državno tekmovanje Moja dežela -lepa in gostoljubna, z izkušnjami pa bodo pomagali drugim slovenskim mestom, ki se odločajo za sodelovanje v omenjenih mednarodnih tekmovanjih, ki spodbujajo skrb za kvalitetno ravnanje z okoljem, za kulturno dediščino. Presednik TD Ptuj Albin Pišek delovanje v letu 2002 ocenjuje kot pozitiv-
Tekmovanje Entente Florale je spodbudilo večje ocvetličenje mesta, nadaljevali bodo tudi letos. Ptujski vrtnarji in cvetličarji bodo dobili svoje gredice v mestu. Foto: CG
no, čeprav ni imelo vedno podpore okolja oziroma nekaterih, ki za mesto sicer nikoli ničesar ne naredijo, še posebej ne brezplačno, vedno pa iščejo dlake v jajcu. Tudi pri vključitvi mesta v tekmovanje Entente Florale je bilo tako. Kljub nekaterim spodrsljajem (nekatera cvetlična korita so po obisku 12-članske mednarodne komisije izginila) je bil opravljen pozitiven premik. Inventura, kaj še mestu manjka, da se bo lahko pohvalilo z vzorno urejenostjo, pa je, če ne drugega, kažipot za kvalitetnejše delo. Pozitivno je, da bodo nove cvetlične grede ostale in da se jim bodo pridružile nove.
Za urejeno okolje je TD Ptuj
lani podelilo 68 priznanj - zlatih vrtnic. Začeli so aktivnosti za nakup turističnega vlaka in večjo urejenost dvorišč v starem mestnem jedru, ki naj bi postala tudi prireditvena kulisa za poletne prireditve.
Mesto je dobilo prva zasebna turistična apartmaja, ki ju je v Dravski ulici uredil Vlado Šilak. Večjo prireditveno aktivnost pa je bilo zaznati tudi v nekaterih gostinskih lokalih, čeprav je je še vedno premalo. Predvsem je čutiti pomanjkanje dogovarjanja med posameznimi prireditelji. Pogosto primanjkuje tudi pravih informacij. Mesečni koledar prireditev je sicer prava stvar, potrebuje pa dopolnitve. Ptujsko kurentovanje že dolgo kliče po manjši knjižici, v kateri bi predstavili značilne etnografske oziroma pustne skupine, prireditveni koledar desetih pustnih dni naj bi bil samo njeno dopolnilo. Že marca, najpozneje aprila pa bi morala iziti programska knjižica s ptujskimi poletnimi prireditvami.
ZAČETEK RAZVOJA TERM?
"Naj" dogodek ptujskega turizma v lanskem letu je bila prodaja Term Moravskim toplicam. Začetek razvojnega ciklusa je napovedan za letošnje leto, zaključek pa v letu 2005 z od-
prtjem hotela z 250 posteljami.
Lani so v Termah Ptuj kljub slabi poletni sezoni dobro poslovali. Število tujih gostov povečujejo iz leta v leto, lani jih je bilo že 42 odstotkov, vseh nočitev pa je bilo v letu 2002 več kot 44 tisoč. Terme Ptuj so pri-bljubljena turistična točka tudi za slovenske kopalce, ti so jim lani tudi zagotovili prvo mesto v ocenjevanju slovenskih kopališč za leto 2002 "Naj slovensko kopališče". Glavna investicija v letu 2003 bo razširitev notranjega termalnega kopališča za več kot 900 m2, kar pomeni skoraj 100-odstotno povečanje notranjih površin. Končali jo bodo
do prvega septembra.
***
Kratka inventura ptujskega turizma v letu 2002 ne vsebuje vseh podrobnosti za popolno sliko, tisto, kar pa je bilo doseženo in opazno, vliva optimizem, da ptujski turizem počasi le vstopa iz senčne na sončno pot. Rezultati bodo že kmalu drugačni, če bo vsak opravil tisto, kar mora, če bo povezovanje kvalitetno, če se bodo ptujski ponudniki dokončno uskladili, kaj je ptujski turistični proizvod in po kakšni ceni ga bodo prodajali, ter se bodo ognili gradovom v oblakih.
MG
Napočil je čas
www.peugeot.si
Končno si tudi vi lahko privoščite svojega Peugeota. Januar je čas izredno ugodnih nakupov. Vsako novo vozilo Peugeot letnika 2002 vam je na voljo po posebni ponovoletni ceni in ugodnih plačilnih pogojih (Peugeot Kredit, Peugeot Leasing). Obiščite nas v naših prodajnih salonih in presenečeni boste nad našo ponudbo. Edino, kar vam verjetno ne bo preveč všeč, so omejene količine vozil. Zato bodite od 6 jan. do 15. febr. še posebej pozorni, kajti napočil je čas za Peugeot užitek v dovrSenosti.
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
TEDNÊKOVE AKCIJE, REPORTAŽE
TEDNIKOVA AKCIJA / kateri je najbolj priljubljen duhovnik
Mirko Pihler, duhovnik v nadžupniji sv. Jurija
Ta teden vam predstavljamo Mirka Pihlerja, nadžupnika nadžupnije sv. Jurija v Ptuju, ki je svojo duhovniško pot začel leta 1967. Zraven duhovništva se ukvarja še z mnogimi stvarmi, kot so risanje, pisanje pesmi ter magija. Ob svoji petdesetletnici je priredil lastno razstavo, ki je presenetila mnoge ljudi, saj svojega talenta dotlej ni kazal drugim. Tej razstavi pa je sledilo še vsaj deset drugih.
Kako je potekala vaša duhovniška pot?
"Duhovnik sem postal leta
1967. Služboval sem že na različnih mestih, večino časa pa preživel v Ljubljani ter na Ptuju. Eno leto sem služboval tudi pri Sv. Trojici. Avgusta 2002 sem se iz Ljubljane, kjer sem bil 10 let, preselil nazaj na Ptuj."
Kaj počnete v prostem času?
"Zase bi rekel, da sem duhovnik posebnega kova. Zraven duhovništva se namreč ukvarjam še z mnogimi stvarmi. Zelo rad slikam, pišem pesmi, že 40 let se ukvarjam z magijo, sem pa tudi eden izmed prvih štirih vinskih vitezov Evropskega reda vitezov vina."
Kaj bi označili kot dogodek, stvar, ki je najpomembneje zaznamovala vaše življenje?
"Morda bi to lahko bila ena prelomnica, ki sem jo doživel ob
svoji 50-letnici. Običajno ljudje takrat zberejo bližnje ter gredo v kakšen lokal. Jaz pa sem hotel ob svoji petdesetletnici narediti nekaj posebnega. In glede na to, da že dolga leta slikam, sem se odločil in priredil lastno razstavo. Pri tem mi je veliko pomagal tudi profesor Albin Lu-garič. Ljudje so bili resnično presenečeni nad mojim talentom, saj le-tega nisem prej nikoli javno kazal."
Ali ste za izgradnjo džamije v Sloveniji?
"Verjamem, da ima vsak človek pravico do veroizpovedi. Sam proti izgradnji tega objekta nimam nič. Ljudje se pač bojijo tujih kultur, ker jih ne poznajo. Veliko bolje pa bi bilo, če bi pokazali več strpnosti do drugih ver in kultur."
Mislite, da bo džamija v Sloveniji zgrajena?
"Menim, da bodo muslimani v

M 5
Pater Mirko Pihler v družbi vinskih vitezov
Sloveniji džamijo dobili. Vprašanje je le kdaj. Določena je bila že celo lokacija in le zaradi njene neustreznosti džamija ni bila zgrajena. In ko bo občina Ljubljana določila primeren kraj za takšno gradnjo, bo stavba postavljena. Verjamem, da bo džamija v Sloveniji zgrajena že v roku desetih let."
Zakaj se ljudje bojijo gradnje tega objekta? Mislite, da je vzrok teroristični napad na Ameriko, ki so ga izvedli islamski skrajneži?
"Menim, da je 11. september
PAVLOVSKI VRH / pogovor s slabovidnim keg-
v	'v
ljacem marjanom zalarjem
Uspešen športnik, ki živi od socialne pomoti
Usoda se je z Marjanom Žalarjem iz Pavlovskega Vrha 24 v občini Ivanjkovci kruto poigrala: rodil se je z manj kot de-setodstotnim ostankom vida. Kljub temu ni klonil, najprej se je usposobil za telefonista administratorja, zatem pa je v Škofji Loki končal še šolanje v srednji ekonomski šoli.
V«
Nadarjeni slabovidni kegljac Marjan Žalar želi svoj rezultat z evropskega prvenstva slepih in slabovidnih kegljacev, kjer je bil drugi, še izboljšati
Marjan Žalar je že eno leto brez zaposlitve, živi od socialne podpore, ki znaša 38 tisoč tolarjev. Rad bi delal, to je trenutno njegova največja želja. Napisal je že nič koliko prošenj, vendar doslej ni imel uspeha. V podjetjih bodisi da imajo preveč delavcev, a se tudi izogibajo invalidov in ljudi brez prakse. Poleg tega se odločajo za zaposlitev ljudi v bližini sedežev podjetij, ker tako tudi privarčujejo s potnimi stroški.
Že v času šolanja v Škofji Loki se je navdušil za kegljanje. Največ zaslug, pravi, da se je odločil za ta šport, ima tamkajšnji ravnatelj. Čeprav keglja že nekaj let, se mu je šele prav odprlo lani, ko je bil drugi na evropskem prvenstvu slepih in
slabovidnih v Trsteni na Slovaškem. Ekipo slepih in slabovidnih je za prvenstvo pripravljala znana kegljačica Silva Razlag. Podrl je 587 kegljev, prvi nekaj čez 600. Tudi sam si želi stopiti še na višjo stopnico, da bi dosegel število kegljev, ki vodijo na prvo stopnico.
Predtem je tekmoval tudi že v Romuniji, kjer je bil enajsti, na Češkem pa je rezultat že izboljšal, bil je šesti. Enkrat tedensko se pripelje na Ptuj, kjer vadi na kegljišču v hotelu Poetovio. Za potne stroške poskrbijo v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj, kjer se tudi sicer trudijo, da bi mu izboljšali pogoje za vadbo in tudi socialni status. Kot reprezentant sicer nastopa za Zvezo za šport
invalidov Slovenije, kjer bi morali več narediti za svoje uspešne športnike, še posebej, če nekaj pomenijo tudi v mednarodnem merilu. Živeti od 38 tisoč tolarjev socialne pomoči je nemogoče, če ne bi živel pri starših, ne bi mogel preživeti. Kegljanje pa tudi ni šport, od katerega bi se dalo živeti. Še dobro, da imajo v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih posluh za njegove treninge, ko je na kvalifikacijah, za potne stroške in druge stroške poskrbijo v Zvezi za šport invalidov Slovenije.
Ve, da s službo ne bo lahko, zato se s toliko večjo zagnanostjo predaja športu. Da bi le tako šlo naprej, si želi, če ne bo poškodb in če mu bo zdravje služilo, bo zagotovo še prinesel kakšno medaljo z evropskega oziroma drugega mednarodnega tekmovanja, kjer tekmujejo slepi in slabovidni.
Kljub temu da se mu od rojstva vid, kolikor ga je ostalo, ni poslabšal, je osvojil Braillovo pisavo. Poskuša živeti kot ostali ljudje, ki niso invalidi. Vključuje se v društvene aktivnosti, rad kolesari pa tudi doma ne miruje, ker želi biti koristen. Čisti, pospravlja, seka drva, bere revije, rešuje križanke in kot vsak mladi človek veliko časa preživi za računalnikom, s to razliko, da ga pogosto uporabi za pisanje prošenj za zaposlitev. Nič ni hujšega za invalida, da ne more delati, da ne more uveljaviti pravice do zaposlitve in se tudi tako uveljaviti kot enakovreden član družbe.
MG
imel velik vpliv na to, da se ljudje bojijo. Strah pa jih je tudi te vere, ker je ne poznajo."
Ampak saj ne gre za novo vero v Sloveniji. Muslimani so že dolga leta prisotni tu.
"Res je, vendar pa so v muslimanski veri skrajnosti, ki se jih ljudje bojijo."
Mislite, da so takšne stvari prisotne samo v islamu?
"Seveda ne. Niso pa v drugih verah tako močno izrazite kot pri muslimanih. Veliko stvari je odvisno tudi od tega, ali prihajajo ti ljudje iz evropskih ali katerih drugih držav."
Dženana Becirovic
NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK ZIME :
(trenutni vrstni red):
1.	Janez Maučec, Sv. IVIarl^o, IVIarl^ovci
2.	Marijan Fesel, Sv. Martin, IHajdina
3.	Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Leskovec
4.	Emil Križan, Sv. Vid, Videm pri Ptuju
5.	Janko Frangež, Sv. i\/lil<iavž, i\/lajšperl<
6.	Alojz Klemenčič, Sv. Trojica v Haiozaln
7.	Jože Kramberger, Sv. Doroteja, Dornava
8.	Slavko Štefko, Sv. iVIarija, Poienšal<
9.	Jožef Rajner, Sv. Boifenk, Trnovska vas | 0. Franc Obran, Sv. Ožboit, Ptuj
Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002/03 pošljite na naslov Radlo-Tednik d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Ime oz. naslov župnišča:_
Ime in priimek glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
Kupon velja do 5.2.2003
PTUJ / tanja hauptman, uspesna na kraljici slovenije
Izzivi so priložnost
Maturantka ptujske gimnazije, druga najuspešnejša udeleženka na zadnji Tednikovi avdiciji za manekenke in manekene, Tanja Hauptman je novo leto dobro pričela - uspešna je bila na lepotnem izboru za Kraljico Slovenije 2002. Med devetimi finalistkami, med katerimi so bila kar tri dekleta s Ptujskega, ob njej sta tekmovali še Ana Starkl in Patricija Veršič, si je nadela lento druge spremljevalke.
Na tekmovanje se ni posebej pripravljala, da bo sodelovala, se je odločila zadnji trenutek. Pregovorila jo je ena od prijateljic. Ni ji žal, saj se uvrstitve
bo ob učenju ostalo nekaj časa za izpolnjevanje ponudb. Trenutno je njen osrednji cilj uspe-{no končati {olanje na ptujski gimnaziji in se v jeseni vpisati na študij v eni od družboslovnih smeri.
Ko bo imela dovolj maneken-
skih in drugih izkušenj, se bo preizkusila tudi na tekmovanju za miss Slovenije, pravi. Radovedna, kot je, se želi preizkusiti na številnih področjih, vsaka nova stvar predstavlja nov izziv. Nekoč, ko bo delala obračun, želi, da bo le-ta uspešen, da bo v sebi zadovoljna, ker bo ugotovila, da je znala priložnosti, ki jih je imela, obrniti v svojo korist.
Tanja ničesar ne želi prepustiti naključju, zaveda se, da je najprej šola, šele potem vse drugo, kjer pa prav tako lahko uspe. "Sanjajte, kar želite sanjati, pojdite, kamor želite iti, in bodite, kar želite biti, ker življenje je eno samo in samo ena priložnost je, da naredite, kar želite narediti." V teh besedah se skriva Tanjin življenjski moto.
MG
Tanja Hauptman je leto 2003 dobro zacela - postala je druga spremljevalka kraljice Slovenije. Foto: Črtomir Goznik
med prve tri ni nadejala, zato je bila uspeha toliko bolj vesela. Mesto druge spremljevalke na Kraljici Slovenije ji je odprla nekatera nova vrata, dobila je nekaj ponudb, med njimi tudi za sodelovanje v eni od oglaševalskih akcij. Pa tudi maneken-ski oder se ji vse bolj odpira.
Ker se bliža matura, posebnih načrtov na tem področju letos ni imela. Upa, da bo sedaj znala pravilno razporediti čas, da ji
mimiupiuj
VSAK DELAVNIK OD 5. do 9.I)RE:
Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko!
Četrtek. 30. januarja ob 17. uri:
Skupna oddaja - predsednik republike dr. Janez Drnovšek (Radio Triglav);
Petek. 31. januaga od 20. do 24. ure:
Peta noč: Jasmin Stavros (Marjan Nahberger);
Sobota. 1. februarja od 20. do 23. ure:
SOBOTNI BUM: Glasba, Šport in zanimivosti Oanko Bezjak in David Breznik);
Sreda, 5. februarja ob 18. uri:
Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko).
NOVI INTERNETNI PORTAL: www.radio-tednik.si
Vaša sporočila sprejemamo na GSiVI 031 789 999, SiVIS sporočiia pa na 041 818 666!
DOPISNIKI PIŠEJO, PISMA BRLACEV
PTUJ / mednarodni projekt na kmetijski soli in ekonomski soli
Delam za sebe
Na Ekonomski šoli Ptuj in na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj so v zadnjih dveh letih vključeni v mednarodni projekt z naslovom "Delam za sebe, od ideje do ustanovitve podjetja" (v izvirniku "Working for Myself^'). Vanj so vključeni učitelji podjetništva, učitelji različnih strokovnih predmetov iz 15 poklicnih šol iz Slovenije, Center za poklicno izobraževanje v Ljubljani (CPI) in Fundacija za razvoj malih in srednjih podjetij z Univerze Durham v Veliki Britaniji.
Namen projekta je razvijanje podjetniškega pristopa v poklicnem izobraževanju in priprava u~nega gradiva, ki takšen pristop pou~evanja omogo~a, sta nam povedali vodji projekta mag. Vesna Tran~ar, univ. dipl. ekon., iz Ekonomske šole Ptuj in Gabrijela Plateis, univ. dipl. ing., iz Poklicne in tehniške kmetijska šole Ptuj.
Današnji konkuren~ni trg delovne sile od mladih, ki so na za~etku svoje poklicne kariere, zahteva celo vrsto podjetniških spretnosti in sposobnosti. Tisti, ki te spretnosti in sposo-
bnosti imajo, uspešneje opravljajo zadane naloge, hkrati pa imajo tudi ve~je možnosti, da svoje delovno mesto obdržijo. V slovenskem šolstvu smo se šele pred kratkim soo~ili s podjetniškim pristopom pri posredovanju strokovnih vsebin. Zametki podjetniškega pristopa pri pou~evanju se kažejo v uvajanju predmeta podjetništvo, ki je vpeljan v izobraževalni program v ekonomskih gimnazijah in poklicnih šolah, v osnovnih šolah pa lahko u~enci odkrivajo podjetne lastnosti tudi v okviru podjetniškega krožka.
Univerza v Durhamu, Velika Britanija, september 2002
Pou~evanje o podjetniškem procesu in podjetniški na~ini pou~evanja se postopno vklju~-ujejo tudi v šolske programe, u~ne na~rte, metode dela v raz-
Člani projektne skupine pred Univerzo v Durhamu, Velika Britanija, september 2002
redu in počasi spreminjajo načine podajanja učne snovi, tako da z novimi metodami poučevanja v učencih prebujajo podjeten način razmišljanja.
Udeleženci projekta "Working for myself^' so se v okviru programa Leonardo da Vinci septembra 2002 udeležili študijskega obiska Univerze Durham v Veliki Britaniji. Predstavniki Univerze Durham, tretje največje univerze v Veliki Britaniji, ki leži v bližini mesta New Castle, se v veliki meri zavzemajo za mednarodno sodelovanje z državami iz vsega sveta na področju podjetnega izobraževanja. V te države (v nji-
hov izobraževalni proces) želijo vnesti novosti in izkušnje podjetniškega, ustvarjalnega razmišljanja in poudariti prednosti ter smisel takšnega na~ina po-u~evanja.
Na študijskem obisku v Angliji so udeleženci projekta tako spoznali angleški pristop k po-u~evanju. V Veliki Britaniji podjetniški na~in izobraževanja vklju~ujejo v šolski sistem na~-rtno, na vseh ravneh izobraževanja, od osnovne šole pa vse do univerze. Vsebine podjetništva in ekonomije so vklju~ene že v redni šolski program v starosti dijakov od 11 do 14 let (Secondary school). Pri vklju~evanju takega na~ina izobraževanja v šolski proces skrbijo posebej za to ustanovljene fundacije in lokalne partnerske organizacije, ki poskrbijo za koordinacijo podjetniškega izobraževanja, hkrati pa podpirajo tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami ter podjetji.
O podobnih na~inih podjetniškega pristopa v izobraževanju bi veljalo razmisliti tudi v prihodnje.
"Poudariti želiva pomembnost preusmeritve šolskega sistema iz standardnega, frontalnega pouka k bolj podjetniškemu pristopu posredovanja znanj. Lahko trdimo, da u~iteljevo uspešno delovanje temelji tako na divergentnem - ustvarjalnem mišljenju, kakor tudi na samem temperamentu in motivaciji u~-itelja. Smisel podjetnega pristopa pri pou~evanju je predvsem razvijanje dijakovih spretnosti in znanj, kot so fleksibilnost, ustvarjalnost, komunikativnost, kreativnost, doslednost, odnos do soljudi in podobno," sta povedali mag. Vesna Tran~ar in prof. Gabrijela Plateis.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO / kdaj
v	'
stevati referendumsko voljo
bi državni zbor moral upo-
Najslabše je ne iti na referendum
že dolgo časa trajajoča razprava v državnem zboru o vprašanju, ali naj državni zbor razpiše zavezujoči ali posvetovalni referendum o vstopu v Nato in v EU, me je vzpodbudil, da o tem vprašanju napišem nekaj svojih misli in mnenj ter da prava neveščim bralcem oz. bralkam prikažem tozadevne predpise.
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi - skrajšamo ZRLI (Ur. list RS št. 15/94, dve ustavni odlo~bi v Ur.l.RS št. 13/95, 43/96) ureja referendum o spremembi ustave, predhodni in naknadni zakonodajni referendum ter posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora, ki je vezan na izid referendumov, razen na posvetovalnega.
V tem ~lanku želim prikazati in razpravljati le o 23. ~lenu ZRLI, ki se glasi: "Odlo~itev na referendumu (tu gre le za zakonodajni in posvetovalni referendum) je sprejeta, ~e zanjo glasuje ve~ina volivcev, ki so glasovali." Ta ~len je v skladu z dolo~bo, vsebovano v 90. ~lenu ustave RS (Ur.l. RS št. 33/91).
MNENJA O DOPOLNITVI 23. ČLENA ZRLI
Mnogi državljani in državljanke, med njimi tudi nekateri ugledni pravniki (npr. bivši sodnik ustavnega sodiš~a SFRJ
dr. Ivan Kristan in bivši sodnik ustavnega sodiš~a RS mag. Matevž Krivic), po mojem mnenju upravi~eno, menijo, da bi bilo potrebno spremeniti omenjeno dolo~bo in 90. ~len ustave in nato dodati k 23. ~lenu ZRLI še dolo~bo, da je za veljavno sprejetje odlo~itve tudi potreben v ustavi ali v zakonu dolo~en odstotek udeležbe volilnih upra-vi~encev oz. upravi~enk z referendumskega podro~ja (npr. ve~ kot 50% udeležba). Ker v naši referendumski zakonodaji, razen za referendum o spremembi ustave, ni kot pogoj veljavnosti referenduma predpisan odstotek udeležbe, so nekatere za državni zbor obvezne odlo~itve bile na referendumu sprejete, ~eprav se ga je udeležilo razmeroma malo število volilnih upravi~encev oz. upravi~-enk.
UPOŠTEVANJE ODLOČITVE, SPREJETE NA POSVETOVALNEM
REFERENDUMU
Čeprav izid posvetovalnega referenduma za državni zbor pravno ni zavezujoč, ga državni zbor ne sme ignorirati, temveč ga mora proučiti in se potem odločiti, ali ga bo upošteval ali ne. Npr. če se večina političnih strank v državnem zboru zavzema za zgraditev nekega objekta, ustanovitev nekega zavoda, sklenitev neke pogodbe itd. in če bo pred tako odločitvijo opravljen še posvetovalni referendum, se ne bo v primeru zelo majhne udeležbe volilnih upravičencev oz. upravičenk na referednumu in pičle zavrnitve predloga upoštevalo referendumskega izida, kar bi po mojem mnenju poslanci in poslanke v državnem zboru sicer morali upoštevati, če bi referendumska odločitev bila sprejeta ob veliki udeležbi volilnih upravičencev in upravičenk in z veliko večino nasprotnih glasov. Na posvetovalnem referendumu sprejeta odločitev pomeni le nasvet, ki pa pooblašča državni zbor, da sam odloči, kdaj bo ta nasvet sprejel.
O EVROPSKI UNIJI
IN NATU
Posvetovalni referendum za vstop v Evropsko unijo (EU) in
v Organizacijo severoatlantske-ga zavezništva (Nato) v Sloveniji naj bi bil 23. marca 2003.
Proti ugotovitvi ljudske volje na posvetovalnem referendumu sta opozicijski stranki SDS, ki jo vodi Janez Janša, in NSI, ki jo vodi Andrej Bajuk. Sicer pa sta omenjeni stranki za vstop Slovenije v EU in v Nato, vendar naj bi ljudstvo o tem odločilo na zavezujočem referendumu.
Proti možnosti, da državni zbor izida posvetovalnega referenduma ne bi upošteval, bodo po besedah predsednika vlade koalicijske stranke podpisale posebno deklaracijo, v kateri se bodo zavezale k spoštovanju referendumske odločitve. S tem bodo dosegle, da bo izid posvetovalnega referenduma imel zanje enak učinek kot izid zavezujočega referenduma.
Opozoriti moram, da bo glede na naše referendumske predpise vsak nameren bojkot ali neudeležba na posvetovalnem referendumu tistih volilnih upravičencev in upravičenk, ki vedo, kako bi glasovali, koristila tistim, ki so glasovali nasprotno od nameravanega glasovanja ne-udeležencev referenduma. Zato - udeležite se referenduma!
Mirko Kostanjevec
Udeleženci projektne skupine na seminarju v Portorožu, oktober 2002
Rezultat mednarodnega projekta "Delam za sebe, od ideje do ustanovitve podjetja" bo vsestransko uporabno, sodobno učno gradivo, ki ga udeleženci tega projekta še pripravljajo in
bo dober pripomoček vsem učiteljem na srednjih ter osnovnih šolah, ki bodo želeli svojo šolsko uro popestriti s podjetniškim pristopom posredovanja učne tematike.
PREJELI SMO
Pismo zaskrbljene matere
P^ed še ne toliko leti sem poznala veliko ljudi ^■vojega mesta, ko so bolj ali manj umirjeno in neobremenjeno živeli po starem, vo-lontersko, za skupnost. Poznala sem jih v obdobju, ko je bilo v našem življenju in malem svetu mesta ob Dravi še neko dostojanstvo, ko je v naših domovih še vladalo tiho zaupanje in je bila pot, po kateri smo hodili, znana in varna. Kajti bila sem rojena v času, ko so ljudje naravo in življenje ljubili in spoštovali. Živela sem v času, ko je bila tradicija temelj skromnega življenja, ko je bil študij marsikomu onemogočen in ko je bila zaposlitev dosegljiva. Veliko tega se - kljub drugačnim interpretacijam - s hvaležnostjo spominjam.
Danes pa je tako zelo drugače. Odrasli (starši) skušamo živeti modro in pravično, kar žal vključuje tudi nenehno stresno hitenje, pomanjkanje časa, odtujevanje v družini, brezbrižnost do soljudi, navidezno in umetno skrb za zdravje in osebnostni razvoj ipd. V vsej tej zmedi pa izstopa skrb za naše otroke. Že dolgo jim več ne govorimo samo o tem, kako je njihova bodočnost negotova in odvisna od uspešnega šolanja in kako drugače smo živeli mi, temveč jih iskreno opozarjamo na pasti sodobnega sveta zabave. Vendar kaj več ne storimo, saj je moč družinske in šolske vzgoje že zdavnaj premagal vpliv družbe, okolja in vzorov. Starši in nasploh ljudje nismo vsevedni in danes bolj kot kdajkoli potrebujemo strokovno pomoč. Vzgajati otroke nas ni nihče, razen življenja samega, učil. Vsi delamo napake in se na njih učimo. V sebi samo upamo, da se našemu otroku ne bo zgodilo, kar se je sosedovemu. Vendar spoznavamo, da imajo mladi danes občutek, da v družbi, ki jim pomeni le kaos, nič ne veljajo, da so brez prihodnosti, da življenja ni vredno živeti. Njihov jutrišnji dan ni pomemben, njihovo pojmovanje vrednot se zdi nerazumljeno. Njihova individualnost je razkosana, razdeljena na delce. V svoji eksistencialni stiski se počutijo izgubljene, nemirne in ujete. Ce bi Gertrude Sstein še živela, bi tudi to generacijo poimenovala kot izgubljeno. Vse preveč mladih resignirano živi le za danes, če ne kar za petkovo in sobotno noč v enem od lokalov ob glasbi, alkoholu in drogah. Mar res trpijo zaradi zmede med tistim, kar mislijo, da potrebujejo, in tistim, kar želijo in tudi dobijo?
In ko usoda pretrga mlado (najstniško) življenje, nas mrzlo spreleti, kajti po nenapisanih naravnih zakonih starši ne bi smeli pokopavati svojih otrok. V žalosti, nemoči in sočutju iščemo krivce in "pametno" predlagamo rešitve, za katere je že prepozno ali pa naletijo na gluha ušesa.
Kaj torej storiti? V dobrih treh tednih tega leta, ki naj bi prineslo nove začetke, izpolnitve sreče in želja ter vse dobro, sta umrla dva mlada s ptujskega območja. Dvomim, da je med nami kdo, ki ga takšna vest ne bi zabolela, če že ne zaskrbela. Pa vendar vsi samo godotsko čakamo po logiki: dokler se mi ne zgodi, se s tem ne bom obremenjeval.
Ne čakajmo, da bo družba kaj storila! Vsaj prisluhnimo mladim z odprtimi rokami in srcem ter jim pomagajmo najti same sebe in njihove vrednote. Povejmo jim, da jih skušamo razumeti, da jih potrebujemo in spoštujemo, da bi jim radi pomagali. Usmiljenja ne potrebujejo niti oni niti mi. Povejmo jim, da je življenje tudi odgovornost. Vrnimo jim izgubljene občutke pripadnosti skupnosti in duhovnim vrednotam ter spoštovanje lastnega življenja in zdravja. Mladih ne zanimata razvoj in napredek, ampak sreča in možnosti za vse. Trdno upanje. Jasna in smiselna prihodnost...
SSpomnimo se afriškega pregovora: Kralj nima kraljestva, kraljestvo ima kralja, kar naj pomeni, da ne sme biti naš odnos do mladih in njihove drugačnosti enostranski.
Včasih se zdi, da ne znamo izpovedovati svojih čustev; če pa jih že, zamudimo prave trenutke in priložnosti, zato zvenimo neiskreno. Mi smo v svoji preteklosti našli prihodnost, vendar jim zaradi tega ne vsiljujmo svojih modelov, ampak jim raje pripovedujmo o svojih izkušnjah. Naša prizadevanja naj presežejo nas same, našo vzgojo in tradicijo. Morda se bo sčasoma med nami in mladimi zgradil most zaupanja, spoštovanja, upoštevanja in pomoči: v moji in vaši družini, v moji in vaši šoli, v mojem in vašem mestu.
Cutim, da še ni prepozno za nikogar, le obupati ne smemo. Bojazni spremenimo v dejanja, kajti le sedanjost lahko spreminjamo. Solze žalosti naj se raje spremenijo v solze sreče in ponosa. Za nas, starše in naše otroke.
S. D.
(nasl^^ v uredništvu)
TURISTIČNI TEDNIK
mesta, ki očarajo
Sveinica - god sv. Blaža
Na svečnico - 2.februarja - cerkev blagoslavlja sveče. To je zadnji spomin na Jezusovo otro{tvo, zato se z njim kon~a božična doba. Ves čas, od božiča do svečnice, so jo ponazarjale jaslice, po svečnici pa jaslice spravimo in začne se čas med letom.
Svecnica je praznik luči in je prekrila poganska praznovanja. Rimljani so februarja praznovali praznik luperka-lij, ko so se valile po ulicah množice z gorečimi plamenicami. V drugih spre-
vodih, amburbalijah, so prav tako s plamenicami plašili in podili duhove rajnikov, ki jim je potekal čas obhoda na tem svetu.
V krščanstvu pa ima svečnica svoj vzrok. V cerkvenem bogoslužju je praznik spomin Marijinega očiščevanja. Po judovski postavi je namreč morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako "očistiti"! Mati je bila po porodu nečista sedem dni, če je rodila sina, in štirinajst, če je rodila hči. V tem času se ni smela z nikomer družiti, zlasti pa ni smela v svetišče.
Spomin na ta dogodek je obhajala prva cerkev v Jeruzalemu že konec 4.stoletja
Na svečnico poznamo pri nas tudi nekaj pestrih ljudskih šeg, med njimi
je najbolj svojevrstna tako imenovana "svečarija", ko so uveljavljali sveče, ki so bile pol rumene in polčrne, potem pa priredili pojedino.
Valvasor v svoji "Slavi vojvodine Kranjske", na primer, opisuje, da hodijo koledniki od sv. Miklavža do sveč-nice iz vsake fare okoli in pojo. Kar s petjem od ljudi dobe, spravijo do sveč-nice, kupijo potem rumenga voska in narede (dan ali nekaj dni poprej) tanke voščene svečice_.Nato spletejo po tri takšne svečice in jih obesijo v krogu. Zgoraj oblikujejo z navadnimi in pletenimi venčki košaro in postavijo prav na vrh eden ali več okroglih stolpičev ali kako drugo obliko ... Vse skupaj de-nejo na dolgo palico in voščenjak je narejen. Nekateri voščenjaki imajo tako debelino, da jih dva moža komaj obja-meta, nekateri pa so manjši, a vendar prav tako čedno narejeni ...
Ko pride svečnica, neso voščenjak v cerkev ob spremstvu godcev, da bi jih blagoslovili, nato pa jih spravijo v svojo cerkev. Tako nese vsaka soseščina svo-
jo svečo v cerkev. Čim večja je in čim lepše izdelana, tem večjo čast imajo od nje. Na dan, ko delajo svečo, plešejo in se zabavajo ..._
Na ta dan ima god sveti Blaž , zato ga v Sloveniji, predvsem v alpskem svetu, upodabljajo z dvema svečama. S samo svečnico je povezanih tudi precej zanimivih pregovorov:
Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.
Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako pa jug, bo slabo. Kakorkoli že, želim Vam sproščujoč
vikend. Dobro ali slabo pa si pišemo sami, to je naš dolg in naša pravica ...
Vlasta Klep
Foto: M. Fridl in M. Ozmec
Nagradno turistiino vprašanje
V letu, ko ptujsko Turistično dru{tvo praznuje 118-letnico delovanja, bo organiziralo vseslovensko srečanje mest s prangerji. To bo zadnjo soboto v juniju. S tem se vključuje v praznovanje 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj. Udeleženci srečanja bodo predstavili običaje iz obdobja, ko so bili prangerji postavljeni. Drugi pranger na Ptujskem je na Ptujski Gori.

Letošnje turistično leto bo na Ptuju med drugim zaznamovalo poglobljeno sodelovanje s partnerskim mestom Burghausen. Na tem so turistični delavci obeh mest pričeli zgodaj delati. 18. in 19. januarja je na Ptuju potekalo delovno srečanje. Iz Burghausna so sodelovali Christa Seeman, tretja podžupanja, Werner Lechner, direktor turističnega biroja, Barbara Steiner, sodelavka v turističnem biroju, in Gerhard Huebner, iz Ptuja pa Tadej Bojnec, direktor LTO Ptuj, Milena Mojzeš iz Term Ptuj, Franc Mlakar in Nevenka Koren iz hotela Mitra, Bojan Miško iz OOZ Ptuj in Boris Zajko iz Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. Na srečanju, ki je potekalo v Termah Ptuj, so gostom iz Nemčije predstavili turistično ponudbo Ptuja za individualne goste in skupine. Govorili so o možnostih priprave skupne "kar-
tice ugodnosti" obeh mest, s katero bi gostje lahko uveljavljali nekatere popuste. Prav tako so se pogovarjali o možnostih promocije Ptuja v Nemčiji oziroma na Bavarskem in Burghausna v Sloveniji.
Prvo priložnost za predstavitev v Nemčiji bo Ptuj dobil že s sejmom INSA (obrtno-turistični sejem) v marcu in na podobnem sejmu maja. Burgha-usen se bo s promocijskim materialom predstavil na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Ena od možnih predstavitev Ptuja pa je tudi RDA delavnica v Kolnu, kjer poteka vsako leto največje srečanje avtobusnih tour operaterjev. Poglobljeno sodelovanje partnerskih mest naj bi predstavljal tudi vinograd na grajskem hribu v Burghausnu, ki ga želijo zasaditi ob pomoči mesta Ptuja.
V letu 2003 bo Ptuj obiskalo še več
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero po vrsti je letošnje ptujsko kurentovanje?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Ptujski pranger je največji v Sloveniji. Ptuj bo gostitelj slovenskih mest in krajev s prangerji zadnjo soboto v juniju. Foto: CG
njihovih prebivalcev kot v lanskem letu, Ptujčani naj bi jim obiske vrnili. Septembra bodo prišli tudi člani njihovega zgodovinskega društva, ki želijo na Ptuju med pohodom skozi mesto in s prireditvijo na gradu predstaviti neke vrste grajske igre. V letu 2004 bodo med 23. aprilom in 3. oktobrom pripravili veliko vrtnarsko razstavo, v okviru katere bo kuliso zagotavljalo celotno mesto in na kateri pričakujejo tudi udeležence iz Ptuja. Ponujajo jim sodelovanje v okviru celega tedna, na katerem bi se predstavil Ptuj z okolico. Med dvodnevnim delovnim obiskom so govorili tudi o ustanovitvi partnerskega združenja ali društva, ki bo nadgrajevalo formalno povezavo med občinama oziroma mestoma. Že februarja bodo na Ptuju v sodelovanju s Karmen Ivančič odprli razstavo fotografa
Gerharda Huebnerja.
***
NAGRADNO VPRAŠANJE
Vsebina v klasičnih buteljčnih steklenicah je 0,75 litra, je pravilen odgovor na naše zadnje nagradno vprašanje. Nagrado Vinarstva Slovenske gorice-Haloze bo prejel Aleksander Cvitanic iz Gorišnice 56 - ptujsko vinsko podzemlja si bodo lahko ogledala cela družina Cvitanič.
Danes vprašujemo, katero po vrsti je letošnje ptujsko kurentovanje. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 6. februarja. Organizator prireditve LTO Ptuj bo nagrajencu podelil pustno prepustnico za 10-dnevni vstop v karnevalsko dvorano.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
POMUBJE. Sončkov klub
ze
z. 10.990
Vimndl do 27.4., 3* Dlana, bogat ptogiam, kopanjo, 2D, POL, otrok do 7 let brezplačno_
Sončkov klub
13.990
Vikendi med 14.2. in 30.3., 4* Higiea, 2D, POL, bogat program, en otrok do 7 let brezplačno
pobtoro1Li=2
že za 17.990
do 3D.3., 3* Lucija, Sončkov klob, 3/4D, NZ, Izlet, kopanje, iport... cena za 2 osebll_
benetke in obala, 1=2
15.2.,2-dnevnli Kopei),cenaza2niebll
19.990
h lzlot(Benelke, Portorož, Plian,
lenbava, počitnice
19.990
med 23. lo 28.2., Soočkov klob, 3* Lipa, 3D, POL, bogat program, otrok do 12 let brezplačno_
folgabia. Sončkov klub
56.610
16.2., 23.2., apartma+smuiiarska vozovnica/osebo, 7D, animacija na snegu
egipt.
149.000
14.2., 21.2., potovanje + križarjenje, 5*, 8D, POL/P, vstopmne, odlično slovensko vodenje_
i^i SONČEK
TUI potovalni center
PTUJ, Ktïtnpljeva 5, teL 02/749 32 82
ZANIMIVOSTI
Vojko pride domov z obvestilom o ocenah iz drugega semestra. Oče pregleda obvestilo in se razjezi:
"To ni niti za las boljše kot v prvem semestru! Same dvojke! Moral bom govoriti z učiteljem!'
"Super, očka! To bo v redu, če ne, mi bo vedno dajal same dvojke," reče Vojko navdušeno. ***
Pred vhodnimi vrati opere je pred predstavo visel napis:
"Pse pustite zunaj!"
Po končani operni predstavi je nekdo pripisal:
"Društvo za zaščito živali!" ***
Babica kara vnučka:
"Zakaj pa bombonov ne deliš s sestrico? Poglej, saj si tudi kokoši delijo hrano!"
"Saj bi tudi jaz razdelil hrano,
če bi moral jesti črve."
***
"Kaj je to duhovnik?" je vprašal
"To je moški v dolgi črni obleki!"
"In kaj je to kardinal?"
"Isto, samo v barvah!" ***
Pri Korenovih je pozvonil telefon. Oglasil se je mali Jurček:
"Halo, tukaj stanovanje Kore-novih. Jaz sem Jurček in sem doma sam s sestrico!"
"Daj mi sestrico!" je zahteval moški glas na drugi strani žice.
Čez nekaj minut se je ponovno oglasil Jurček:
"Sestrice ne morem dvigniti iz zibelke!"
***
Profesor na faksu je predaval in med predavanjem ves čas opazoval lepo študentko. Tej je bilo med predavanjem dovolj, dvignila je roko in vprašala profesorja:
"Zakaj ves čas tako buljite v mene?"
"Veste, draga študentka, jaz med predavanji vedno gledam najbolj neumnega študenta, in če vidim, da je on razumel snov, ki jo predavam, potem vem, da so razumeli tudi ostali študenti!"
Profesorica umetnostne vzgoje je dijake peljala v moderno galerijo. Ko so se naslednjič zopet srečali pri pouku je vprašala:
"Peter, kaj ti je bilo v galeriji najbolj všeč?" "Rit tiste lepe ženske!" Profesorica se je zgrozila, prijela Petra za ovratnik in rekla:
"Ven iz razreda in pol ure razmišljaj, kako si odgovoril!" Nato pride na vrsto Matevž. "In kaj je bilo tebi najbolj všeč?" "Joški tiste ženske!" Tudi on je moral zapustiti razred za pol ure.
Kot tretjega je profesorica poklicala Janeza. Janez vstane in se napoti iz razreda ter spotoma reče profesorici:
"Cel teden bom razmišljal!"
Mladi dopisniki
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Minil je teden pred zimsko šolo v naravi. V četrtek smo si deklice pri uri {portne vzgoje nadele pancarje in smu~i. Nekateri so imeli svojo smučarsko opremo, nekateri pa so si opremo izposodili. Jaz sem imela opremo izposojeno.
Na sestanku nam je u~itelj razložil, naj s seboj vzamemo: labe-lo, sončno kremo, potni list ali osebno izkaznico in fotoaparat. Pri razredni uri smo dobili še seznam potrebnih stvari. Končno pa smo odpotovali.
Med potjo nam ni bilo dolgčas. Nekateri so se pogovarjali, nekateri so gledali skozi okno, nekaj jih je igralo gemboj. Vožnja je trajala tri ure. Vsi smo se veselili cilja. Pospravili smo smuči, vzeli kovčke, se razporedili po sobah, nato pa je sledilo predavanje. Razlagali so o disciplini, redu, pospravljanju, čiščenju, ocenjevanju sob in kaznih. Vsak dan smo imeli urnik: ob 7. uri smo se zbudili, ob 7.30 smo telovadili, ob 8. uri je bil zajtrk, od 9.00 do 12.00 smo smučali, ob 12.30 je bilo kosilo, odmor, od 14. do 16. ure smo smučali. Po malici, ki smo jo imeli ob 16.30, so sledile šolske učne ure. Večerjali smo ob 19. uri, do 22.00 ure pa smo morali iti spat.
Prvi dan so učitelji testirali naše znanje smučanja. Drugi dan so nas učili vijugati s smučmi in ustavljati. O smučanju so nas naučili veliko.
Vožnja domov je hitro minila. Avtobus nas je pripeljal pred šolo. Tam so nas pričakali starši, polni veselja. Tudi mi smo bili veseli.
Alja Košar, 5. a,
OŠ Mladika
PRIJATELJI
Trije prijatelji so se zbrali, da bi skupaj se igrali. Ker več glav več ve, nove ideje dobijo, eden drugemu pamet solijo in vsak na svojo stran odhitijo.
Kuža išče v predalu zaklade, pa samo raztrgana nogavica ven pade.
Muca v kanti miško išče, da posladek si poišče. Pujsek majhen, a debel kakor slonček, denar zapravi za balonček. Enja Zagoršek, 3.b OŠ Breg, Ptuj
OBISKAL NAS JE NOVINAR
Na začetku šolskega leta je bilo na razpolago veliko krožkov. Imam rad pisanje, zato sem se odločil za dopisno-novinarski krožek. Ko smo imeli krožek prvič, smo se z učiteljico Jadvi-go Kolar dogovorili, da nas bo obiskal novinar.
Naslednjič nas je pri krožku obiskal novinar Tednika Franc Lačen in veliko nam je povedal o novinarskem delu in opisal različna novinarska področja, od časopisa do radia.
Najbolj nas je razveselil, ko nas je povabil v novinarsko hišo Radio-Tednik Ptuj, kjer so nam pokazali, kako nastaja časopis Tednik in kako oddaja radijska postaja Ptuj.
Ko bom velik, bom športni novinar, ker treniram razne športe in ker bi rad veliko potoval. Žiga Lačen, 4. a, Mladika
ODKAR POJAVIL SI SE TI
Zbledela je žalost, izginile so skrbi, v srcu mojem bolečine več ni. Vse to,
odkar pojavil si se ti.
Spet dan je svetlejši, še svet je zdaj lepši. Ni več zamer, sreče prave zdaj se zavem.
Veselo zrem v vsak nov dan, rada te imam, reči ni me sram. Spet rada se smejim, življenje srečno zdaj živim.
Vse to, odkar pojavil si se ti! Sara Kukovec, 7. r., OŠ Juršinci
ZIMSKA
Po dolgem času spet starka Zima
se v goste k nam je povabila, radovedne nas otroke na bregove povabila.
Vsi veseli smo zajadrali smuči, sani in borde, saj skrbi odložili smo v šolske torbe.
Ko pa sneg se spet stopi, iz torbe vzamemo skrbi. Spet prisotni bodo oklepaji, vejice in pike; pa naj bo sonce ali sneg — vse brez razlike. Aleš Sitar, 5. a, OŠ Videm
Xradioptuj
89,8-98,2 •I04T3mhz
ČETRTEK, 30. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT 12.00 Poročila Radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA (Predsednik republike na Radiu Triglav). 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). PETEK, 31. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). SOBOTA, 1. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). NEDELJA, 2. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI^ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila Radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PONEDELJEK, 3. februarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovar-jem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 4. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 5. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 8.00 Varnost na Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NOVA RUBRIKA: Mokri smrček
Vsem ljubiteljem malih živali sporočamo, da bomo od naslednjega četrtka naprej pričeli novo rubriko MOKRI SMRČEK, v kateri boste lahko z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr.vet.med., izmenjali mnenje o negi in vzgoji vaših hišnih ljubljenčkov. Torej če vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo, zastavite vprašanje, na katerega vam bo veterinar odgovarjal v vsaki od naslednjih izdaj Tednika. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Palčeva 6, 2250 PTUJ ali po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si.
SVET SE VRTI NAPREJ
ATHINA POLNOLETNA - IN BOGATA
Vnukinja legendarnega grškega milijarderja Aristotela Onassisa, Athina, je v sredo dopolnila 18 let in postala polnoletna, s čimer bo kot edina dedinja prevzela nadzor nad premoženjem družine Onassis, ki ga ocenjujejo na 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Številni Grki se ob tem bojijo, da se s tem bliža tudi konec sage Onassi-sov, saj vidijo v legendi o ladjedelniškem kralju Aristotelu Onassisu podobnosti s klasično antično tragedijo. Tako kot v antični tragediji so se namreč v družini Onassis odvijali skrivnostni primeri smrti, poroke in ločitve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
OBDRŽATI UKRADENE STVARI
Ameriška igralka Winona Ryder želi po pisanju ameriškega časnika New York Times obdržati oblačila in modne dodatke v skupni vrednosti okoli 5500 ameriških dolarjev, ki jih je decembra 2001 ukradla v trgovini "Saks Fifth Avenue" v Hollywoodu. 32-letna igralka, ki so jo zaradi kraje lani obsodili na 10.000 dolarjev kazni, naj bi ukradeno blago dala na dražbo v dobrodelne namene. Igralka po pisanju časnika meni, da je po plačilu kazni zakonita lastnica Guccijeve obleke, torbice Dolce & Gabbana, puloverja znamke Marc Jacobs in nogavic Calvin Klein. Oblačila se sicer trenutno nahajajo na sodišču v Los Angelesu, kjer je potekal proces proti igralki. Predstavnik sodišča je povedal, da predmetov še niso zahtevali niti odvetniki Ryderjeve niti trgovine Saks, ki so za zdaj uradno še lastniki ukradenih stvari. Winona Ryder je 12. decembra 2001 vstopila v omenjeno trgovino, kupila in plačala za 3000 dolarjev oblačil, nato pa se založila še z dodatnim kupom oblačil v skupni vrednosti 5500 dolarjev, česar pa ni plačala. V kabini za preoblačenje je s škarjami, ki jih je prinesla s sabo, odrezala varnostne kode, vendar so jo varnostniki trgovine pravočasno ujeli.
ZDRAVNIKI ZARAČUNALI NEOPRAVLJENE STORITVE
V nemški zvezni deželi Spodnja Saška je izbruhnil pravcati zdravstveni škandal, potem ko je prišlo na dan, da je večje število zasebnih zdravniških ambulant od zdravstvenih zavarovalnic zaračunavalo storitve tudi za tiste paciente, ki so bili že leta mrtvi. Po besedah tiskovnega predstavnika zdravstvenega sklada AOK Klausa Altmanna je kar nekaj sto zdravnikov ob pomoči podatkov, shranjenih na čip karticah pacientov, računalo za storitve, ki jih nikoli niso opravili. Poleg tega da so zaračunavali zdravljenje pokojnih pacientov, so zdravniki skladu za zdravstveno zavarovanje poslali račune za paciente, ki so že pred časom spremenili kraj bivanja, s tem pa tudi osebnega zdravnika. Združenje zasebnih zdravnikov Spodnje Saške skladu AOK očita slab nadzor popisa pacientov, kar omogoča možnost zlorabe. Združenje se jezi tudi zaradi pomanjkanja sodelovanja sklada s samimi zdravniki, zato zahteva konkreten seznam zdravnikov, ki jim je bilo ljubše poslužiti se nedovoljenih ukrepov. AOK obtožbe zavrača s pojasnilom, da zakon ne predvideva nadzora popisa pacientov. Nemška ministrica za zdravstvo Ulla Schmidt pa je v okviru reforme nemškega zdravstvenega sistema napovedala tudi reorganizacijo dosedanje prakse sistema plačevanja zdravstvenih uslug.
KAKO SO SE MALE RDEČE MRAVLJE USPELE NASTANITI PO VSEM SVETU
Znanstveniki iz Nove Kaledonije so uspeli odkriti, zakaj so se male rdeče mravlje iz rodu Wasmannia auropuncta-ta uspele razširiti in nastaniti po celem svetu. Za razliko od številnih drugih vrst mravelj Was-mannia auropunctata ne beži od pripadnikov iste vrste iz drugih skupnosti, temveč se z njimi združuje. Tako se njihova skupnost postopoma razvija v veliko kolonijo. Vprašanje je, kako te mravlje vedo, s kom je zveza koristna. "Mravlje se med seboj prepoznavajo, zahvaljujoč kemiji," je pojasnil Jean Chazean z Inštitut za raziskovanje in razvoj v Noumeiju. "Vsak delavec na površini telesa nosi t.i. kemični znak," je dodal. Prehrana in okolje določata vonj, ki ga mravlja izpušča skozi zunanji celični sloj, kutikule. Vonj služi kot "medkolonijalna" koda za prepoznavanje in blokira pripravljenost za napad. Če se srečajo male rdeče mravlje iz različnih mravljišč ali z različnih življenjskih območij, vzpostavitev stika traja samo pet minut, so ugotovili znanstveniki. Po tem sledi "bratenje". Novi prišleki namreč postanejo člani skupnosti. Sicer pa se male rdeče mravlje zoper pripadnike druge vrste silovito bojujejo, je zapisal nemški časopis Die Welt.
STA
zz^^^zzzzzzzzzzzzzzmm^--
Družba za časopisno In radijsko dqavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, RalčevB 6,2S50 Ptuj, tel.: 0a/74»34-10,

NASVETI
Kuharski nasveti
J

Malo je sadežev, ki z zeleno barvo mesa napovedujejo najboljši okus. Pri kiviju barva sicer ni edini pokazatelj kakovosti, biti mora še primerno mehak.
Kivi je največji "sadni povz-petnež" novejšega časa. V Evropi pred tremi desetletji skoraj nihče ni vedel zanj, čeprav je rastlina prišla iz Azije že zelo zgodaj. Zaradi puhaste rjave lupine, s katero spominja na novozelandskega ptiča, so ga imenovali po njem.
O kiviju pogosto slišimo, da že en sadež vsebuje dovolj vitamina C za zadovoljitev dnevne potrebe organizma po tem vitaminu. Kivi lahko vsebuje res veliko vitamina C, do 300 mg v 100 g sadeža, kar je petkrat več kot limone, lahko pa le nekaj več kot limone, saj se vsebnost spreminja glede na rastišče, način gojenja in sorto. Ne glede na to, koliko vitamina C vsebuje kivi, je pomemben v prehrani tudi zaradi nadpovprečne količine nekaterih mineralnih snovi in vitamina E. Zraven omenjenih snovi kivi vsebuje še 10 % sladkorjev, pektin in sadne kisline, vsebuje pa tudi encim akti-nidin, ki razgrajuje beljakovine, zato z rezinami kivija mehčajo meso, uživanje kivija pa močno priporočajo tudi po močnem beljakovinskem obroku.
Kivi velja za sadež z močnim antioksidantnim delovanjem. Pri nakupu raje izbiramo pretrde kot premehke plodove. Drugače pa ni zahtevna vrsta sadja za shranjevanje. Rezine kivija bi lahko tudi posušili, vendar med sušenjem izgubijo barvo, ohranijo pa tipičen okus. Če hočemo kivi shraniti za dalj časa in če
naj pri tem ohrani zanimivo obliko, ga olupimo, narežemo na rezine, razporedimo na pladnju in zamrznemo. Zamrznjene rezine nato damo v manjše posode ali vrečke.
Kivi je pri pripravi jedi vsestransko uporaben sadež, saj ga lahko uporabimo pri pripravi slanih in sladkih jedi. Pri pripravi slanih jedi ga pogosto kombiniramo z zelenjavo, ki je lahko kuhana in nato gratinira-na, lahko pa kivi mešamo tudi s kuhano perutnino in ribami. Perutninsko solato, ki jo ponudimo kot uvodno jed, pogosto popestrimo z rezinami kivija in oranže. Prav tako tudi tople jedi pogosto pripravljamo s kivijem. Znani so naravni zrezki v kivi-jevi omaki, prav tako puranji ali piščančji file polnimo z rezinami kivija in jih kasneje pečemo, kuhamo ali ocvremo.
Kivi uporabljamo tudi za pripravo sadnih juh, ki jih lahko pripravimo na osnovi podmeta iz čistega škroba in kasneje dodamo večjo količino sekljanega ali pretlačenega kivija, lahko pa jih pripravimo na podlagi odi-šavljene in sladkane vode, ki jo odišavimo s sadnim likerjem ali konjakom. Vendar sadne juhe ponudimo povečini v vročih poletnih mesecih.
Pri nas kivi še vedno pogosteje uporabljamo za pripravo slaščic ali z njim jedi krasimo, a le tiste jedi, ki se po okusu, vonju in barvi z njim ujemajo ali jih
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 417. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
129. nadaljevanje
Disfunkcije v družini in sodobne možnosti pomoči - 2. nad.
Ali je nasprotje disfunkci-onalni družini funkcionalna družina?
Najbolj preprosto: funkcionalna družina ima tako strukturo in v njej tečejo taki čustveni procesi, da v družini ni simptoma. Ko govorimo o družinski strukturi, mislimo na sestavo te družine, organizacijo podsistemov (starševskega, partnerskega, sorojenskega itd.), hierarhijo in razporeditev moči. Pri čustvenih procesih najlažje opazujemo funkcionalnost družine ob uravnavanju medsebojne bližine in oddaljenosti (ter kako ob tem komunicirajo).
Disfunkcija na nivoju strukture je najočitnejša takrat, ko v družini ni ustrezne hierarhije ali pa ko meje med podsistemi in drugimi
sistemi niso ustrezne. Ko v družini ni ustrezne hierarhije, se lahko moč izkazuje kot zlorabljevalska in ne kot tista, ki lahko zaščiti. V navidezno demokratični družini pa starši ne prevzemajo svoje (večje) odgovornosti in zato svojim otrokom ne zmorejo pomagati pri vgrajevanju mej.
Pri tem velja pripomniti, da so glede na nekatere obširne raziskave čustveno najbolj opremljeni posamezniki izhajali iz družin, v katerih je oče usmerjal družino. Sledijo družine z dominantnimi očeti, nato družine z enakopravnimi odnosi med očetom in materjo ter nazadnje družine, v katerih so imele največ moči ženske.
O tem, kako bi to razložili, pa naslednjič.
dopolnjujejo.
Kivi uporabljamo pri pripravi sadnih rezin, rulad, tort, pit, zavitkov, okusni pa so tudi cmoki, polnjeni s kivijevo kašo, in druge slaščice.
Kivi je primerno sadje, da iz njega pripravimo številne hladne napitke. Tako ga zmiksamo in pogosto mešamo z banano, sladkamo po okusu, dodamo sok pomaranče in ponudimo kot osvežujoč napitek za zajtrk ali pa v popoldanskem času, da se nekoliko zbudimo.
Iz kivija lahko pripravimo solato z dodatkom rib. Poljubne ribe skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali še nekaj zrnc popra, vejico lovora in krhelj limone. Ko so ribe kuhane jih odcedimo in ohladimo. Posebej v manjši količini vode skuhamo na kocke narezan krompir.
Na pol kilograma rib uporabimo pol kilograma krompirja in 25 dag kivija. Ko je krompir kuhan, ga ohladimo in mu dodamo olupljen in na majhne kocke narezan kivi ter na majhne koščke narezano ribje meso. Začinimo s soljo, olivnim oljem, po želji popramo, okisamo z limoninim sokom ter za popestritev okusa in videza dodamo še manjšo količino vložene koruze ali na majhne kocke narezano vloženo rdečo papriko. Solato ponudimo tako, da damo na krožnik najprej liste zelene
ZAVITEK Z MEŠANIM SADJEM
1 zavitek vlečenega testa (ali pa testo naredimo iz 25 do 30 dag gladke moke), 2 banani, 2 oranži, 4 kivije, 4 jabolka, kisla smetana, sladkor in cimet
Testo razvlečemo in ga premažemo s kislo smetano. Nato ga potresemo z narezanim in olupljenim sadjem. Po vrhu po-tresemo sladkor in cimet. Testo zavijemo, damo v pomaščen pekač in pečemo pri 180°C 30 do 40 minut.
Avtorica: Marija Humek
solate, jih pokapljamo z osnovnim solatnim prelivom in na njih dekorativno naložimo ki-vijevo solato z ribami.
Pripravimo pa si lahko tudi skutno torto s kivijem. 20 de-kagramov skute pretlačimo, ji dodamo 12 dekagramov sladkorja v prahu, prilijemo malo viljamovke ter dodamo 4 dekagrame namočene in stopljene želatine. Na koncu dodamo še pol litra tolčene sladke smetane. Posebej olupimo vsaj 2 kivija, ju narežemo na majhne kocke in vsipamo v pripravljeno zmes ter narahlo premešamo. Celotno maslo vsipamo v tortni model, ki smo ga narahlo premazali z oljem. Po vrhu torte prelijemo preliv, ki ga pripravimo tako, da dva kivija pretlačimo, dodamo vsaj deciliter vode in pol dekagrama namočene in stopljene želatine. Torto damo v hladilnik vsaj za 3 ure, da se strdi. Ko jo ponudimo, jo dodatno okrasimo s smetano in rezinami kivija. Po želji lahko damo za podlago torte tudi tanko plast pečenega biskvita. Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Objava razpisa za slovensko regionalno nagrado [tefana Smeja za leto 2003
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj sta 24. januarja 2003 v Uradnem listu objavila Razpis za Slovensko regionalno nagrado Štefana Smeja za leto 2003. Namen nagrade je spodbujanje projektov regionalnega razvojnega značaja. Na razpis se lahko s svojimi projekti prijavijo neprofitne organizacije, ki se bodo letos potegovale za nagrado v višini 10 milijonov tolarjev.
Upravičenci morajo svoje projekte prijaviti do vključno 24. februarja 2003. Podrobnejše informacije so na spletni strani http://www.rdf-sklad.si/regionalno.html ali na sedežu javnega sklada v Ribnici.
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina 134.238,99 SIT
S podarjenimi prispevki se izbolj{uje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost.
Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za pri-spevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vincenc ze v vinogradu
Vincenca, godoval je 22. januarja, ~astimo v vinorodnih krajih kot zavetnika vinogradnikov, ker od sredozimskih svetnikov prvi naznanja slutnjo po prihajajo~i pomladi. "Če na Vincenca dan nad gorice sonce posije, se vinogradniku srce smeje," ~e pa še "na vincecijevo od strehe kaplja, bo to leto veliko vina," zato se tega dne vinogradniki že podajo v svoje vinograde, da tam obrežejo prve trte in nazdravijo letini. Vincenc prebuja tudi sadjarje, vrntarje in ljubitelje urejenega zelenega okolja iz zimskega mirovanja, da pri~no priprave na vrtnarjenje, saj je že blizu Valentin, ki ima klju~ od korenin.
V	SADNEM VRTU je blizu čas, ko lahko pričnemo zimsko rez sadnega drevja. Namen rezi sadnega drevesa je, da mu ohranimo ravnotežje med rastjo in rodnostjo, kar dosežemo z vzgojo in obliko drevesne krošnje, pri čemer poskrbimo za boljšo osvetlitev, ki je pogoj, da bodo listi usvajali organsko hrano za rast rastline in razvoj plodov. Za pravilno izvedbo rezi je potrebno poznavanje osnovnih zakonitosti rasti sadnega drevesa. Pogojuje jo mnogo naravnih dejavnikov, kot so vrsta zemlje, toplota, vlaga, svetloba, prehranjenost in drugi, njihovo delovanje pa naj bo čimbolj skladno.
Bujnost drevesa spoznavamo po legi njenih poganjkov in vej. Če so te pokončne rasti, je bil pretok hranilnih snovi in vode iz korenin ter asi-milatov iz listov neoviran, zato je rast močnejša, medtem ko se pri poševnih vejah pretok rastlinskih sokov upočasni, ob nakopičenih hranilih pa se tvorijo cvetni brsti, kar ima za posledico večjo rodovitnost. Z izrezovanjem pokončnih mladik omogočamo ugodnejše pogoje za razvoj in rodovitnost poševnih, z upogibanjem ali usmerjanjem pokončnih v poševne pa povečujemo njihovo gostoto. Nasprotno pa z izrezovanjem poševnih izrojenih vej ali njihovim krajšanjem drevesno krošnjo pomlajujemo.
Ameriške borovnice uspevajo v kislih tleh, zato so zanje najprimernejša barjanska tla. Za njihovo uspevanje in rodovitnost v naših talnih razmerah te pogoje dopolnimo z gnojenjem z gnojili, ki imajo kislo reakcijo, to pa je od organskih gnojil kisla šota, od rudninskih gnojil pa urea in specialna mešana gnojila s kislo reakcijo. Ameriška borovnica bolje uspeva, če ji namestimo zastirko, za kar uporabimo žagovino listavcev, ki jo v debelejši plasti v širšem kolobarju razgrnemo okrog grma. Ker je velik porabnik dušika, v žagovino vmešamo približno 20 dag uree po grmu; ta bo počasi razgrajevala žagovino v humus, hranilne snovi pa se bodo izpirale h koreninam. Žagovinasto zastirko namestimo pozimi, najbolje po prvi snežni odjugi. Zastirka iz žagovine dobro zadržuje toploto in vlago v tleh ter preprečuje zaraščanje kolobarja s pleveli.
V	OKRASNEM VRTU rastlinje na prostem še zimsko miruje pod snežno odejo, čeprav zima že kaže prve znamenja konca obdobja najostre-jšega mrazovja. Februar že prinaša nekaj duha po pomladi, ko se ob sončnih dneh ozračje prijetno ogreje, a ponoči pa temperature padejo globoko izpod zmrzišča. Takšne razmere so nevarne za mlajše okrasne rastline, ko jim toplota vzbudi pretok rastlinskih sokov po lubju, ponoči pa ti zmrznejo, kar lahko povzroča nepopravljive poškodbe. Občutljivejšim mladim drevninam zato premažemo ali obnovimo premaz z ap-nenim beležem, da preprečimo prenaglo ogrevanje drevesnega lubja. Beležu dodamo kakšno primes, kot je živinska kri ali kaj podobnega, da odvračamo divjad od objedanja mladega lubja.
V	ZELENJAVNEM VRTU v tem času, ko so gredice še pod snežno odejo, na prostem še nimamo kaj početi, lahko pa že sejemo solato in radič za rezanje, redkvico, motovilec in vrtno krešo na rastišče v prostore, zavarovane pred zmrzaljo, plastenjake, steklenjake ter zaprte grede. V ogrevana sejališča sejemo prve dni februarja le tista semena vrtnin, ki jih namenimo za pridelavo sadik za presajanje v zaprte grede. Za sajenje sadik v gredice na prostem, ki bo v naših vremenskih in talnih razmerah mogoče šele sredi maja, pa glede na potrebno razvojno obdobje od kalitve presajanja setev posameznih vrst vrtnin izvedemo kasneje v februarju in marcu.
Med priprave na spomladansko setev in sajenje vrtnin, sodi, ko načrtujemo njihov obseg, oskrbovanje s potrebnimi semeni in drugimi materiali ter pripomočki za vrtnarjenje, pa tudi vzorčenje in analiza vrtnih tal. Vrtno zemljo damo vsakih nekaj let v preiskavo, s katero ugotavljamo prisotnost osnovnih hranilnih snovi, potrebnih za rast in razvoj vrtnin. Pedološka analiza je še zlasti potrebna v primeru, če smo imeli v minulih letih težave pri pridelavi vrtnin in dosegali slabe pridelke. Vrtna tla se zaradi intenzivne rabe hitreje izčrpajo kot kakšna travniška ali gozdna, ki tudi lažje obnavljajo rodovitnost po naravni poti. V laboratoriju bodo ugotovili, ali so tla preveč kisla ali bazična, na osnovi česar bomo izbirali in uporabljali ustrezna gnojila, da se stanje tal popravi. V mnogih zemljah je dovolj naravnega kalija, zato je gnojenje z njim nepotrebno, tal, ki ne kažejo znakov kislosti, ni potrebno apniti, obratno pa bo analiza tal pokazala, kolikšna je potreba po apnenju.
Rast in razvoj rastlin, kar še posebej velja za vrtno rastje, je odvisna od dejavnika, ki ga je v naravi in tleh v pomanjkanju, ko gre za rastlinska hranila, pa izkušnje vrtnarja glede razvoja vrtnin lahko izčrpno dopolni le preiskava tal.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 4. do 7. ter 14. in 15. februarja, zaradi korenine 1. in 2. ter od 9. do 12. februarja, zaradi plodov od 7. do 9. februarja in zaradi cveta od 2. do 4. ter 12. do 14. februarja.
Miran Glušič, ing. agr.
mm^--
Družba za časopisno in radiisl® dejavnost RADIOTEDNIIÇ d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Itui tel.! 02/74W4-10, Ofi/74M437, faks: 0Í/749-34-3S, délÁoňilá poŠta: nabiralnikSradiolednilul, spletne stranh htí^www.rsdio-tBdnlkjl

-Weá^
***
INFORMATIKA
Raiunalniške miši
Računalniške miši so nujen del sodobnega računalniškega sistema. Grafično usmerjeni operacijski sistem interakcijo z uporabnikom v veliki meri izvajajo s pomočjo miške, ki služi za premikanje kazalca po zaslonu.
Vse miši niso enake. Mnogi se zadovoljijo že z najcenejšo izbiro, miško za tiso~aka ali dva, kasneje pa bentijo nad neodzi-vnostjo, skakanjem kazalca po zaslonu, škripanjem in neubogljivimi tipkami, ki pozornost najraje odpovedo sredi napetega strelskega obra~una v kakšni divji igri.
Rešitev težav je enostavna in ne preve~ draga: pripravite nekaj tiso~akov in obiš~ite prvo trgovino z ra~unalniškimi komponentami. Znašli se boste pred policami, kjer na vas ~aka precej razli~nih mišk; tako klasi~nih, opti~nih kot tudi brezži~nih. Katero kupiti? Odgovor se v veliki meri navezuje na debelino vaše denarnice in potrebe pri delu z ra~unalnikom.
BREZŽICNO ALI NE
Optimalen nakup je brezži~-na, radijska miš, ki gibanje zaznava z opti~nim senzorjem. Žal vas takšna zabava stane blizu 10 tiso~akov, lahko manj, raje pa ve~. K temu prištejte še redne nakupe alkalnih baterij, ki
poganjajo takšno miš. Nekatere imajo sicer vgrajene akumulatorje, ki se polnijo med po~i-vanjem v t.i. gnezdu, žal pa so takšne miši prej izjema kot pravilo.
Malce cenejša možnost je nakup radijske miške s kroglico. V dobro založenih trgovinah jih lahko najdete pod 10 tiso~akov. Imajo dobro in slabo stran. Dobra je brezži~na povezava in atraktiven izgled, slaba pa reden
nakup baterij in kroglica, ki se prerada umaže, ~iš~enje slednje pa imajo mnogi vrh glave iz polpretekle zgodovine.
STARA, DOBRA KLASIKA
Ostaneta še dve možnosti. Najprej najcenejša in za mnoge še vedno edina - ži~na miš s kro-
ške tako tržijo tudi proizvajalci, ki prej miši niso izdelovali. Ni~ zato. Kupite jo, privoš~ite si spodobno podlago in uživajte v natan~nem premikanju po zaslonu ter pozabite na ~iš~enje kroglice in kolesc.
ŠTEJE TUDI PROIZVAJALEC
Izdelovalcev mišk je precej. Microsoft, Logitech in Genius so dobili množično konkurenco. Kljub temu pa nekateri ostajajo zvesti uveljavljeni znamki.
glico. Cena takšnih glodalcev se za~ne že pri dobrem tiso~aku, zgornja meja pa je lahko tudi desetkrat višja. Klasi~na miš je dovolj dobra za manj zahtevne uporabnike in ob~asne »ra~u-nalni~arje« zahtevneji pa v zadnjem ~asu pogosto segajo po opti~nih mikah, taknih z repom. Opti~ne mii so bile e leto, dve nazaj precej drage in rezervirane za peti~neže. Sedaj jih lahko kupite že za tri, tiri tiso~-ake in za ta denar dobite soliden izdelek. P»i opti~nih miškah je najpomembnejši senzor in spre-mljajo~a elektronika. Vesela novica je, da te zahtevne izdelke izdeluje le nekaj podjetij. Proizvajalci mišk obi~ajno kupijo gotov izdelek, ki ga samo umestijo v plasti~no ohišje. Opti~ne mi-
Mi{i s pedigrejem niso najce-nej{e, so pa kakovostne. Z nakupom Logitechove, Geniusove ali Microsoftove mi{ke ne morete zgre{iti, pripravite pa se na rahlo vi{jo ceno kot pri mi{kah brez pedigreja. Morda ne boste opazili prav nobene razlike med Logitechovo in LG-jevo mi{ko, zagotovo pa so med vami tudi mnogi, ki menijo in ob~utijo drugače. Odločitev je va{a, na{ nasvet je lahko le naslednji: ne varčujte pri osnovnih elementih računalnika s katerimi imate najve~ opravka. Tipkovnica, zaslon in mi{ka so trije vmesniki med analognim svetom homo sapiensa in digitalnim bitjem va{ega PC-ja. Poskrbite za kakovost, ne bo vam žal.
Simon Sketa
Vroía SMS sporočila
Kratka tekstovna sporočila niso uporabna zgolj za vsakdanjo komunikacijo, po{iljanje logotipov in zvonjenj. Mnogo mladim Evropejcem predstavljajo SMS sporočila tudi svojevrsten del njihovega spolnega življenja.
SMS sporočila so izjemno popularna. Še posebej med mlaj{o generacijo, ki jih je vzljubila. Velik del sporočil je precej osebne narave, v njih izražamo občutke, ljubezenska nagnjenja, malce obiramo in se dogovarjamo za skoke čez plot. Kar 24% mladih med 18 in 24 letom pa uporablja SMS sporočila {e v malce bolj, hm, soparne namene ... V to je v{teto marsikaj - od zapeljevanja, po{iljanja 'romantičnih' tekstov in opisovanja dejanj predigre tdo ...
VROČI EVROPEJCI
Zanimive so razlike med različnimi državami. Stereotipno hladni Angleži so pravi oboževalci vročih sporočil. Več kot
polovica oto{kih lastnikov mobilnih telefonov se je že zapletla v tančice re{evanja medsebojnih 'odnosov' preko SMS.
Gremo dalje ... Finska je hladna dežela, raj za ljubitelje svetlolasih deklet in fantov. Morda je ravno mraz eden izmed glavnih razlogov za priljubljenost savn. Kar petina Fink je že po-{iljalo soparna sporočila svojim partnerjem ... in to naravnost iz savne.
Sedaj pridejo na vrsto Nemci, ki so vsekakor glavni in največji po{iliatelji soparnih SMS sporočil. Štiri petine Nemcev
se je že preskusilo v tovrstni ve{čini, le kdo bi si mislil.
Še malce pikantnih podrobnosti o Špankah. Vroče lepotice rahlo zagorele hispano polti so znane kot strastne, zahtevne ženske. Če ste v stikih s katero izmed {panskih deklic, ki vzdržujejo {portno disciplino 'zabave' po SMS, potem le pazite, da ji boste na prejeto sporočilo hitro odgovorili. Kar dve tretjini Špank bo pozabljivega partnerja že po petih minutah ponovno opomnilo in pričakovalo odgovor.
BI POSKUSILI?
Očitno so SMS-i nadvse uporabno sredstvo komunikacije, ki lahko premaga zadržanost. S slednjo se kaj hitro soočimo, ko želimo napisano v sporočilu povedati nekomu, ki stoji poleg nas. Brezosebnost SMS sporočil pa vseeno lahko pripomore k lažjemu vzpostavljanju stikov. Ko naredimo prvi korak, so naslednji toliko lažji. Ne verjamete? Poskusite sami.
Varni Crusoe
Transmeta je očitno prešla v ofenzivo. Po več novitetah sedaj še ena — varni procesorji. Ti imajo vgrajenih več varnostnih funkcij, ki omogočajo kodiranje občutljivih podatkov, hkrati pa je nekatere moč hraniti neposredno v procesorju, ki ima v ta namen vgrajen poseben pomnilnik. Transmeta s posebej prilagojeno različico procesorja Crusoe TM5800 cilja predvsem na poslovne in državne odjemalce, ki menijo, da imajo dober razlog za paranojo.
Optimiziran za filme
ATI je sklenil strateško zavezništvo s podjetjem DiVX Networks v želji po izboljšavi prikaza digitalnega videa. Prvi rezultat sodelovanja dveh podjetij bo integracija tehnologij za DiVX video kompresijo in optimizacijo prikaza s pomočjo novih ATI-jevih grafičnih procesorjev.
Pri ATI-ju trdijo, da bodo novi izdelki, ki bodo zasnovani okoli procesorjev Radeon 9500 in 9700, izdatno izboljšali prikaz stisnjenega videa. To bodo dosegli s kombinacijo strojno-programskih optimizacij. Dobra stran tega pristopa bo tudi za polovico manjša obremenitev glavnega procesorja pri dekodiranju DiVX vsebine.
Grundig prodan
Grundig je bil vedno blagovna znamka, ki je označevala pregovorno nem{ko kakovost in tehnologijo. Žal je v zadnjih letih prodaja upadala, težave pa postajale vse večje. Sce-nosled dogodkov je Grundig in njegovega večinskega lastnika Antona Kathreina prive-del do odločitve o prodaji. Grundig je sedaj pre{el v tajvanske roke. Lastnik večinskega deleža podjetja je tajvanska skupina Sam-po, ki bo tudi tehnolo{ki partner in ne zgolj finančni investitor.
Milijarda in vei
Do konca leta 2003 naj bi {tevilo uporabnikov mobilne telefonije GSM preseglo milijardo. Tako ocenjuje krovna organizacija mobilne industrije GSM Association, ki med drugim navaja, da storitve GSM danes uporablja že sedmina svetovnega prebivalstva.
Od leta 1997 se je {tevilo uporabnikov GSM podeseterilo, ob koncu leta 2002 pa je bilo po podatkih združenja, objavljenih minuli teden, v 190 državah sveta približno 787 milijonov uporabnikov GSM, njihovo {tevilo pa naj bi ob vstopu v leto 2004 preseglo magično mejo milijarde.
Računalniki se bolje prodajajo
Prodaja osebnih računalnikov v zahodni Evropi je v letu 2002, kljub {ibki gospodarski rasti, narasla za dobre tri odstotke. V primerjavi z letom 2001 se je lani povečala tudi svetovna prodaja računalnikov, ki se je povzpela za 2,7 odstotka na 132,4 milijona računalnikov. V zadnjem četrtletju lani pa se je prodaja računalnikov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2001 povečala kar za {est odstotkov.
HP je prvi
Po najnovej{ih IDC-jevih podatkih je HP v zadnjem četrtletju lanu prevzel vodilno pozicijo na svetovnem trgu osebnih računalnikov. Tako je s prvega mesta izrinil Della. To mu je uspelo s 16,1 odstotnim tržnim deležem. Dell je HP-ju tik za petami s 15,7 odstotki svetovnega trga osebnih računalnikov.
Yahoo dobro posluje
Spletni velikan Yahoo se intenzivno pobira in vse bolje posluje, rast prometa in dobička pa je dvomestna. Zadnje finančno četrtletje lanskega leta je Yahoo pridelal neto dobiček v vi{ini 46,2 milijona dolarjev in dobre četrt milijarde dolarjev prometa. Dobro leto nazaj je bilo dobička več kot {tirikrat manj. Yahoo vse več prihodkov ustvari z različnimi načini ogla{evanja in trženjem dodatnih storitev.
Najbolj obiskane spletne strani
Družba Cati je konec lanskega leta - novembra in decembra - pripravila raziskavo obiskanosti slovenskih internetnih strani. Rezultati obiskanosti slovenskih spletnih predstavitev so pokazali, da je najbolje obiskana stran iskalnik Najdi.si, sledi Matkurja, na tretjem mestu pa najdemo portal Siol. Sledijo email.si, TIS Telekom in 24ur.com.
RADIO)))TEDNIK
Spoštovani,
postanite naročnil</naročnica Tednil<a in podarimo vam darilo vvrednosti 10.000 SIT! Naše darilo obsega:
-	6 X 600 SIT popusta pri malih oglasih v TEDNIKU	3.600 SIT
-	popust pri naročilu zahvale ali spomina v TEDNIKU	3.000 SIT
-	popust pri naročilu čestitke na RADIU PTUJ	2.480SIT
-	vsako četrtletje Vam podarimo eno številko TEDNIKA	920 SIT
SKUPAJ: 10.000 SIT
Darilo boste lahko unovčili celo leto 2003. Za vsako četrtletje Vam bomo na položnici odšteli naročnino za eno številko, ostale popuste pa boste naročniki TEDNIKA uveljavljali s pomočjo kuponov kadarkoli v letu 2003. Kupone lahko unovčijo samo aktivni naročniki, ki imajo poravnano naročnino. Če boste izkoristili vse ugodnosti, vas bo celoletna naročnina na TEDNIK namesto 11.960 SIT stala samo 1.960 SIT Toliko novic za tako malo denarja! TEDNIK - VAŠE ŠTAJERSKE NOVICE.
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta: DŠ:_
Tel.:
Datum naročila in podpis:_
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUj.
fZA KRATEK CAS
tron
razsip
naš puvalec (vlado, roj. 1984)
telur
merska enota za el upor
panCov
žabji kolega iz risank
naša pevka kraševec
kraj pri istri
hiša, domačija
hud hlad
sl. manekenka nina
množinski nZ ZAIMEK
krauevina v indokini
olga gracej
mesna industrija primorske
KRAPINA

porotnik
^ iz besede ~ polster
zapor, jeCa
ZLATKO ILINČiC
pomirjanje
glasbena urednica radia sevnica
glavno mesto radža-stana
usmiljen človek
prebivalec srbije
teža EMBALAŽE
PLINSKA ELEKTRARNA
ZAB. GLASB. TEKMOVANJE
AM. IGRALKA PANE)
yannick pelletier
prerok. s kartami
cvetka kramar
mesto v nigeriji
GOETHEJEVA MATKLJUBK.]
ANTIČNA GR KOLONI.IA
erika žnidaršič
filmska zvezda
šauivec burkež
mednarod književno in umetn. združenje
koper
ivan erceg
veletok v pakistanl
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: zastavnik, Antonioni, Kurdistan, linon, Ase, Pat, razrez, odelo, akia, Tevž, AD, GT, Nenad Maksic, Ekar, Ob, orehar, Akra, Loznica, Re, on, krinka, svirel, Čvor, Enn, iracionala, Ealing, Arcaro, Dinos, KN, cik, roamar, AĆ, TT. Ugankarski slovarček: AKAD = stara prestolnica Severne Babilonije ob reki Evfrat, ALAI = Mednarodno književno in umetniško združenje, ANAT_ = papežev letni dohodek, BREAK = solo vložek v jazzu, EZA = kirurška igla, ILA = mesto v Nigeriji, JAIPUR = glavno mesto indijske države Radžastan, TORO = Poncov žabji kolega iz risank, ŽNIDAR = slovenska glasbena urednica Radia Sevnica (Renata).
GOVORI SE ...
... DA bi morali evropske institucije vprašati za mnenje, ali smo Slovenci dovolj pametni za Evropo. V zadnjem primeru suma na BSE so [vi-carji nedvoumno odgovorili: krava ni bila nora.
... DA Evropejci že trepetajo pred Slovenijo, ki zaenkrat kupuje po Hrvaškem, kdaj se bo obrnila proti njim.
... DA bi lahko bile letošnje ptujske dobrote mesec dni prej združene s pustnimi krofi, nekaj tednov kasneje pa z veli-
hnnnrní-m hvpnn-m in innhn
... DA so po daljši odjugi uporabniki cest končno zadovoljni z učinkovitostjo pluženja.
... DA bo letošnje pustova-nje dvakrat naporno: trajalo bo kar mesec dni, pa še vino se je podražilo.
... DA se za župane še ne ve, kako se bodo maskirali. P'rip^^očamo maske h'ralc^'v knjig, za potovanja na pustne prireditve pa hihliohus.
... DA se v kidričevski ohč-ini politiki ne marajo. Če hi jeza in politična favšija goreli, hi že imeli sežigalnico odpadkov.
... DA njihov župan ni preveč zgovoren. V zadnjem intervjuju je ohseg njegovih odgovorov komaj dosegel tretjino ohsega vprašanj.
... DA je dr. Arhar o naš državi dejal, da je prohlem v tem, da po dohrem desetletju ni dozorela. Kako ho šele norela, ko ho v puherteti.
Aforizmi
by Fredi
Kuj me življenje, kuj. Če sem kremen, se zaiskrim, če gnoj,
zasmrdim.
***
V dana{njih ~asih bi si bilo
dobro omisliti hi{ni SITotisk. ***
Sosed je nataknjen, odkar mu
je žena nataknila rogove.
***
Ljudje se delijo na domiselne
in domi{ljave.
***
Hong Kong je gospodarski
King Kong.
***
Na{a birokracija dela kot
{vicarska ura s Tajvana.
***
Da bomo v doglednem času izplavali iz krize, ne verjamejo
več niti slepci.
***
Tisti, ki so zgoraj, le redko gor plačajo.
LUJZEK
Dober den vsoki den
in {e pono~i fcoj!
Drgoč je nedela, ko v^^ pisem toto pismo. Neje mrzlo, neje vro~e. Neje zima, neje pomlod. Neje miš, neje vti~.
Na televiziji gledam lisice na dveh nogah, ki se na Pohorji smukajo za eno od tekem za ženski svetovni pokal. Slovenske lisice so ble boj poč-
asne in so jim tuje lisičke pokrale vse kure iz domočega kurjaka. Hrvaška velelisica Janica Kostelič je mela baje celo noč pred tekmo, kak se po domočem reče, drisko. Pa je niso zastrupli Slovenčeki, pač pa hrvaški prenapeteži, ki si mislijo, da so hrvaške šahovnice brez meja. Kapo doj pred Janico in Ivico Koste-ličom. Vseeno pa naj naši dobri ali pa tudi slabi sosedi priznajo, da so se vučili smučarskih veščin v Sloveniji in potrdili, da so učenci dosti-krot bojši od vučitelov. Eden od naših humorističnih delov svojega resnega cajta je že razglasil Ivico Kostelič, da je najbolj popularen Slovenec. Zaj se lehko samo še zgodi, da bo najboj popularna Slovenka jegova sestra Janica.
Pa pustimo šport pri miri. Politika je hujša. Če se samo spunimo nedovnega pokopa tovariša in gospoda Južeka Pučnika, ki je nedvomno bija vejki Slovenec. Na jegovem pogrebi si si polomili svoje zobe jegovi simpatizeri in nasprotniki. Pučnikov Južek je bija tak ali tak vejki človik. Za svoje in za druge s strani brega. Zgodovina bo šele pokozala, kdo je bija na keri in na drugi stroni. Jaz ne bi rad bija razsodnik.
Pa smo na kunci. Nega več papira in idej. Lepo se jemljite. Podavlja vas LUJZEK.
Moren vam pripisati en štikl pisma, ki je prišlo na mojo adreso: "Lujs. Mej trdo hrbtenico in mej rad svojo Mico. "
ff^inlnf
TEDNIK
OVEN
Vaš najdražji vam s svojimi pripombami ne želi nič slabega. Po eni strani je sicer res, da s svojimi domislicami preseže kako mejo, a nikoli ni zlonameren, kar ni težko spoznati.
BIK
Zavedali se boste, da tal<o finančnili in poslovnili težav še niste rešili. Bo pa razpoloženje l<ljub temu precej bolj prijazno. Izboljšanje bo postopno, poglavitno je, da verjamete v končni uspeh.
DVOJČEK
Kar malce preveč plašno se boste soočili z nel<im J* j poslovnim zapletom, l<i bo J samo na začetl<u deloval bolj zastrašujoče. A to je v vaši naravi: najprej zelo previdno, počasi tipate in na koncu zmagate.
RAK
V	nasprotju z drugimi boste pretehtali vse opcije glede novega projekta in se šele nato odločili. Drugi se bodo prenaglili in se
potem pritoževali, kako niso imeli možnosti in sreče.
LEV
Saj ne, da bi vas ljudje okoli vas te dni posebej motili, le samota vam bo prijala. Seveda bo marsikdo to vašo željo dojel kot naveličanost od družbe. Morda pa ima delno prav.
DEVICA
V	tem tednu se boste počutili zelo dobro. Uspešni boste v ljubezni in pri delu, čeprav si tega ne boste priznali. Pripombe nadrejenih bodo prinesle dobrodošle spremembe, ki jih boste tudi sprejeli.
TEHTNICA
Vsi bodo zaskrbljeni tekali okrog vas in priznati si boste morali, da vam to precej godi. Ves čas morate namreč čutiti, da ste ljubljeni. In po videnem sodeč, je ljubezni okoli vas zelo veliko.
ŠKORPIJON
Trenutno si sploh ne upate razmišljati o prihodnosti, ker nimate pojma, kaj se vam bo dogajalo. Nekako se bo vse uredilo, res pa še nekaj časa ne boste vedeli, kako in kdaj se bo to zgodilo.
STRELEC
Odločili se boste, da se boste imeli lepo in se ne boste predajali žalosti in potrtosti. Prav imate, preveč lepega je na tem svetu, da bi se človek kujal in se smilil samemu sebi.
KOZOROG
Nekdo, ki se zelo zanima za vas, je preveč aroganten, toda ne morete mu odreči prijetnosti. Zakaj bi o tem razpredali, saj tudi vi niste popolni, kar niti ni tako zelo narobe.
VODNAR
Izjemno se boste počutili, potem ko boste naredili nekaj, čemur se menda reče dobro delo. Kar povzdigovalo vas bo. Občutek bo veličasten, zato boste začeli iskati novo tarčo svoje dobrote.
RIBI
Vztrajno zavračate nasvete osebe, ki vam želi res le najboljše. Trma pa vas ne bo pripeljala daleč. Človek ni otok, tega bi se
mnmii
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani:
ururur :i<:trn<:tiiHin-m:iiH:i-<:n ci
ODRASLIM PREPOVEDANO
Oboževalci drum & bass glasbe boste navdušeni nad informacijo, da bo v Ljubljani v dvorani Tivoli 22. februarja nastopila skupina Kosheen. Britanski trio sodi v prvo ligo omenjene plesne godbe in na turneji promovira zgoščenko Resist, iz katere že poznamo štiri uspešnice Hide U, Catch, Hungry in Harder.
***
CELINE DION je lani po porodu izdala malo bolj sodobno obarvan album A New Day Has Come in prav presene~en sem bil, da namerava 24. marca izdati že novi album One Heart. Pop glasba ima širok manevrski prostor, tako da je vrhunska pevka udarila z vso močjo v energi~nem komadu I DROVE ALL NIGHT (*****). Moja glasbena ljubica sledi moderni plesni glasbi, v tej priredbi, ki jo je v orginalu pel Roy Orbison. Komad je popolno presenečenje in zadetek v polno!
***
Britanski band MOLOKO je razgibal plesno sceno s super hitoma Sing It Back in The Time Is Now. Trio v komadu FAMILIAR FEELING (****) izkorišča svojo domišljijo, saj v glasbo spretno preliva sveže elemente minimalistič-nega hausa in komercialnega popa.
***
Turbo B. je idejni oče skupine SNAP, za katero sta se skrivala studijska mojstra Michael Munzing in Luca Anzilotti. Leta 1992 je skupina zmagovala z No 1. hitom Rhythm Is A Dancer, na katerem je kot vokalistka sodelovala Thea Austin. Po enajstih letih zveni RHYTHM IS A DANCER (****) še zmeraj
veličastno in za novo še bolj udarnejšo verzijo je poskrbel CJ Stone.
***
Iskanje novih zvezd preko televizijskih oddaj postaja že kar malo tečno, saj glasbene založbe s temi akcijami zastrupljajo najstniško populacijo. V Veliki Britaniji rastejo takoimenovane TV-glasbene zvezde kot gobe po dežju in leto 2002 je prineslo kar štiri nove zvezdnike Garetha Gatesa, Willa Youn-ga, Dariusa in skupino Girls Aloud. Novi pop idol je tudi DAVID SNEDDON, ki poje življenjsko pop limonado STOP LIVING THE LIE (***) in je bila v prejšnjem tednu na vrhu britanske lestvice malih plošč.
***
Zvezdni časi skupini zasedbe THE KELLY FAMILY počasi minevajo, čeprav so ob koncu lanskega leta posneli manjšo uspešnico Mrs. Speechless. Njihov frontman PADDY KELLY se preizkuša tudi kot solist v preprosti, vendar
iskreni akustični rock skladbi PRAY (***).
***
Ameriški rocker MEAT LOAF je kariero začel že ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja, ko je zablestel z albumom Bat Out Of Hell (leta 1978 ga je izdala založba Epic). Leta 1993 je ta album dobil nadaljevanje in je prinesel tudi pevčev največji hit I'd Do Anything for Love (But I Won't Do That). Gospod "mesna štručka" ponovno hripa klasično glasbeno polno epsko balado DID I SAY THAT? (***), pod katero se je kot producent ponovno podpisal Jim Steinman.
NICK CAVE je glasbeno pot začel pri lokalni rock skupini Birthady Party. Ob znani glasbeni karieri se je izkazal tudi z romanom And The Ass Saw The Angle in filmom Wings Of Desire (v tem filmu imata glavni vlogi Brad Pitt in Johnny Suede). Avstralski poet je od melanholičnih balad stopil v dinamični svobodni rockerski svet v komadu BRING IT ON (****), v katerem se ponovno sliši moč sijajnih glasbenikov iz skupine The Bad Seeds.
***
Britanski prvaki neodvisnega rocka OASIS so se pojavili na glasbeni sceni leta 1994 s skladbo Supersonic. Skupina je trenutno v nekakšnem status quo položaju, saj nikakor ne morejo preseči uspeha albuma What's The Story Morning Glory in nepozabne balade Wonderwall. Kvintet vztraja pri klasični rockerski godbi v baladi SONGBIRD (***) iz albuma Heathen Chemistry.
Švedska skupina ROXETTE je zaljubljencem ponudila zbirko balad na zgoščenki Love Peas, na kateri najdete tudi naslednje It Must Have Been Love, Listen To Your Heart, Spending My Time, Cra^hl Boom! Bang!, Vulnerable ... Duet je to zbirko dopolnil tudi z novo balado BREATHE (****), ki vam bo segla do srca.
David Breznik
- HDBBIE WILUAjW^^?^-^"' -^^-^ny From The Block - JENNIFEB LDF ' kaybe - ENBIDUE IGLESIAS ' M the Things She Said - TP^ "/y SBems to ba the Hardast —BLUE & ELTON JDH* B.i,Dsa Yoursalf - BM!
. Objection (Tango) - SL_________
Skin on Skin - SAHAH COřítíOR 9. Solsbury Hill-ERASUH 10. Tu as fouta -
N/sakť?	m<sd 2.O. in 2.2.. urc?
Faraoni: Solinar (Nika)
Bobnar Nelfi Depanger, basist Piero Pocecco, klaviaturist Ferdinand Maraž in kitarist Enzo Hrovatin bolj ali manj uspešno kljubujejo dejstvu, da je pred leti iz skupine Faraoni odšel prvi glas zasedbe Slavko Ivančic. Sentimentalni strici se ne dajo, poleg tega jim je treba kar takoj na začetku priznati občutne pevske spretnosti, ki lepo nadomestijo Ivančičev vokal, saj se tudi kot pevci na albumu udejstvujejo vsi štirje 'solinarji'.
Že uvodna skladba Solinar da slutiti, da je plošcek namenjen predvsem tistim, ki imajo radi vonj po dalmatinskih ritmih. Pesmi resnično di{ijo po morju in giricah z žara, vsebujejo pa predvsem ljubezensko in življenjsko tematiko besedil (v pesmi Rompibale celo povedo, da nekomu smrdi iz ust!). Medtem ko so avtorsko prispevali večji delež, so jim pri besedillih pomagali priznani tekstopisci Damjana Kenda Hussu (Kot bel metulj, Skrivnost), Miša Cer-mak (Ne vdaj se) ter Drago Mis-lej-Mef (Alibi). Morda je njihov duh še najbolj ujel Mef, ki tudi sam prihaja iz istega okolja. Nam, celinskim ljudem, namreč nikoli ne bo jasno, kaj zavraga vidijo Primorci v smrdljivih kupih soli in vonju po ribah (ra-
zen, ko jih dobimo na krožnik). Toda oni vedo in iz tega delajo umetnost!
Starejša publika, ki Faraone spremlja že desetletja, čuti, da so iskreni, kakršnikoli že so. In tako še vedno z veseljem uporabljajo klišeje kot na primer 'za vedno bova skupaj' v pesmi A tebe ni. Na albumu je sicer kar 14 pesmi. Kljub življenjskosti besedil, dejstvu, da so vsi po vrsti kakovostni glasbeniki in prekaljeni mački na odrih, pa se zdi, da so aranžmaji pesmi kar preveč sodobni (oziroma to želijo biti) za terase, kjer se še vedno nahaja njihova ciljna publika. Neposrečen tehno ritem v pesmi Ljubezen ni prišla še mimo občutno pokvari tok pesmi skozi album in nekako takim 'dedkom' ne pristoji. Veliko
lažje si jih predstavljamo na terasi kot pa v diskoteki. Za tja so, resnici na ljubo, tudi že prestari.
Med najboljšimi pesmimi na
FARAONI
s o L -I N A R •I
albumu je nedvomno Imej me vedno s seboj, prav tako pa tudi Peškador, kjer Faraoni prepevajo skupaj z Oliverjem Drago-jevicem. Sicer pa se Peškador še enkrat ponovi kot trinajsta skladba v izvedbi Faraonov samih. Prav to so predstavili na zadnjem Hitovem festivalu. Za razliko od pesmi Nekaj ostane, s katero so se predstavljali na Hitovem festivalu 2001 in je dejansko šla mimo neopažena, je Peškador paša za ušesa. Ne-
kaj ostane je prevec elektronsko sprogramirana štanca z zastarelimi aranžmaji in ne pritice niti mlajšim generacijam izvajalcev, kaj šele legendarnim Faraonom. Ena od najmanj ušesu prijaznih skladb na albumu pa je To je življenje brez neba: crno-belo-siva, nedefinirana in jokajoča celo cez mejo tistih, ki bi se v 21. stoletju še šli romance v soju julijskih noci.
Sicer pa bi bilo vse v redu, če ne bi Faraoni (oziroma njihovi sodelavci) na lepe mirne pesmi podlagali tehnoidinh ritmov. Lahko bi vedeli, da s tem Faraonov ne bodo prav nič posodobili! Nekaj je tudi drugačnih poskočnih ritmov, primernih za sobotni ples na Obali ali morda celo nedeljske čestitke (na primer Skrivnost). Na koncu okus po dobrem rešuje čutna pesem Alibi, ki odlično zaključi album.
In ja, res je, da so včasih albume prodajali drugače. In so tisti kakovostni imeli drug status od 'fast-food zvezd'. Na to se bodo morali navaditi tudi Faraoni, ki so sicer lično uredili ovitek albuma in ga opremili z nekaj načrtno porumenelimi fotografijami iz solin.
Erika Bager
GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA The Lord of the Rings: The Two Towers
akcijski, drama, spektakel Dolžina: 179 minut Režija: Peter Jackson Producent: Tim Sanders Scenarij: Peter Jackson, Philippa Boyens, Stephen Sinclair, Frances Walsh, J.R.R. Tolkien Igrajo: Elijah Wood, Sean Astin, Dominic Monaghan, Billy Boyd, Ian McKellen, John Rhys-Davies, Viggo Mortensen, Orlando Bloom, Liv Tyler, Cate Blanchett, David Wenham, John Noble
Ceprav so nastali trije filmi, jih povezuje ena zgodba. Tisti, ki ste si z zanimanjem ogledali prvi del veličastne Tolkienove trilogije Gospodar prstanov, epske avanture iz časov, ki jih težko določimo, v deželi, ki jo je pisatelj poimenoval Srednji svet, morate videti še drugega. V nasprotju z mnogimi filmi, ki imajo več delov, postane v Gospodarju prstanov prav v drugem delu zgodba še bolj dinamična in zanimiva. Zdaj je na ogled Gospodar prstanov: Stolpa, svetovna premiera zadnjega filma iz trilogije pa bo že 17. decembra 2003!
Tokrat se bomo filma lotili malce drugače: potem ko je prvi del trilogije osvojil štiri oskarje, je postalo vnaprej jasno, da bo tudi 2. del uspešnica. In namesto da bi podrobno opisovali junake, povezave med njimi in zgodbo — kaj takega tokrat
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je režiser filma Gospodar prstanov?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Jasmina Popošek, Zabovci 82, Markovci.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 3. februarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. 2250 (za Info).
preprosto morate videti na platnu — bomo zgodbo le preleteli in pokukali predvsem v zanimivo zakulisje filma.
ČE STE GLEDALI PRVI DEL ...
Drugi fim iz trilogije predstavlja še več Srednjega sveta, kot smo ga videli v prvem delu, ko je bratovščina potovala skupaj, končno pa iz oči v oči srečamo Goluma - računalniško animiran lik, ki je ključen za dogajanje.
Akcija se začne na višavju Emyn Muila, ker Frodo, ki ga igra Elijah Wood - sramežljiv, vendar odkritosrčen hobit, ki se odpravi uničiti Prstan - in Samo ugotovita, da ju zasleduje skrivnostni Golum, nepredvidljiva kreatura, ki jo je prstan v dolgih 500 letih umsko in telesno povsem izmaličil. Ko ga ujameta, jima obljubi, da ju bo odpeljal do črnih mordorskih vrat, če ga izpustita. Samo mu ne zaupa, Frodu pa se bitje zasmili.
Na svojih vzporednih poteh se junaki srečujejo z vojskami in prevarami, spoznavajo pa tudi starodavna čudesa in neukrotljivo moč rodov, ki jih srečujejo. Skupaj se morajo zoperstaviti strašni moči dveh stolpov - Ort-hanca v Ajzengartu, kjer je izprijeni vešč Saruman ustvaril desettisočglavo vojsko, in Sau-ronove trdnjave globoko v Mor-dorju. Jim bo uspelo?
TISOČ UMETNIH STOPAL
Film seveda ni bil poceni, pa vendar se je splačalo! Za snemanje treh filmov so strokovnjaki delavnic WETA namreč izdelali več kot 48.000 posameznih pripomočkov! Od umetnih udov, orožja, 1600 umetnih ho-bitskih stopal, 200 orkovskih mask in še kaj. Da bi orožje in oklepi delovali čim bolj pri-
stno, so jih obdelovali ročno, zelo podobno kot pred 500 leti. Iz izvirnih oklepov so naredili 48.000 odlitkov za različna ljudstva Srednjega sveta. Da bi bili
oklepi tudi uporabni, so naredili gumijaste mrežaste srajce in jih prebarvali, da izgledajo kovinske. Za vse te srajce so izdelali kar 12 milijonov členov. Naredili so tudi 1600 hobitskih stopal, saj je en par stopal zdržal samo dva dni snemanja. Da bi jih namestili na noge, so vsako jutro porabili eno uro!
In ko smo že pri urah — če boste šli v kino, vam bo vsaka ura Gospodarja prstanov minila kot tren!
Erika Bager
nsn
Center interesnih dejavnosti Ptuj
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 14. ure in od 19. do 23. ure. Uradne informacije lahko osebno ali telefonsko dobite vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
POTOPISNO PREDAVANJE
Četrtek, 30.1.2003, ob 19. uri: "MALEZIJSKI BISER". Predstavila ga bosta Mateja Planine in Damjan Gutman, popotnika, ki sta se pred kratkim vrnila z enoletnega potepanja po Aziji. Izvedeli boste tudi nekaj o potapljanju in imeli priložnost sodelovati v nagradni igri, ki prinaša "potapljaške" nagrade.
USTVARJALNE DELAVNICE
V soboto, februarja, se bo ob 10.00 začela delavnica "VALENTINOVA PRESENEČENJA". Prijave so potrebne (zaradi priprave materiala) na tel. 780 55 40 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Kotizacija za delavnico je 1500 SIT in vključuje material, saj udeleženci izdelke odnesejo domov.
POVABILA
•	ZA USTVARJALNE & KRITIČNE: k sodelovanju vabimo mlade, ki bi želeli sodelovati pri novinarskem delu — pisanje prispevkov, fotografiranje, urejanje časopisne strani itd. Oglasite se osebno ali po telefonu!
•	Pripravljamo MEDNARODNO MLADINSKO IZMENJAVO ZA POLETJE 2003. Potekala bo na Ptuju in bo priložnost za medkulturno učenje, za trening konverzacije in navezovanje novih prijateljstev. Iščemo prostovoljce, ki bi želeli sodelovati. Informacije lahko dobite vsak delovni dan med 8. in 15. uro ali po elektronski pošti: cid@cid.si
•	Zbiramo prijave za TEČAJ ZA TONSKE TEHNIKE IN DJ!
•	TEČAJ KITARE! Za začetnike in za nadaljevalce. Možnost individualnega dela. Prijave zbiramo vsak delovni dan med 8. in 15. uro ali po elektronski pošti: cid@cid.si
•	PRIPRAVLJAMO PROGRAME ZA ZIMSKE POČITNICE. Vse
osnovnošolce in srednješolce vabimo, da se oglasite s svojimi predlogi — počitnice naj bodo takšne, kot jih želite vi.
SREČANJE SLOVENSKIH MLADINSKIH CENTROV se bo odvijalo 30. in 31. 1. 2003 na Ptuju, natančneje v Termah in v Centru interesnih dejavnosti.
Center interesnih dejavnosti Ptuj Elektronski naslov: cid@cid.si Spletna stran: www.cid.si
***
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ ^^ ^
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
MARIBOR / 39. zlata lisica
V središiu Anja, Janica, Tina in BBB
Letošnje 39. tekmovanje smučark za pohorsko Zlato lisico je minilo v znamenju dvojnega zmagoslavja temperamentne [vedinje Anje Person, ki je obolela Hrvatica Anica Ko-stelič ni uspela premagati. Na odlično pripravljeni progi je mlada Skandinavka slavila že na sobotni veleslalomski tekmi, svojo odlično formo pa je potrdila še z nedeljsko zmago v slalomu in si tako priborila tudi absolutno zmago v kombinaciji. Slovenska dekleta tokrat niso blestela, najbolje pa se je uvrstila 19-letna Korošica Tina Maze, ki je bila v veleslalomu sedma.
Smučarski praznik pod Mariborskim Pohorjem, ki je na sobotni veleslalomski tekmi pritegnil le dobrih 3000, na nedeljskem slalomu pa dobrih 10.000 obiskovalcev si bomo zagotovo zapomnili tudi po bučnih navijačih iz sosednje Hrva{ke, ki so predanost svoji Janici Kostelič izkazovali na -milo rečeno - precej grob način.
Čeprav jih je bilo že v soboto več kot polovica, so svoje navijaške strasti še uspeli brzdati, na nedeljski tekmi, ko jih je bilo blizu 8.000 pa so jim "čustva" očitno ušla iz vajeti, saj so se nad obiskovalce na sedežnici, pa žal tudi na tekmovalke na progi, spravili kar z ledenimi kepami. V nekaterih so bili celo kamni.
Letošnje zlate mariborske lisičke, z leve Nicole Hosp, Anja Person in Janica Kosteli~.
KOMENTIRA: JOŽE MOHORIČ
BBB na napainem mestu
Za mene se je zgodba začela pred približno šestimi let. Takrat sem na slovenski televiziji gledal hrvaški dokumentarec, kako se kuje prva hrvaška medalja v smu~anju. V glavnih vlogah so se pojavljali ~lani družine Kosteli~ in Vedran Pavlek, direktor hrvaške smu~arske reprezentance. Smela napoved o kolajni, ki da jo omenjenipri~aku-jejo na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju leta 2002 ali morda malo kasneje, je vsaj pri meni izzvala posmeh. Hrvati in smu~arska kolajna?!
Seveda mi sedaj ob takšni misli posmeh ne pride niti na pamet, saj sta Janica in Ivica v svetovnem smučarskem vrhu. Kakšen vihar sta s svojimi nastopi naredila na Hrvaškem, pove podatek, da ju je lani po OI na sprejemu v Zagrebu pri~akalo preko 100.000 ljudi. To pa je primerljivo le še z nogometno evforijo ob svetovnem prvenstvu v Franciji, ko so hrvaški nogometaši zasedli tretje mesto. Nogometne razmere so se na Hrvaškem v tem času obrnile precej na slabše; veliko je govora o podkupovanju sodnikov, o praznih klubskih blagajnah, huliganstvu na stadionih^ Seveda so nogometni navijači praznino v nogometu izkoristili za rahel zasuk tudi na bele snežne strmine, natančneje k spremljanju Kosteličevih. A volk dlako menja, nravi pa ne. Nogometne navade so prenesli tudi v beli cirkus, od pirotehnike do metanja bakel. To je bil popoln šok za redne spremljevalce smučarije, ki so takšno navijanje doslej spremljali le na malih zaslonih ob prenosih nogometa.
Zadnja izkušnja s pohorske Zlate lisice je seveda že precej boljša, saj se je na Hrvaškem v tem času oblikovalo več močnih smučarskih navijaških skupin, ki vedo kaj je športno navijanje. Seveda pa so tukaj še vedno zloglasni BBB (bad blue boys-i, navijači zagrebškega Dinama), ki poskrbijo za kakšen majhen incident. Letos je bilo to metanje snežnih kep na progo (tudi meglena zavesa je bila njihovo delo), ko se je na njej pojavila Anja Pearson, ki je "njihovi" Janici preprečila zmago v slalomu.
Nobena kepa sicer ni zadela Anje, a črn madež bi po krivici padel na vse hrvaške navijače in na organizatorje, če bi se to zares zgodilo.
Pohorska strmina očitno najbolje leži Švedinji Anji Person, saj je po lanski zmagi v slalomu in drugim mestom v kombinaciji svojo formo še izboljšala in si letos privozila kar dvojno, oziroma trojno zmago. Na sobotni tekmi v veleslalomu je kar za sekundo in 22 stotink ugnala drugouvrščeno Avstrijko Nikole Hosp, tretja pa je bila Nemka Martina Ertl. Odlična Švicarka, lanskoletna zmagovalka in ljubljenka mariborskega občinstva Sonja Nef je v drugem teku žal odstopila, od slovenskih lisičk pa si je solidno 7. mesto privo-
Bu~ni Hrva{ki navija~i so se poleg kep izkazali tudi s pirotehni~nimi sredstvi. Foto: Martin Ozmec
zila Tina Maze.
Tudi nedelja ni prinesla sonca, 21-letna Anja Person pa je dokazala da je najboljša tudi v
Redko nasmejana in redko premagana Janica Kosteli~
slalomu, saj je za 18 stotink sekunde ugnala trenutno najboljšo smučarko Evrope Janico Kostelič, ki se je zaradi bolezni tokrat morala zadovoljiti z drugo stopničko. Tretja je bila Avstrijka Nikole Hosp, od naših pa je bila majbolje uvrščena Špela Pretner s 27. mestom.
In tako je v kombinaciji 39. pohorsko Zlato lisico (že nekaj let je to velik kristalni pokal ki so ga izdelali v Rogaški) osvojila absolutna zmagovalka Švedinja Anja Person, drugo mesto je pripadlo Hrvatici Janici Kostelič, tretje pa Avstrijki Nicole Hosp.
Kakorkoli že, mariborski organizatorji so se tudi tokrat odlično izkazali o čemer pričajo tudi izjave tekmovalk, trenerjev in visokih gostov, da je Zlata
lisica ena najboljših smučarskih tekem za svetovni pokal. O njej je letos v superlativih poročalo tudi 411 akreditiranih novinarjev iz vsega sveta, ki so lahko prvič poročali iz najsodobneje urejenega Press centra v prostorih hotela Habakuk ob vznožju ciljne arene.
Organizatorji so letos izdali kar 6400 uradnih akreditacij in 4200 akreditacij za vabljene goste, ki so se bojda gnetli v VIP šotoru. Med navijači so bili oba dneva med najbolj glasnimi tudi ptujski in haloški koranti, uradni povezovalec v ciljni areni pa je bil tokrat domačin Sašo Papp, saj naj bi bil glas Igorja E. Berganta, ki je to sicer odlično počel lani, za organizatorje "precenjen".
M. Ozmec
TINA MAZE - najboljša slovenska smučarka:
»Na SP grem popolnoma sproščeno!«
Zlata lisica, v dveh dneh je pod Pohorje privabila okrog 20000 gledalcev, za slovenske smučarke ni pomenila preporoda. Razen rezultata Tine Maze, ki je v svoji daleč najmočnejši disciplini veleslalomu osvojila 7 mesto, so bili vsi ostali nastopi naših tekmovalk v stilu letošnje neuspešne sezone.
V primerjavi z lanskim letom je sicer tudi 19 letna črnjanka naredila korak nazaj, saj je takrat z drugim mestom stopila celo na zmagovalni oder. Toda po vsem kar se ji je dogajalo v zadnjih mesecih, ko po zmagi na uvodnem veleslalomu v avstrijskem Soeldnu dolgo ni našla prave forme, je razplet tekme na pohorski strmini vzpodbuden. »Z rezultati na Zlati lisici sem zadovoljna. V moji najboljši disciplini veleslalomu sem si pred za~etkom tekme zadala cilj, da bi bila med prvih petnajst. To mi je tudi uspelo. Prav tako sem zelo vesela, ker se mi je po nekaj neuspehih uspelo pobrati in da spet smu~am kot sem pred krizo. ~e sedaj gledam nazaj mislim, da je bilo vse v glavi. Enostavno nisem bila pripravljena na to. Tista zmaga na za~etku sezone me je presenetila. Ker nisem prenesla tako velikega pritiska sem padla v formi. Na to sedaj ne gledam ve~ tragi~no, saj sem se iz tega tudi nekaj nau~ila. Še bolj pa sem seveda vesela,
da sem se uspela vrniti nazaj med najboljše svetovne smu-~arke v veleslalomu.«
Bistveno slabše je šlo črnjanki
tev v drugo vožnjo. Morala bi samo sestaviti solidno vožnjo, brez večjih napak. Organizatorji so se zelo potrudili, da bi imelo čim več tekmovalk dobre pogoje za nastop.« Sicer pa Mazejeva, podobno kot ostale smučarke, ni skoparila s pohvalami na račun mariborske prireditve, ki zagotovo v vseh pogledih spada med najboljše v
Tina Maze. Foto: OM
na nedeljskem slalomu, kjer bo očitno potrebovala še nekaj časa za dober rezultat. S sicer visoko štartno številko je precej zaostala za uvrstitvijo med najboljših trideset. Zasedla je šele 51. mesto. »Proga je tudi še pri moji štartni številki omogo~ala uvrsti-
ženskem delu belega cirkusa. »Organizatorje je za narejeno zares potrebno pohvaliti. Najbolj me je navdušilo žrebanje, kjer je bilo zelo zanimivo. Je pa res, da mi je v Mariboru tako ali tako vedno všeč ker tekmujem na domačem terenu pred domačim občinstvom, vse je
domače. Zame je to najlepša tekma v svetovnem pokalu.«
Sicer pa Tino podobno kot ostale najboljše alpske smučarje čez nekaj dni čaka največji izziv v letošnji sezoni, nastop na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. Slovenska ekipa bo v Švici nastopila okrnjena, saj bosta doma ostala težje poškodovana Mojca Suhadolc in Uroš Pavlovčič, ki sta bila v zadnjem času solidno pripravljena. »V športu je pač tako, da se lahko kar hitro poškoduješ. Še posebej, ob spletu nesrečnih okoliščin kot denimo pri poškodbah Pav-lovčiča in Suhadolčeve. Na srečo s tem do sedaj nisem imela večjih težav in upam, da bo tako tudi v prihodnje.« Svetovno prvenstvo je seveda specifično tekmovanje, kjer štejejo le mesta na stopničkah. Vse ostalo hitro zatone v pozabo. Jasno pa je, da je Tina Maze v St. Moritzu eden glavnih, če ne celo največji adut naše reprezentance. S tem pa se ne obremenjuje. »V St. Moritz grem popolnoma sproščena. Namenoma si nočem postavljati ciljev, ker potem se samo obremenjujem s tem. Poskušala bom kvalitetne vožnje na treningu prestaviti na tekmo in potem dober rezultat ne bi smel izostati.«
Aleš Tihec
SPORT
MALI NOGOMET / l.slmn
Tomaž preseneia dalje
Rezultati 11. kroga: Sevnica - Svea Lesna Litija 2:4, GIP Beton Zagorje
-	Grafis tiskarna 7:0, Kix Ajdovš~ina
-	Metropol Ljubljana 5:2, Dobovec -Napoli Pernica 14:4, Tomaž Mila Poe-tovio - Puntar Tolmin 3:2.
1. GIP ZAGORJE	11	10	0	1	62	: 28	30
2. SVEA LESNA LITIJA 11		9	2	0	79	: 27	29
3. DOBOVEC	11	6	2	3	61	: 41	20
4. PUNTAR TOLMIN	11	6	0	5	48	: 34	18
5. KIX AJDOVŠ~INA	11	5	1	5	39	: 49	16
6. METROPOL LJ.	11	4	2	5	56	: 68	14
7. SEVNICA	11	3	1	7	30	: 48	10
8. NAPOLI PERNICA	11	3	1	7	35	: 62	10
9. TOMAŽ M. POETO.	11	2	3	6	34	: 51	9
10. GRAFIS TISKARNA 11		1	0	10	36	: 72	3
Tomaž Mila Poetovio - Puntar Tolmin 3:2 (0:0)
Strelci: 0:1 Urši~ (22), 0:2 Kobal (36), 1:2 Kamenšek (38-6m), 2:2 Ka-menšek (39-10m), 3:2 Kralj (40).
Tomaž Mila Poetovio: Bedra~, Ma-gdi~, Kralj, Jur~ec, Bohinec, Gašpari~, Horvat, Kamenšek, Lah, Školiber, Pin-tari~.
Po osvojitvi velike to~ke pri državnih prvakih iz Litije so malonogome-taši Tomaža presenetili še podprvake iz Tolmina in zabeležili prvo doma~o zmago v tej sezoni. V prvem pol~asu so se priložnosti vrstile na eni in drugi strani, v obeh vratih pa sta blestela vratarja.
Pet minut pred koncem tekme gostje povedejo z 2:0 in vse je kazalo na zmago gostov. Sledi velik preobrat do-ma~ih. Gostje so zrušili v 6-m prostoru Bohineca, Kamenšek pa je uspešno zadel iz kazenskega strela. Nekaj trenutkov zatem gostje storijo šesti akumulirani prekršek, iz katerega spet zadeva Kamenšek. Petdeset sekund pred koncem sre~anja pa še zadetek za popoln preobrat Tomaža. Streljal je Gašpari~, vratar Puntarja je žogo odbil žogo do Kralja, ki jo je neubranljivo zabil pod pre~ko. Ob pisku sirene sledi neopisno veselje doma~ih, ki so si z borbenostjo zaslužili veliko zmago.
Uroš Krstić
mali nogomet
2. SL. LIGA - VZHOD
Vitomarci ERA Petlja -Strojna 7:0 (4:0)
Strelci: Ramadani 3, Pukšic 2, Kur-nik 2.
Vitomarci Era Petlja: Kirsanov, Maj-henic, Kraut, Jancic, Vajngerl, Vr{ic, Puk{ic, Krampelj, Ramadani, Kurnik, Kuri. Trener: Darko Križman.
V	prvem spomladanskem krogu so domačini zabeležili prepričljivo zmago nad moštvom iz spodnjega dela razpredelnice ter popolnoma upravičili vlogo favorita. V ekipi Vitomarcev so tokrat več priložnosti dobili tudi mlajši domači igralci.
R.D.
MNZ PTUJ
V	športni dvorani Center je bila odigrana končnica tekmovanja za naslov prvaka. S tekmovanjem se je pričelo 16 novembra. Delegiranih je bilo 136 tekem. Najbolj disciplinirane ekipe so bile NK Cirkulane in ŠD Telekom. Njihovi nogometaši so prejeli samo dva rumena kartona. V obeh ligah je bilo doseženo 910 zadetkov, kar daje povprečje 6,6 po srečanju. Najboljši strelec je bil Maksimiljan Mohorko iz ekipe Avtoelektrika Bračič, ki je dosegel 21 zadetkov.
Po pričakovanjih je prvo mesto pripadlo KMN Poetovio Ptuj, ki je bila v polfinalu boljša od SKEI Taluma, v finalu pa še od NK Skorbe.
REZULTATI - POLFINALE: Poetovio Ptuj - SKEI Talum 7:1, NK Skorba - Kerami~arstvo Koren 4:2
ZA 3. MESTO: SKEI Talum- Kera-mi~ar. Koren 2:1
FINALE: KMN Poetovio Ptuj - NK Skorba 6:2.
POETOVIO PTUJ: Kornik, A. Čeh,
Klinger, Korez, F. Fridl, Šterbal, Vese-njak, M. Emerši~. Trener: B. Šalamun.
NK SKORBA: F! Brodnjak, Horvat, Hotko, S. Mertelj, Mlakar, Krajnc, D. Pani~, R. Perko, M. Brodnjak. Trener: Damjan Vogrinec.
SKEI TALUM: Žvegla, Vrbanec, Kocmut, Kurbos, Gaiser, Sla~ek, Ver-lak, Pihler, Rozman, Strmšek, G. Mlakar. Trener: Davorin Lubej.
KERAMIĆARSTVO KOREN: Zo-rec, Krajnc,Toplak, Krepek, Merc, Sluga, T. Emerši~, Bezjak, Kocjan. Trener: Davorin Zorec.
Danilo Klajnšek ZLMN ORMOŽ
1. LIGA
Rezultati 9. kroga: Mladost Miklavž - Holermuos 2:3, Zidarstvo Čurin - Pu-šenci 4:2, Belcont - Litmerk 6:3, Mark 69 - Kog 6:2, Nova Slovenija - Ivanjkovci 6:4.
1.BELCONT
2.	HOLERMUOS
3.	PUŠENCI
4.	MARK 69
5.	TRSNICA ŽIHER
9 9 0 9 9 9 9
6 2 6 0 5 2 4 0
6.	ZIDARSTVO CURIN 9 3 2
7.	KOG	9 3 1
8.	NOVA SLOVENIJA 8 3 1
9.	ML. MIKLAVŽ 9 3 1
10.	LITMERK	9 1 1
11.	IVANJKOVCI 9 0 2 2. LIGA
Rezultati 8. kroga: Pušenci vet. -TSO 1:1, Juniorji - LDS 3:3, Borec -Mladost Miklavž ml. 1:2, Mestna graba - Prednost 3:7, Mladost Miklavž vet. - Stenvent 5:10.
0	52	: 17	27
1	30	: 23	20
3	36	: 22	18
2	40	: 18	17
5	30	: 37	12
4	24	: 39	11
5	30	: 31	10
4	27	: 31	10
5	24	: 28	10
7	22	: 46	4
7	22	: 45	2
1. PREDNOST	8	6	1	1	39	: 20	19
2. MESTNA GRABA	8	6	0	2	41	: 22	18
3. STENVENT	8	6	0	2	34	: 19	18
4. ML. MIKLAVŽ ML.	8	5	1	2	33	: 28	16
5. ML. MIKLAVŽ VET	8	4	0	4	37	: 41	12
6. PUŠENCI VET.	8	2	3	3	23	: 26	9
7. TSO	8	2	1	5	25	: 29	7
8. LDS	8	2	1	5	26	: 33	7
9. JUNIORJI	8	2	1	5	23	: 34	7
10. BOREC	8	1	0	7	16	: 45	3
Uroš Krstić
Zmagovalci letošnje zimske lige MNZ Ptuj: Poetovio Ptuj. Foto: D. Klajnšek
SASA PRAPOTNIK - trener rk ormož
Želimo si igrati pred polno dvorano
»
Ormoški rokometaši so 6. januarja pričeli s pripravami na drugi del prvenstva, kjer so po prvem delu osvojili 15 to~k (6 zmag, 3 neodlo~eni, 2 poraza). To je zadostavalo za delitev drugega mesta skupaj z ekipo iz Kranja, s to~ko naskoka pa v 1.B ligi vodijo roko-meta{i Novolesa iz Novega mesta.
Tik pred za~etkom prvenstva pa je uprava kluba vro~o ormoško trenersko klop zaupala Sašu Prapotniku. 29-letni Saša je tako postal najmlajši trener v 1.B ligi. Ljubitelji rokometa ga poznajo tudi po hitrosti in spretnih preigravanjih, ki so ga krasila na rokometnem igriš~u. Pred selitvijo na ~lansko klop je vodil vse mlajše ormoške selekcije (vodi jih tudi sedaj), kjer se lahko pohvali s številnimi naslovi državnih prvakov in podprvakov. Njegova trenerska matura so zagotovo »nedotakljivi« trikratni državni prvaki, generacija katere tvorec je prav Saša.
V letošnji sezoni pa ga ~aka tako imenovana trenerska diploma, kjer bo poskušal ~lansko ekipo Ormoža popeljati v 1.A državno rokometno ligo.
Ali ste zadovoljni z uvrstitvijo po jesenskem delu prvenstva, glede na remija proti Grosuplju in Izoli?
Sašo Prapotnik: Res je škoda teh dveh izgubljenih to~k, ki bi nas zavihteli na sam vrh 1.B lige. Prav takrat je ekipa zabredla v malo krizo. Vzroke krize lahko iš~emo takrat v dvotedenskem premoru zaradi novembrskih praznikov.
Začeli ste s pripravami na drugi del prvenstva?
Sašo Prapotnik: 6. januarja smo prišeli s prvim delom priprav, ki je temeljil na fizi~ni pripravljenosti. Drugi del priprav bo temeljil na uigravanju ekipe. Ta del priprav bomo opravili od 23.-28. januarja v naši stari bazi v Tro-girju, kjer bomo tudi odigrali tri pripravljalne tekme (Trogir, Split, Solin). V Trogirju bomo poleg tekem trenirali dvakrat dnevno. Po prihodu iz priprav nas do pri~etka prvenstva ~akajo še tri sre~anja (Varteks in dvakrat Čakovec). Sezono bomo pri~eli 15. februarja z doma~o tekmo proti Dobovi.
Komentar žreba v drugem delu prvenstva?
Sašo Prapotnik: Žreb je kar ugoden saj imamo šest tekem na do-ma~em igriš~u in pet v gosteh. Pri tem nam neposredni konkurenti razen gostovanja v Kranju prihajajo v Ormož.
Koliko točk bi zadostovalo za prvi dve mesti, ki vodita v ligo višje?
Sašo Prapotnik: Težko vprašanje, ampak mislim, da bi zadostovalo 32 to~k, vendar je to sedaj res težko napovedati.
maribor pivovarna laško - drava asfalti 4:3 (2:0)
Majcen že trese mreže
MARIBOR - Igriš~e z umetno travo, gledalcev 200, sodnik Miheli~ (Voli~ina)
STRELCI: 1:0 Balaji~ (23), 2:0 Peki~ (41), 3:0 Žnuderl (50), 3:1 Majcen (58), 3:2 Majcen (67), 3:3 Majcen (72), 4:3 Duro (80.iz 11m)
MARIBOR PIVOVARNA LAS-KO: Kuzma, Franci, Ošlaj, Pita-mic, Filekovi~, Teinovi~, Balaji~, Brezi~, Komljenovi~, Djuki~, Peki~. IGRALI SO ŠE: Šeremet, Gorinšek, Celinger, Vuksanovi~, Plošnik, Iva-niševi~, Djuranovi~, Šarkezi, Žnu-derl, Duro, Mostarli~.
DRAVA ASFALTI: Golob, M. Emerši~, Suljagi~, Korez, Klinger, Šterbal, Zajc, Krepek, Majcen, Vo-grinec, Poštrak. IGRALI SO ŠE: Štelcer, U. Krajnc, D. Krajnc, Lenart, Sluga, Arsi~, Petek, B. Emer-ši~, Veli~i~.
Po desetih dnevih priprtav so nogometaši Drave Asfalti odigrali prvo pripravljalno sre~anje in sicer so v soboto merili mo~i z mariborskim prvoligašem Maribor Pivovarna Laško. Mogo~e se je pred tekmo dozdevalo, da je to prehitro, vendar so Ptuj~ani zaigrali zelo dobro. Mari-bor~ani, ki so že dalj ~asa v procesu treninga, so v prvem pol~asu vodili z dve proti ni~. Ko je Žnuderl v 50. minuti dosegel tretji zadetek za Maribor~ane je izgledalo, da bodo gostje doživeli katastrofo. Toda dogodilo se je prav nasprotno. Z tremi zadetki Matjaža Majcena so uspeli izzid celo izena~iti. Da pa ni prišlo do velikega presene~enja je poskrbel Duro, ki je iz sumljivo dosojene enajstmetrovke uspel zadeti in priboriti zmago vijoli~astim.
Danilo Klajnšek
«
V klubu je nekaj sprememb v igralskem kadru in v upravi kluba?
Sašo Prapotnik: V Ormož je prispel vratar Grega Čudi~ iz Pivke. Gre za mladega vratarja (letnik 1980), ki ima tudi izkušnje iz nekaterih evropskih lig (Švica, Francija), bil pa je tudi vratar slovenske mladinske reprezentance. V klubu ostanejo tudi vsi ostali rokometaši, ki so branili barve kluba v prvem delu prvenstva. Glede sprememb v upravi naj povem, da je Mirana Topolovca na mestu predsednika zamenjal Mirko Hanželi~. Sicer bi pohvalil delo uprave v klubu, ki izpolnjuje vse obveznosti do igralcev.
Na Portugalskem poteka 18. Svetovno prvenstvo, kjer nastopa tudi slovenska reprezentanca. Vaša napoved?
Sašo Prapotnik: Našim fantom napovedujem uvrstitev v drugi krog (to so tudi dosegli, op.ur.) , moji glavni favoriti za naslov svetovnih prvakov pa so rokometaši Danske. Dopade se mi tudi nemška reprezentanca, izklju-~ena pa niso tudi presene~enja, ki so stalnica na velikih tekmovanjih.
Želje v letu 2003?
Sašo Prapotnik: Uvrstitev v 1.A državno rokometno ligo in da bo kon~no tudi doma~a dvorana v tem delu prvenstva bolj polna, saj nam bo pomo~ pravih navija~ev še kako prav prišla.
Uroš Krstić
KOŠARKA / iii. skl -vzhod
KK Ptuj Haloze -KK Paloma 87:52
V	13. krogu so Ptuj~ani proti zad-njeuvrš~eni ekipi lige dosegli tretjo zaporedno zmago in se s tem utrdili na drugem mestu. Kljub temu, da ekipa Palome zaseda zadnje mesto na lestvici, so doma~ini igrali zavzeto v obrambi in napadu. Med strelce so se tokrat vpisali vsi igralci, trener je zaslužen po~itek privoš~il le Sira~evskemu, ki je bil na prejšnjih tekmah najboljši strelec ptujske ekipe.
Koše so dosegli: Štumbergar 3, Fran-gež 11, Jagarinec 8, Gori~an 12, Rojko 6, Majcenovi~ 7, Bien 17, Indji~ 13 in Radej 10.
V	14. krogu se bodo Ptuj~ani sre~ali z ekipo Pod~etrtka, pred doma~im ob-~instvom bodo ponovno zaigrali 9. februarja, ko se bodo v derbiju kola sre~ali z prvouvrš~eno ekipo Pragerskega.
MG
LIGA MALEGA NOGOMETA GORIŠNICA
Rezultati 9. kroga: Moškanjci -KMN Bresnica 2:9, Kuki Dom Juršin-ci - Klub Obrtnikov Gajevci 6:4, Opte-am - Zavr~ 1:3, Gorišnica - Žiher 1:5, TVP Formin prosti
1.	KMN BRESNICA 8 7 0 1 50 : 15 21
2.	KLUB OB. GAJEVCI 8 6 1 1 36 : 18 19
3.	KUKI DOM JURŠIN. 8 5 2 1 34 : 31 16
4.	MOŠKANJCI 8 5 0 3 35 : 21 15
5.	ŽIHER	8 3 2 3 25 : 17 11
6.	GORIŠNICA 8 3 1 4 27 : 30 10
7.	ZAVR~	8 2 2 4 26 : 28 8
8.	OPTEAM	8 1 0 7 17 : 38 3
9.	TVP FORMIN 8 0 1 7 13 : 59 1 Pari v play-off-u: KMN Bresnica -
Moškanjci, Klub Obrtnikov Gajevci -Kuki Dom Juršinci, KMN Bresnica -Kuki Dom Juršinci, Moškanjci - Klub Obrtnikov Gajevci, Kuki Dom Juršin-ci - Moškanjci, KMN Bresnica - Klub Obrtnikov Gajevci
Leon Pignar
KOSARKA / omrezje.net & parkl
Rezultati 7. kroga: Veterani - ŠD Ptujska gora 87:60 (41:27), KK Dra-ženci - KK Ra~e 65:106 (26:53), KK Starše - Good guys 121:88 ( 59:40), ŠD Kidri~evo - Ora~i 58:61 (35:36), Bar Holliday - ŠD Majšperk 77:85 (41:47), Ora~i - ŠD Destrnik 83:56 (47:26), ŠD Cirkovce - ŠD Destrnik neodigrano SKUPINA A:
1.	KK STARŠE 7 6 1 +153 13
2.	GOOD GUYS 7 6 1 +143 13
3.	KK RA~E	7 5 2 + 91 12
4.	VETERANI	7 3 4 - 39 10
5.	[D PTUJSKA GORA 7 16 - 142 8
6.	KK DRAŽENCI 7 0 7 - 206 6 SKUPINA B:
1.	ORAČI	7	7 0	+116	14
2.	[D MAJŠPERK	7	5 2	+ 69	12
3.	[D KIDRIČEVO	7	4 3	+ 13	11
4.	[D CIRKOVCE	6	3 3	- 34	9
5.	BAR HOLLIDAY	7	16	- 60	8
6.	[D DESTRNIK	6	0 6	- 104	6
Lestvica najboljših strelcev po sedmem krogu:
1.	Izudin Kanli~ (Veterani) 180 košev / 7 tekem
2.	Peter Trifkovi~ (Starše) 153 košev / 7 tekem
3.	Primož Gradišnik (Ra~e) 144 košev / 6 tekem
4.	Edi Hojnik (Kidri~evo) 143 košev / 7 tekem
5.	Aljoša Hodnik (Good guys) 133 košev / 6 košev
Pari 8. kroga:
KK Ra~e - Veterani, KK Draženci -KK Starše, ŠD Ptuj. gora - Good guys, Ora~i - ŠD Cirkovce, ŠD Kidri~evo -Bar Holliday Neman, Šd Majšperk -ŠD Destrnik
Radko Hojak, l.r.
SPORT
ODBOJKA / 1. dol (ženske, moški), 2. dol (ženske)
Spodrsliai Svita in Fiat Prsteca
1. DOL MOŠKI
Rezultati 13. kroga: SIP Šempeter - Svit Slovenska Bistrica 3:1, Astec Triglav - Calcit Kamnik 0:3, Salonit Anhovo - Pomur-je Galex 3:1, [o{tanj Topol{cica - Merkur LIP Bled 0:3, Fužinar Meltal Ravne - Maribor Stavbar IGM 3:1
1.	SALONIT ANHOVO 13 12 1 36
2.	FUŽINAR RAVNE 13 10 3 28
3.	CALCIT KAMNIK 13 8 5 24
4.	SVIT	13 7 6 23
5.	MERKUR LIP BLED 13 7 6 20
6.	Mb STAVBAR IGM 13 6 7 20
7.	[O[TANJ TOPOL[. 13 5 8 14
8.	SIP [EMPETER 13 4 9 11
9.	POMURJE GALEX 13 3 10 11
10.	ASTEC TRIGLAV 13 3 19 8
8.	TPV NOVO MESTO 11 2 9 9
9.	VARSTVO BROLINE 11 2 9 5
10.	F. BELL MIKLAV@ 11 1 10 2
Benedikt - TPV Novo mesto 3:0 (21, 13, 18)
Benedikt: Raj{p, Štumper, Ha-uptman, Šauperl, Rundle, Holc, Vrbancic, Čre{nar, Coulther, Krajnc, Šijanec, Loncaric
V nabito polni lenar{ki {port-ni dvorani so slavile domačinke z rezultatom 3:0 in tako so varovanke Zorana Kolednika ponovno prevzele drugo mesto na lestvici. Prvi niz se je končal z rezultatom 25:21 in je bil dokaj izenačen. V drugem nizu so domačinke slavile z rezultatom
go ostajamo v igri za končnico," je po tekmi v Ljubljani dejala kapetanka ljutomerske Zavarovalnice Maribor Sa{a Vrbnjak.
Ljutomerske odbojkarice so nekoliko težje pri{le do točk, predvsem v prvem nizu pa so zaradi napak v končnici le-tega tudi izgubile. Drugi niz je bil povsem v znamenju prle{kih odbojkaric, izenačena pa sta znova bila tretji in četrti niz. Gostiteljice so podobno kot Ljutomerčanke v prvem, ob zaključku zadnjih dveh nizov v sami končnici izpustile priložnost za uspeh. Ljutomerska ekipa tako s {esto zmago v sezoni ostajajo v boju za končno četrto mesto, ki {e vodi v končnico.
Odbojkarice Benedikta so v svoji dvorani še naprej nepremagane. Foto: Zmago Šalamun
SIP Šempeter - Svit 3:1 (19, 22, -17, 23)
Svit: Djukič, Primec, Gomiv-nik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenbaher, Miletič, Bračko, Koželj.
Odbojkarji Šempetra so dokazali, da se še vedno niso vdali v boju za obstanek v elitni konkurenci, saj so tokrat v sosedskem derbiju zasluženo ugnali favorizirano ekipo Svita. Prvi niz je bil izenačen do sedme točke, nakar so gostitelji prevzeli pobudo in po vodstvu z 12:8 prednost zadržali do konca. V drugem nizu so s 3:0 povedli gostje, ki so vodili do 17. točke, nato pa so domači povedli z 20:17, kar je bilo dovolj za vodstvo z 2:0. Šempetr-čani so nato nekoliko popustili, po izenačeni igri do devete točke pa so gostje po zaslugi štirih napadov odličnega Miletiča naredili odločilno prednost in znižali izid v nizih. Najbolj dramatičen je bil četrti niz, v katerem sta se ekipi vse do končnice izmenjavali v vodstvu. Bistričani so vodili že z 20:17, kar pa ni bilo dovolj za uspeh, saj so domači takoj zatem izenačili na 20. točki, potem pa se z borbeno igro brez napak vnovčili pomembno četrto zmago.
1. DOL ŽENSKE
Rezultati 11. kroga: Benedikt - TPV Novo Mesto 3:0, AC Pivka jama Evi Vital - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 1:3, Varstvo Broline - Luka Koper 0:3, HIT Nova Gorica - Nova KBM Branik 2:3, Formis Bell Miklavž - Sladki greh Lj. 0:3.
1.	HIT NOVA GORICA	11 10	1	29
2.	BENEDIKT	11 9	2	26
3.	NOVA KBM BRANIK	11 9	2	25
4.	SLADKI GREH LJ.	11 8	3	24
5.	ZM LJUTOMER	11 6	5	19
6.	LUKA KOPER	11 5	6	17
7.	AC PIVKA JAMA	11 3	8	9
25.13, v tretjem nizu so se Bene-dičarke morale kar potruditi, da so niz dobile s 25:18.
Zanimiva bo naslednja tekma v Mariboru v Športni dvorani Tabor, kjer se bo ekipa Benedikta pomerila z ekipo NKM Maribor Branik. Trener ekipe Benedikta Zoran Kolednik pa pred naslednjo tekmo pravi: "V Maribor odhajamo z dobrimi občutki in na "revan{" pokalne tekme. Mislim, da je ekipa dovolj razpoložena, da jim bomo posku{ali vrniti. Postali smo rivali, tudi na lestvici smo zelo izenačeni."
Zmago Šalamun
ACPivkajama EviVital -Zavarovalnica Maribor Ljutomer 1:3 (24, -22, -19, -24)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Vr-bančič, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Moerec, Dreven{ek, Jure{. Trener: Bojan Novak.
"Pred tekmo nas je trener opozarjal na težko tekmo, kar se je pozneje tudi potrdilo. Po nesrečno izgubljenem prvem nizu, smo se potem zbrale ter v tednu dni premagali {e drugo prvoliga-{ko ekipo iz prestolnice. Z zma-
Saša Vrbnjak, ZM Ljutomer
Za trenutno četrtouvr{čeno ekipo Sladki greh iz Ljubljane zaostajajo pet točk.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
Rezultati 13. kroga: Ljubljana II. - Fiat Prstec Ptuj 3:2, Piran
-	Solkan 2:3, Spodnja Savinjska
-	Purus Tabor Maribor 1:3, Mi-slinja - Dravograd 3:0, Bled -Prevalje 1:3, Kočevje - Gradbe-ni{tvo Stane Mežica 0:3
1. PREVALJE	13	12	1	35
2. FIAT PRSTEC PTUJ	13	12	1	35
3. MISLINJA	13	10	3	32
4. LJUBLJANA II	13	9	4	24
5. PURUS TABOR MB	13	8	5	24
6. BLED	13	6	7	20
7. SOLKAN	13	7	6	19
8. G. STANE MEŽICA	13	5	8	15
9. SP SAVINJSKA	13	5	8	14
10. PIRAN	13	3	10	10
11.DRAVOGRAD	13	1	12	3
12. KOČEVJE	13	0	13	3
Ljubljana II - Fiat Prstec Ptuj 3:2 (-23, -19, 16, 21, 15)
FIAT PRSTEC PTUJ: Kucaj, Prauhart, Terbuc, Mohorko, Ša{ič, Intihar, Sep, Nimac.
Odbojkarice iz Ptuja so v Ljubljani doživele prvi poraz v tej sezoni. Toda prva dva niza nikakor nista kazala, da bi se lahko dogodilo neprijetno presenečenje, saj so jih gostje dobile in povedle z 2:0. Slaba igra nekaterih ključnih igralk je na koncu privedla do poraza, saj se gostujoče odbojkarice v tretji in četrti igri niso mogle več vrniti v igro. Mlade ljubljančanke so z izjemno borbenostjo na koncu uspele v petem, odločilnem nizu dokončno strti odpor »avtomo-bilistk« iz Ptuja. Poraz ni tragedija in seveda upamo, da se bodo znali iz njega nekaj naučiti, ter odpraviti napake.
Danilo Klajnšek
MIRAN STANOVNIK po končanem reliju dakar:
»Samo pogum ni dovolj«
@ivljenje Mirana Stanovnika je prežeto z različnimi športi. Kot poklicni vojak mora biti vedno v dobri psihični in fizični kondiciji.
Toda, ko se je pred sedmimi leti odločil, da bo sodeloval na reliju Granda - Dakar, se je njegovo življenje povsem spremenilo. Miran, ki slovi po tem, da je zelo vztrajen in optimistične narave ter vedno priskoči na pomoč tudi svojim sotekmoval-cem, s širokim nasmehom pove: "Ko te enkrat zastrupi puščava ni več poti nazaj. Ali pa je ta zelo dolga. Takrat sem se zapisal Dakarju, saj je to izziv za naj-pogumnejše." Vsako leto znova se prvega januarja, ko mnogi še burno proslavljajo prihod novega leta, začne borba s peskom, sipinami, časom, znanjem, previdnostjo.... in konec koncev tudi s samim seboj. Le drobna nepazljivost ali napaka te lahko stane življenja. Letos je bila takšna vožnja med minskimi polji.
Miran Stanovnik, stotnik, poveljnik Športne enote v Slovenski vojski, je znova dokazal, da vse to zmore in zna.
Skupna dolžina relija je bila 8.552 kilometrov, od tega je bilo 3.306 km transferja in 5.216 km hitrostne tekme. Za tekmovalce je bil to eden najlepših Dakarjev doslej, saj so prečkali najlepši in najveličastnejši del puščave, kjer je bilo ogromno peska in velikih sipin ter prostranih ergov, ki so bili odločilni za peščico izbran-
cev. In med temi izbranci, ki so lahko ugledali Mojzesovo goro-mogočni Sinaj, je bil tudi edini slovenski tekmovalec. Če odmislimo po{kodbe, je izkupiček le-to{njega vztrajnostnega relija za Ljubljančana mnogo večji kot je sam pričakoval. V skupni razvrstitvi je pristal na 17. mestu med motoristi in drugi v razredu maraton. Maraton je najbolj množična kategorija, za katerega velja pravilo, da se med dirko ne sme menjati agregata ali drugih vitalnih delov motorja. Ves čas mora motorist voziti zelo preudarno, da motor vzdrži do konca. Miran je bil v eni etapi tretji, v dveh pa {esti med najbolj{imi motoristi na svetu. Stanovnik je letos ponovno vozil motor KTM. Tudi letos je bil, tako kot ponavadi, brez spremljevalne ekipe, celo brez uradnega mehanika; pomagal mu je dober prijatelj iz Nem-
čije, kar ga je ob koncu stalo še nekaj ur kazenskega pribitka. Toda račun se je kljub temu še dobro izšel v prid Miranu.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da se tudi letošnji Dakar za Mirana Stanovnika ni končal brez poškodb. Kljub hudemu padcu je zbral moči in pripeljal do konca. Na pregledu v Valdoltri so ugotovili, da ima zlomljeno sedmo in osmo rebro, natrgano levo prsno mišico in poškodovane ramenske vezi. Čeprav je to v nasprotju z Miranovo naravo, mora nekaj časa počivati. Vendar se povsem ne prepušča brezdelju, saj poleg tega, da še upa, da bo kot "strastni" smučar lahko užival na snegu, že snuje načrte za prihodnje tekme in relije. Ne glede na poškodbe pa mora izpolniti še obveznosti do svojih sponzorjev.
Marija Slodnjak
IVAN GOMILSEK - predsednik rk drava
w
»Se vedno nimamo obvestila o prekinjeni tekmi«
Rokometaši ptujske Drave trenutno nastopajo v 2. slovenski moški rokometni ligi. Po uspešnem startu je prišlo krizno obdobje, ki pa so ga uspešno prebrodili. O prvem delu prvenstva in o teku priprav za drugi del sezone smo se pogovarjali s predsednikom RK Drava Ptuj Ivanom Go-milškom.
Glede uvrstitve je dejal naslednje: »Uvrstitev je pričakovana. Zadnje srečanje {e ni registrirano, zato niti ne vem, ali smo peti, ali {esti, saj {e od strani RZ Slovenije nismo dobili obvestila glede kaznovanosti zaradi prekinjenega srečanja na Ptuju. Sam nisem bil na srečanju, vendar sem se pogovarjal s sodniki, delegatom. Vpra{al sem jih, če se čutijo ogrožene, vendar so mi odgovorili, da ne. Zakaj pa potem nismo nadaljevali tekme?«
Vendar to srečanje ni bilo izključno predmet pogovora. Ivan Gomil{ek je nadaljeval:« Po dolgem prepričevanju sem ponovno prevzel vodstvo mo{kega rokometnega kluba. V upravi je bilo osem tak{nih, ki bi naj nekaj prispevali, ali poiskali denar za dejavnost kluba. Na koncu pa sem na žalost ostal sam. Branko Go-ričan misli, da lahko z majhnimi sredstvi klub preživi. Ta član uprave je dosti govoril kako bo pomagal. Res je pri{el na tri ses-
Ivan Gomilšek, predsednik moškega rokometnega kluba Drava Ptuj. Foto: DK
tanke, prispeval nekaj denarja, a ga sedaj ni niti blizu in ne pove, ali bo {e delal v klubu, ali ne. Ostali imajo verjetno željo po pomaganju, vendar jih prav tako ni. Podobno je z našim direktorjem. Javno bi jih vpra{al, ali {e imajo voljo in namen, da pridejo v klub. Povedati moram, da klub dobro dela, da je finančno stanje dobro, da smo nabavili veliko opreme, se obuli in oblekli. Igralci na gostovanje potujejo z avtobusom, imajo prehrano, saj so se prej vozili s svojimi avtomobili. Imajo tisto, kar se zdi, da {portniki morajo imeti. Organizirali smo tudi rokometno {olo, ki jo je prevzel Luka Ter-buc, sicer nekdanji rokometa{. V tem, da združujemo mlade vidimo svoj napredek, saj se z njimi zelo dobro dela.«
Čez nekaj časa se bo pričel drugi del prvenstva in rokometa{i Drave si želijo čim boljše uvrstitve. Vsi tisti, ki si to želijo, bodo za klub naredili vse, kar je v njihovi moči, da bodo uvr{čeni čim vi{je. Po vsej verjetnosti so možnost za napredovanje letos zamudili, vendar si v klubu ne belijo glave s tem. Želijo postopno napredovanje, vendar je samo en posameznik ali dva absolutno premalo, da obdržita ptujski mo-{ki rokomet nad gladino. Če bi vsak član uprave samo izvrševal svoj del pogodbe, bi bilo negotovosti glede moškega rokometa na Ptuju precej manj.
Danilo Klajnšek
ŠPORT, REKREACIJA, OGLASI
ŠPORTNE NOVICE
ROKOMET
V	Veliki Nedelji je v soboto potekal rokometni turnir, na katerem so zraven doma~ih rokometa{ev sodelovali {e ekipi hrva{kega prvoliga-{a iz Čakovca in ekipa slovenskega drugoliga{a Arcont Radgona.
Rezultati:
VELIKA NEDELJA - ARCONT RADGONA 29:25 (15:13)
Najboljši strelci: Bezjak 6, Kumer 5 (Velika Nedelja), Petra{ 5, Merica 5 (Arcont Radgona)
VELIKA NEDELJA - PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC 30:18 (12:7)
Najboljša strelca: Poje 8, Šantl 7 (Velika Nedelja)
PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC - ARCONT RADGONA 24:25 (14:10)
Najboljša strelca: Petra{ 5, A. Kol-manko 5 (ARCONT RADGONA)
PRIJATELJSKA TEKMA
EKOL IVANČICA - GORIŠNICA 33:33 (14:17)
Najboljši strelci: Fricelj 6, D. Ivan~i~ 12, I. Ivan~i~ 8 (GORIŠNI-CA)
PRIJATELJSKA TEKMA
MERCATOR TENZOR PTUJ -PODRAVKA 28:33 (14:15)
Najboljše strelke: Radekova 10, Raukovi~eva 8, Nojinovi~ 5 (MER-CATOR TENZOR PTUJ)
Rokometa{ice iz Ptuja so v prijateljskem rokometnem sre~anju v Zre~ah gostile ekipo hrva{kega prvaka Podravke Vegete iz Koprivnice, ki se tukaj nahajajo na pripravah. Po dokaj enakovredni igri v prvem pol~asu so gostje v drugem delu bile bolj{e in si priigrale zmago s petimi zadetki prednosti.
PRIJATELJSKA TEKMA
GORIŠNICA - DRAVA PTUJ 43:29 (24:13)
Najboljši strelci: I. Ivan~i~ 8, D. Ivan~i~ 8, Kumer 7, Fricelj 6 (GORI-ŠNICA); Mikoli~ 5, Sapa~ 4 (DRAVA PTUJ)
Rokometa{i Gori{nice so v okviru priprav na drugi del prvenstva v 1. B SRL za mo{ke gostili ekipo Drave iz Ptuja. Po pri~akovanjih so zmago slavili doma~i rokometa{i, ki so do visoke prednosti pri{li v prvem pol~asu in jo znali ohraniti tudi v nadaljevanju tekme.
Danilo Klajnsek
STRELSTVO
V	Turni{~u je bilo ~etrto kolo druge državne lige v znamenju Strelskega kluba Ptuj. Posamezna zmagovalka je bila Majda Rau{l s 565 krogi in je na prvem mestu v skupnem se-{tevku. Ekipni zmagovalci cetrtega kroga so bili strelci SK Ptuj (Zlatko Kostanjevec, Simeon Gonc in Majda Rau{l) s 1644 krogi, drugi so bili strelci SD Du{an Poženel Re~ica s 1643 krogi. Ekipa SD Jur{inci (Simon Druzovi~, Nina Pavlin in Janko Berlak) je zasedla enajsto mesto s 1527 krogi. Po ~etrtem kolu je ekipa Ptuja na drugem mestu v skupnem se{tevku.
Majda je bila tudi zmagovalka tretjega kontrolnega tekmovanja Slovenije, kot ~lanica najbolj{e državne ekipe na mednarodnem turnirju v Ru{ah pa si je priborila ekipno zlato kolajno z ekipo Slovenije.
Strelci Petlje so si v tretji državni ligi priborili ~etrto zaporedno zmago v streljanju z zra~no pi{tolo. V ~etrtem kolo so dosegli 1609 krogov (Sebastijan Molnar 528 krogov, Robert Šimenko 545 in Franc Bedra~ 536), ter premagali drugo-uvr{~eno ekipo lige SD Dornava (Jernej Peter{i~ 527, Branko Valen-ko 504 in Bruno Šincek 520), ki je dosegla 1551 krogov.
SI
V	~etrtem krogu lige za mlajše
mladince v streljanju z zra~no pi-{tolo so v Turni{~u mladi strelci iz Jur{inc {e ~etrti~ zapored zmagali. V konkurenci posameznikov je pre-mo~no slavil Simon Simoni~ s 377 krogi pred Rokom Pu~ko s 364 krogi (oba Jur{inci). Gregor Moleh je s 335 krogi zasedel deveto mesto, Simon Druzovi~ pa s 334 krogi deseto mesto. Med mlaj{imi mladinkami je Nina Pavlin s 333 krogi zasedla ~etrto mesto.
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA
V	prostorih gimnazije Ptuj bo v petek, 31. januarja, ob 18.00 uri
potekala {portno zabavna prireditev Proglasitev {portnika leta 2002 MO Ptuj.
KOLESARSTVO
KK Perutnina Ptuj pripravlja v ~etrtek 30.1. inavguracijsko predstavitev ~lanskega mo{tva Elite profi in mo{tva Elite do 23 let. Ob tej priložnosti bodo na novinarski konferenci predstavili zastavljene cilje in aktivnosti za popularizacijo kolesarstva.
ROKOMET
V	petek, s pričetkom ob 18.30 uri bo v Veliki Nedelji rokometno sre~anje med doma~o Veliko Nedeljo in Celjem Pivovarno La{ko.
NOGOMET
V	nedeljo, 2. februarja, bodo nogometa{i Aluminija iz Kidri~evega igrali prvo pripravljalno sre~anje. Ob 14.uri bodo gostili ekipo CMC Publikum iz Celja.
ODBOJKA
1. DOL MOŠKI
PARI 14. KROGA: Svit Slovenska Bistrica - Salonit Anhovo (sobota ob 18.00), Calcit - Fužinar Meltal Ravne, Maribor Stavbar IGM -Šo{tanj Topol{~ica, Merkur LIP Bled - SIP Šempeter, Pomurje Galex
-	Astec Triglav.
1.	DOL ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Nova KBM Branik - Benedikt, Sladki greh Ljubljana - HIT Nova Gorica, TPV Novo Mesto - Varstvo Broline, ZM Ljutomer - Formis Bell Miklavž (sobota, 1.2, ob 19. uri), Luka Koper -AC Pivka jama Evi Vital.
2.	DOL ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Fiat Prstec Ptuj - Mislinja (ob 17.uri), Solkan
-	Ko~evje, Gradbeni{tvo Stane Mežica - Bled, Prevalje - Ljubljana II, Dravograd - Spodnja Savinjska, Purus Tabor Maribor - Piran.
KEGLJANJE
PARI 12. KROGA v 3. Slovenski keglja{ki ligi - vzhod: Impol - Petrol, Piramida - Drava, Kr{ko - Brežice. Agroru{e - Marles hi{e, Lokomotiva - Fužinar.

PLANINSKI KOTIČEK Vabilo na Aškerčevo pot
V soboto, 8. februarja, praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. Planinci se na svojih pohodih ustavljamo na mestih, ki imajo poleg svojih naravnih znamenitosti tudi druga~no vrednost. Obiski rojstnih hiš naših pisateljev so prav gotovo kulturni užitek, ki nam ga zahajanje v naravo lahko nudi. Mi bomo tokrat obiskali A{ker~evo doma~ijo na Senožetah nad Rimskimi toplicami, prisluhnili razlagi gospoda Gorazda Aškerca, pesnikovega prane~aka in se raznežili ob njegovih doživetih deklamacijah. Predlagam, da si pred izletom preberete kakšno Ašker~evo pesem, ki nam je v zrelih letih še veliko bliže. Če se boste na ta izlet odpravili s pripravo na doživetje, se boste z izleta vrnili veliko bogatejši.
Želim, da se nam pridružite v soboto, 8. februarja ob 6.30 uri na ptujski železniški postaji, od koder se bomo odpeljali z vlakom do Rimskih toplic. Po obisku Aškerčeve poti se bomo vrnili preko Zidanega mosta na Ptuj, kamor bomo prispeli z vlakom "Drava" okoli 16.30 ure. Oprema naj bo zimska, pohodniška, predvsem toplo obuvalo in rokavice, zaščita proti soncu in mrazu za obraz. Hrana je iz nahrbtnika. Prijave na društvu do torka, 4. februarja zaradi izrednega postanka vlaka v Rimskih toplicah. Vodila vas bo Viktorija Dabič.
Vabilo na obtni zbor
PD Hajdina vabi člane in ljubitelje pohodništva na občni zbor v petek, 31. januarja ob 19. uri v prostorih gasilskega doma Gerečja vas. Prosimo da udeležbo potrdite na GSM 041 954 922.
JUDO
DRŽAVNO PRVENSTVO MLAJŠIH ČLANOV IN ČLANIC
Na DP je nastopilo tudi sedem tekmovalcev ptujske Drave. V kategoriji do 90 kg je Jure Šegula osvojil bronasto medaljo z dvema zmagama in enim porazom. Bronasto medaljo pri mlajših članicah pa je v kategoriji do 78 kg osvojila Barbara Murko.
5. mesto je v kategoriji do 57 kg osvojila Marjetka Hvalec, 9. mesto pa Ervin Vinko in Mitja Horvat.
Andrej Čuš
KEGLJANJE
3. SKL - VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Drava -Krško 2:6, Fužinar - Impol 6:2, Marles hiše - Lokomotiva 6:2, Brežice -Agroruše 1:7, Petrol - Piramida 3:5
1.KRŠKO	11 10 0 1 20
2.	RAMIDA	11 6 1 4 13
3.	GIRORUŠE	11 5 2 4 12
4.	UŽINAR	11 5 2 4 12
5.	PEROL	11 5 1 5 11
6.	MIPOL	11 5 1 5 11
7.	OKOMOTIVA 11 5 1 5 11
8.	RAVA	11 5 1 5 11
9.	MARLES HI[E 11 3 2 6 8 1 0. RBEŽICE	1 1 0 1 1 0 1
PLANINSTVO
V soboto, 18. januarja, so se na sedmem občnem zboru zbrali člani PD Hakl iz Sv. Trojice. Minulo leto so v gore varno popeljali 549 članov.
Sprejeli so tudi letošnji program dela, ko bodo organizirali več zanimivih izletov, v mesecu juliju se odpravljajo na Ararat, posamezni člani pa si želijo tudi v Himalajo. Ob koncu so podelili priznanja. Bronasta priznanja Planinske zveze Slovenije so prejeli Branko Družovec, Stanko Fekonja, Janez Haložan, Darinka Kramberger, Feliks Perko, Jože Roškar in Ivan Župec.
Zmago Šalamun
[D PANORAMA PTUJ
Decembra so se na programsko-volilnem občnem zboru sestali člani ŠD Panorama Ptuj, ki ga je do lani vodil Avgust Lah.
V lanskem letu so izvedli turnir v namiznem tenisu, uredili igrišča ob domu krajanov in izvedli priprave na izdelavo pomola. V domu krajanov so uredili klubske prostore, izvedli so drugi turistično-rekreativni spust po reki Dravi, spustili pa so se tudi na druge slovenske reke.
Edini vir financiranja društvenega delovanja je članarina, veseli bodo tudi vsakega prispevka mestne četrti iz sredstev za spodbujanje športa v mestni občini Ptuj. Pričakujejo, da bodo na njihove vloge pozitivno odgovorili tudi donatorji in sponzorji, da bodo lahko zastavljene cilje in programe dela, ki jih ni malo, uresničevali tudi v prihodnje.
MG
Mali oglasi
STORITVE
POUČEVANJE harmonike in klaviature na va{em domu, ozvo~enje in glasba v živo za razne prireditve. Glasbena dejavnost David Matja{i~, s.p., Ulica Borisa Kraigherja 5, 2325 Kidri~-evo, tel. 041 412-310._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozni-{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolari~, s.p., Gub~eva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUP VSEH VRST DELNICI Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
PO ZELO UGODNIH cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006, Aleksander Šket, s.p., Irje 3/d, Rogaška Slatina.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milenko-vič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
ODKUPUJEJO hlovodino listavcev: bukve, hrasta, javorja in češnje. Možen odkup lesa na panju. Plačilo možno takoj ali po dogovoru. Se priporočajo. Telefon: 02 769-15-91, mobitel: 041 610-210.
STROKOVNO in ažurno vodenje poslovnih knjig za družbe, s.p., zasebne zdravstvene dejavnosti, davčno in podjetniško svetovanje. GAMA-S, d.o.o., Osojnikova 3, Ptuj, telefon: 02 779 13-41, GSM 041 72 39 37.
STE ZASTAVILI NEPREMIČNINO ZA pridobitev hipotekarnega kredita, zdaj pa ne zmorete več odplačevati obrokov, zaradi česa obstaja nevarnost, da vam bo z izvržbo, rubežom ali dražbo nepremičnina odvzeta. POŠKODBE V PROMETNI NEZGODI, DOMA, NA DELOVNEM MESTU, NA JAVNI POVRŠINI. Pomagamo Vam lahko pri reševanju težav. Pokličite RG Haupt-man d.o.o., Partizanska ul. 17, 2319 Poljčane, na tel. 02/ 829 00 32.
bejj^mč
STROJNI OMETI
NOTRANJI OMETI: gladki, za-ribani, modelirni, štukaturni; FASADE: termo put extra, demit, klasične, fasolit. Za vse pogodbe, sklenjene do 15.3.03, vam garantirajo fiksne cene ne glede na čas izvedbe v letu 2003. Ciril Be-ranič s sinovi, s.p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Dr. polju. Tel.: 02 787-21-69, GSM 031 541-605.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
30	LET	SOBOSLI-
KARSTVA-PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo, priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, Tel. 629-10-95. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Pod-lehnik.
IZDELUJEM notranje strojne omete. Telefon 687-16-51, 041 726-398, IUST Vinko Kokot, s.p., Paherjevih 4, Dravski dvor, 2204 Miklavž._
POSOJILA NA SVOJO nepremi~nino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hausenbichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55.
KMETIJSTVO
NESNICE mlade jarkice, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 600 sit, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792-35-71._
KUPIM BIKCE simentalce. Ponudbe na tel. 041 263-537.
NA HUMU PRI ORMOŽU damo v najem vinograd s 3500 trsi, son~na lega. Interesenti naj pokli~ejo na telefon 041 897-010 po 20. uri._
KUPIM ve~ telet za nadaljno rejo. Tel. 781-46-31, 031 670-892._
PRODAJO VEČJE {tevilo silažne krme v okroglih balah. Tel. 041 556-462.
KRMO V balah prodajo. Tel. 040 260-671._
NAKLADALKO, silažno 25 m3, sprednjo rotacijsko koso, {irine 2,65, prodam. Tel. 031 207-156.
SVINJI, dve, težki 150 kg, doma~e reje prodam. Tel. 764-06-11._
KROŽNE BRANE z valjem za drobljenje grud in posnemalnik mleka, nov, prodam. Tel. 719-24-48._
PRAŠIČA, težkega okrog 200 kg, doma~e reje prodam. Cena po dogovoru. Jože Ga{pari~, Nova vas 122, Ptuj, tel. 02 745-65-61, 031 262-282.
Prodam dve svinji doma~e reje, 200 in 250 kg. Tel. 782-96-21._
OKOPALNIK za sladkorno peso, 6 vrstni, malo rabljen, prodam. Tel. 578-87-84.
KRAVO simentalko s teletom, prva telitev, prodam. Tel. 746-7351
BIKCE simentalce za nadaljnJo rejo kupim in prodam trosilec umetnega gnoja Creina. Tel. 041 522-165
NEPREMIČNINE
V	PTUJU PRODAM 4,5-sobno man-sardno stanovanje. Tel. 787-87-87.
PRODAM gradbeno parcelo ob glavni cesti. Voda, elektrika, telefon; v velikost 25 arov v Brezovcu pri Cirkulanah. Tel. 761-03-90._
HI[O v Njivercah prodam. Informacije na telefon 041 730-810.
V	PTUJU kupimo pisarno 20 do 30 m2, lahko tudi v nadstropju. Tel. 041 662-504.
V	centru Ptuja prodam manjše 3-sobno stanovanje (centralna, KTV, parkiriš~e. Tel: 040 716 063.
DOM - STANOVANJE
Gostinski lokal s stanovanjem damo v najem. Tel. 041 579 595._
Dve enosobni stanovanji v Arbajter-jevi na Ptuju (drugo nadstropje - sosednji) zamenjam za hišo. Tel. 772-01-41.
NA PTUJU PRODAMO dvostanovanj-sko hišo, cena 19 milijonov SIT, v račun vzamem enosobno stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103.
STANOVANJE, starejše, 60 m2, prodam. Tel. 040 314-621, po 15. uri.
DELO
ŠTUDENTKO ob vikendih rabim za pomoč v gostinstvu. Bar in diskoteka Don Juan, Vlado Čuš, s.p., tel. 041 760-095._
DEKLE ZA STREŽBO v gostinskem lokalu Green bar iščemo. Damjan Širov-nik, s.p., Čopova 1, Ptuj, tel. 031 666-738._
ZAPOSLIM gradbenega delavca za pomoč pri strojnih ometih. Tel. 687-16-51, 041 726-398, IUST Vinko Kokot, s.p., Miklavž.
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.
MOTORNA VOZILA
OPEL KADET GL 1,4i, limuzina, letnik 1990, prodam. Tel. 041 474-150.
SKUTER prodam. Tel. 041 589-582.
FORD fiesto, letnik 1997, srebrno, odlično ohranjeno, prodam. Tel. 782-13-51.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE, : UGODNO PRODAMO: clio 1.2, 1998, audi a6 2.5 tdi, 1994, lantra 1.6 karavan, 1996, swift 1.3, 1995, lanos 1.5, 2000, audi a4, 1998, kia pride, 1998,lanos 1.5, 1998, kia sephia 1.5, 1999, rover 214, 1995, micra 1.0, 1991, r 5, 1992, racer gsi, 1994, smart, 1999, fa-bia 1.4, 2001, scenic 1.6, 2000, scenic 2.0, 1997, astra 1.6, 2000, mercedes c 180, 1999 audi a6 1.8, 1996, golf 1.9 tdi karavan, 1994, matiz, 1998, peugeot 605, 1993, megane coupe, 2000, clio 1.4, 1997, nubira II 1.6, 1999, me-gane classic 1.6 ... in še več. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
RAZNO
PRODAJO STROJ za čiščenje piščancev in cirkularko za rezanje drv ter krzneno jakno. Informacije telefon: 688 30 01.
PRODAM bukova drva, z dostavo. Tel. 03 5827-212 ali 041 544-270._
PLOŠČE, keramične za krušno peč prodajo. Tel.: 031/302-698._
Kupim večji gozd na področju Pod-lehnika, Žetal, Majšperka in Dolene ali večjo njivo oz. travnik na ravnini ob cesti Podlehnik-Žetale. Kupim večjo nakla-dalko in pajek na štiri vretena. Tel. 031 406-235._
Prodam tri korantije - komplet.Tel. 031 561-886._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takojI Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
Ste končali šolo ali ste ostali brez službe, pa ne veste kam? Sprejmemo še 4 sodelavce. Pohi-titel Tel. 771-01-86, 041 631-578.
Gozdarsko-kmetijska zadruga Ptuj, Z.O.O., Potrčeva cesta 033, 2250 Ptuj, objavlja prosto delovno mesto: ODKUPOVALEC in MERILEC LESA. Pogoji: IZOBRAZBA: IV. ali V. stopnja gozdne ali lesne smeri (gozdarski delovodja/gozdarska delovodkinja ali gozdar/gozdarka ali tehnik za lesarstvo/tehnica za lesarstvo ali mizar/mizarka), 1 LETO DELOVNIH IZKUŠENJ, VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE. Izbrani kandidat bo delovno razmerje sklenil za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece. Prijave, kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: GOZDAR-SKO-KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o., POTRČEVA CESTA 033, 2250 PTUJ.

Zelo ugodne cene ameriških koles Schwinn modeli 2003I Treking kolo alu okvir, oprema Sram 3.0 21 predstav V-brake zavore, sprednji amortizer, sedežni amortizer, 3 leta garancije cena 66.200,00 SIT. Bike ek Jadranska ulica 20, Ptuj, 771-24-41.
BELA TEHNIKA
*NOVO*NOVO*NOVO* NOVO*NOVO*NOVO*NOVO
Trgovina Elektro-partner Vida Per-narčič s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj telefon 02/779-40-51 VAM NUDI UGODNI OBROČNI NAKUP -450 RAZLIČNIH gospodinjskih aparatov na šest, dvanajst in štiriindvajset obrokov (GA d.d., Ljubljana). Nudijo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 -sedem tolarjev, obojestransko A 4 -dvanajst tolarjev, vezava - 170,00 SIT. OBIŠČITE JIHI
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.iílb6lconticrir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
Do 1. marca 10% popust za vsa naročila novih izdelkov.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina. Kjezeru 11, telefon? 772-03-71, gsm: 041 902 648
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poičličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija; pokojnina, plača, icaitice...
Mensa d.a.D., Cankaijeva 21, Maribor
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. {Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 fal<s 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborsl<i o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust In popust za upokojence
GOTOVINSKA POSOJILA
lUlEDlAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovl~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
mmmm
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
NO. 1, Dušan Šlmunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/ 750 560
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
GLEDALIŠČE PTUJ
Vsak otrok Je umetnik. Problem Je, kekc	latiko ostane un	letnik, potem ko Je odrasel. Pablo Picasso
V GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 30.1.13.2.2003	NA GOSTOVANJIH
Lutz Hubner CREEPS režiser Rene Maurin ob 9.30 In 12.00 za šole in izven	30. četrtek	
Lutz HQbner CREEPS režiser Rene Maurin ob 9.30 In 14.30 za šoie In Izven	31. petek	
Jana Stržinar-Marvrieno gledališče Ljubljana PRAVUiCA 0 VILINKIIN VILENJAKU režiserima: Jana Stržlnar za abonma Lutka ob 10. za abonma Račka ob 11.30 in izven	1. sobota	
Miroslav Koiuta-Slovensko ljudsko gledališče Celje VITEZ NA OBISKU režiser Miiia Aiujevič ob 9.15 In 11.00 za âoie In izven	3. ponedeljek	
Miroslav KoSuta-Slovensko ljudsko gledališče Celje VI IbZ NA OBISKU režiser Miiia Aiujevič ob 9.15 In 11.00 za šole In izven	4. torek	
	5. sreda	Lutz HObner CREEPS režiser Rene Maurin ob 18.00 v Gledališču Koper
	6. četrtek	Lutz Hubner CREEPS režiser Rene Maurin ob 15.30 in 18.00 v Gledališču Koper
Steven Berkoff JAMR Režiser Maqaž Latin ob 19.30 za Izven	7. petek	Uroš Rakovec, Miran Mlilč, Traja BrizanI GLASBA SKOZI ĚAS Ob9.30ln11.00 v Kranju
Lutz Hubner CREEPS režiser Rene Mauhn ob 9.30 In 12.00 za šoie In Izven	10. ponedeljek	
Lutz Hubner CREEPS režiser Rene Maurin ob 9.30 In 12.00 za šoie In izven	11. torsk	
Lutz HQbner UARJETKA, STR. 89 režiser Samo M. Strelec ob 11.00 za šoie In Izven	13. četrtek	
OSNOVNA ŠOLA OLGA MEGLIC
Bliža se čas, ko boste bodoči prvošolčki devetletke prestopili šolski prag. Želeli bi, da nas obiščete in spoznate, da je šola lahko tudi pravljična. Zato vabimo vse bodoče prvošolčke devetletke, vaše starše, dedke in babice v Pravljično deželo, ki bo za vas odprta 4., 5. in 6. februarja 2003 od 15.30 ure naprej v OŠ Olge Meglič.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
micočm.. 13
miômn 7
MESEČNI ZMAGOVALCI 2002
IZVAJALEC-NASLOV	SMS Korado in Brendi - Kje veseli so Dolenjci (1 )
Marinero - Pa sem postal falot	(2)
Beno in Konči - PIjmo ga	(3)
l\/lalibu - Dobr! stari časi	(4)
Generacija 69 - Penzionist	(5)
IVlili - Moja sreča	(6)
Saša Lendero - Želja moja	(7)
Karizma - Rdeč bikini	(8)
Alel<sandra Krajne - Dobro jutro mati	(9)
Brina - Hopa cupa	(10)
Rujskifi 5 - iUlade in Slovenija	(11)
MESEČNI ZMAGOVALCI 2002
IZVAJALEC - NASLOV	SMS
Ans. Dori - MarIcova pesem	(1)
Igor in Zlati zvoki - Polica tanc	(2)
Vesele Štajerke - Na Štajersko gremo	(3)
Vitezi Celjski - Le objeta isto misliva	(4)
Vrisk-Preveč je belih rož	(5)
Ans. Braneta Klavžarja - Kaj je novega	(6)
Ans. Modrijani - Spomin na pevca	(7)
Kompromis - Dekletove sanje	(8)
Pogum - Po domače	(9)
Štajerskih 7 - Ko poijubim te	(10)
Vagabundi - Na zdravje, prijatelji	(11 )
Glasovanje v živo po telefonu ali s sporoiili SMS:041/818-666 Za naj vižo POSKOČNIH 13 leta 2002 ■ od 20.00 do 22.00	Za naj skladbo VELIČASTNIH 7 leta 2002 - od 22.00 do 24.00

Orfejčkove SMS glasbene želje: 0411818-666
TEDNIKOV prireditvenik
Predavanja J
Pluj
četrtek, 30.januar, 9.00, kmetijsko predavanje BOLEZNI, ŠKODLJIVCI IN ZAPLEVELJENOST, NEGATIVNI VPLIVI PREKOMERNE UPORABE MINERALNIH GNOJIL, SISTEM HACCP RASTLINSKI POTNI LISTI, POSLOVNO POVEZOVANJE PRIDELOVALCEV, INTEGRIRANA PRIDELAVA ZELENJAVE V PODRAVJU, predavata, doc. dr. Martuna Bavec, Dragica Zadravec, univ.dipl.ing.kmet.; prostori KGZ Ptuj, Ormoška 28.
četrtek, 30. januar, 18.00, PREDSTAVITEV KNJIGE dr. Milcka Kome-Ija MIHELIČEV KURENT, z avtorjem se bosta pogovarjala Alenka Puhar in Aleš Berger. Organizira Pokrajinski muzej Ptuj; Miheliceva galerija Ptuj. četrtek, 30.januar, 19.00, potopisno predavanje MALEZIJSKI BISER, vodita Mateja Planinc in Damjan Gut-man, popotnika po Aziji. Tudi nekaj o potapljanju, nagradna igra s »potapljaškimi« nagradami; CID Ptuj. četrtek, 6. februar,19.30, VIKTO-RINOV VEČER Poezija in glasba -ob prazniku kulture, nastopajo Tone Kuntner, pesnik in igralec, Godalni kvartet Feguš iz Maribora; refektorij minoritskega samostana Ptuj.
Cvetkovci
četrtek, 30. januar, 9.00, kmetijsko predavanje, MASTITIS PRI TE-LICAH, ODKUP MLEKA V LETU 2002 IN NEDOVOLJENE SNOVI V MLEKU; gostilna pri Marti Cvetkovci. Jursinci
četrtek, 30.januar, 9.00, kmetijsko predavanje NOVOSTI PRI PRIDELOVANJU KORUZE, PŠENICE IN JEČMENA, organizira Kmetijska svetovalna služba Ptuj; gostilna Pri Darinki. Ormož
četrtek, 30. januar, 9.00, kmetijsko pred. PRIMERNA OSVETLITEV IN PREHRANA V INTENZIVNIH NASADIH JABLAN, prikaz reza sadnega drevja; dom društev Ormož.
četrtek, 30. januar, 18.00, potopisno predavanje Željka Petovarja o otočju Galapagos; dom kulture Ponedeljek, 3. februar, 9.00, VARSTVO VINOGRADOV; dvorana KZ Marof.
Ponedeljek, 3. februar, 12.00 , VARSTVO SADOVNJAKOV; dvorana KZ Marof.
Torek, 4.februar, 9.00, OBVEZNOSTI KMETOV PO ZAKONU O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Z IZJAVO O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA; dom društev Ormož. Sreda, 5. februar, 9. 00, POMEN AMINOKISLIN V PREHRANI PRAŠIČEV, GRADNJA HLEVOV ZA PRAŠIČE, PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETE O POPISU PRAŠIČEREJ-SKE PROIZVODNJE V MINULEM LETU; dom društev Ormož.
Koncerti )
Ptuj
Sobota, 1.februarja, 21.30, JAZZ KONCERT TONČ-a FEINIG-a (Avstrija, Nizozemska). Pianist Tonč Feinig v kvartetu - s saksofonistom Mic-haelom Erianom, basistom Jensom Lohjem in bobnarjem Thorstenom Grauem. Album We'll See. Organizira klub ptujskih študentov; Kolnki-šta.
Videm pri Ptuju
Sobota, 1. februar, 16.00, MEDOB-MOČNO SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN IN ORKESTROV, tamburaši iz Majšperka, Gorišnice, Kungote, Vidma, Ormoža, Poljčan, Cirkulan in Cirkovc; občinska dvorana Videm.
Kino
J
30.,31 .januar, 1.,2. februar, 17.00,
HARRY POTTER
30.,31 .januar, 1.,2. februar, 20.00,
LOMILKI SRC
4.,5.,6.februar, 18.00, UMRI KDAJ DRUGIČ
4.,5.,6.februar, 20.30, GRŠKA POROKA
Gledališče )
Ptuj
četrtek, 30. januar, 20.00, gleda-liško-literarni nastop VMESNA POSTAJA, Literarni klub Gimnazije Ptuj; Kolnkišta.
Cerkvenjak
Sobota, 1. februar, 19.00, komedija TO I MAMO V DRUŽINI, nastopa gledališka skupina KD Vitomarci; dvorana v Cerkvenjaku.
Cirkulane
Sobota, 1. februar, 18.00, premiera burke MAKSEK, režija Lojzeta Mat-jašiča, dramska skupina PD "Franč-ek Kozel"" Cirkulane; večnamenska dvorana v Cirkulanah. Kungota
Nedelja, 2. februar,15.00, BUTALCI GREMO NAPREJ, prireja KD Skor-ba; kulturni dom Kungota. Markovci
Nedelja, 2. februar,15.00, burka MAKSEK, režija Lojzeta Matjašiča, dramska skupina PD ""Franček Kozel" Cirkulane; dvorana v Markovcih.
Stoperce
Nedelja, 2. februar, 14.30, komedija TRIJE VAŠKI SVETNIKI, KD Grajena, za otroke do 10. let vstop prost; dom krajanov Stoperce.
Trnovska vas
Nedelja, 2. februar, 18.00, komedija TO IMAMO V DRUŽINI, nastopa gledališka skupina KD Vitomarci; dvorana v Trnovski vasi. @etale
Nedelja, 2. februar, 18.30, komedija TRIJE VAŠKI SVETNIKI, KD Grajena, za otroke do 10. let vstop prost; prosvetna dvorana Žetale.
Maribor
Sobota, 1.februar, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH - Silver - Strelec Mali oder - za izven, predstava je brezplačna za tiste, ki imajo rojstni dan. Ponedeljek, 3.februar, 20.00, ČAJ ZA DVE - Partljič - Raponja Mali oder - za izven
Torek, 4.februar, 20.00, KING KON-GOVE HČERKE - Walser - Jamnik, Komorni oder - MODRI C Sreda, 5.februar, 20.00, KING KON-GOVE HČERKE - Walser - Jamnik Komorni oder - ORANŽNI C Četrtek, 6.februar, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH - Silver - Strelec Mali oder - ZELENI A
Srečanja J
Ptuj
Četrtek, 30. in petek, 31. januarja,
srečanje slovenskih mladinskih centrov, Terme Ptuj, Center interesnih dejavnosti.
Sobota, 1. februar, 20.00, srečanje članov club Marine z show programom (prikaz japonskih mečevalnih veščin, bodypainting, Elvis show...), Club Marine, Mariborska c. 15; Vstopnine ni.
TVPtuj )
Sobota, 1.februar, 21.00 in nedelja 10.00, glasbena oddaja ""Silvestr-ska naj viža"" s priznanimi slovenskimi pevci in glasbenimi skupinami in oddaja Rudija Klariča ""Kako biti zdrav in zmagovati"".
Delavnice )
Ptuj
Sobota, 1. februar, 10.00, ustvarjalna delavnica VALENTINOVA PRESENEČENJA. Prijave so potrebne (zaradi priprave materiala) na tel. 780 55 40 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. Kotizacija 1500 SIT; CID Ptuj. Prsetinci
Petek, 31. januar, 10.00, tečaj O PRIPRAVI OCVRTEGA PECIVA; gasilski dom Pršetinci.
vabimo@radio-tednik.si Objava je brezplačna!
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA, OBJAVE
RADIOlllTEDNIK
Izdaja:RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o.
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Naro~ni{ka razmerja: Majda [egula (02)749-34-16. Cena izvoda je 230 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev.
Transakcijski ra~un: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
J
jUUjJJJ^
ŠfajerskenaviGe Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomo~nica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Slavko Ribarič Uredništvo:
Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar
E-mail uredništva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail: nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
narocila@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39
Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10,
Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 1. februarja Velimir Trifunac, dr. stom.
ZD Majšperk
Skromno, tiho je živel, za nas delal in trpel, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se oči. Kako boli,
ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Janez - Johan Kozel
SPODNJI LESKOVEC 16
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, dedka, pradedka strica in tasta se iskreno iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so ga pospremili k ve~nemu počitku.
Vsem hvala za lepe vence, cvetje, sve~e in darovane sv. maše. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem cerkvenega zbora, hvala obema govornikoma za ganljive in tolažilne besede: g. Janku Kozelu iz KS in sodelavcem Karoserist g. Jožetu Gabrovcu.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu za opravljen obred in za odigrano Tišino.
Vsi tvoji, ki te imamo radi
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina in brata
Andreja Kokola
IZ PTUJA, UL. 25. MAJA 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, znancem in prijateljem, predvsem najdražjemu Boštjanu Vinkoviču, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, izrekali globoko sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Veri Kokol in sestrični Metki Hercog za besede slovesa, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, Komunalnemu podjetju Ptuj, sodelavcem firme MTD iz Majšperka, podjetju Sava Guma Ptuj, Slovenskim železnicam in EKD Veseli korant.
Njegovi najdražji: oče Stanko, mama Milena, sestra Liljana z Jernejem
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in moj naj nasmeh vam v srcih živi.
V SPOMIN
27. januarja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil nadvse dragi mož, oče, dedek in tast
Ivan Petek
IZ GAJEVCEV 34
Ko so zamrli nežni zvoki violine, ko je utihnil tvoj glas, ko se je ustavilo tvoje plemenito srce in pridne roke, je ostala neizmerna bolečina.
Za vedno ostajaš z nami, v naših srcih, na vseh naših poteh.
Vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Veroniki in Juriju Žeraku
IZ PLANJSKEGA 22
Minevata dve in sedemnajst let, odkar vaju ni več med nami.
Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate sveče na njunem grobu.
Njuni najdražji
Tebe ni, srce boli, grenka solza po licu drsi. Ostajajo še le spomini na tiste dni, ko skupaj bila sva še jaz in ti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
Janeza - Vanija Mlakarja
IZ GRAJENE 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu poklonili cvetje, sve~e in darovali za sv. maše ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Iskreno hvala g. župniku za opravljen obred, sodelavcem in pevcem Komunale Ptuj za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Maher in Komunala Ptuj, ge. Veri za molitve in poslovilne besede, gasilcem Grajena in delavcem Pošte. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: mama, brat Branko z Marico, nečakinji Eva in Ana
OBVESTILO
Vse zainteresirane obveščamo, da smo v prostorih občine Mar-kovci razgrnili
osnutek sprememb in
dopolnitev Zazidalnega načrta za INDUSTRIJSKO CONO NOVI JORK,
ki ga je izdala družba UMARH iz Ptuja.
Javna razgrnitev bo potekala v
času od 31. januarja do 6. marca 2003. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani dobijo informacije in pojasnila v zvezi z Osnutkom sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za OBRTNO CONO NOVI JORK v Občinski upravi Občine Markovci, Markovci 43. Na navedeni naslov lahko podajo tudi pisne pripombe na vsebino osnutka sprememb in dopolnitev. Po javni razgrnitvi bo organizirana javna razprava, ki bo 6. marca ob 17. uri v prostorih Občine Markovci.
OBČINA MARKOVCI
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
MGEmiimmim
če ste osamlieni, vam pomaga Agencija Evrina (resne zveze, prUateUstva, možnost osebnega razgovora)
031 S91 128
www.evrlna«p.sl
Ni res, ne more biti res, da več ne boš doživljal jutra in večera,
bil si naš vzor, naša moč, naša ljubezen.
Skupaj s tabo smo se življenja veselili,
skupaj s tabo se z boleznijo borili in na koncu te izgubili.
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči,
veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, tasta in dedka
Alojzija Kirbisa
IZ NOVE VASI 29 PRI MARKOVCIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, nam pa ustno in pisno izrekali sožalje. Posebno hvala Gregečevi Haniki za ure tolažbe in pomoči našemu očetu. Hvala tudi ge. Jožici za nego in oskrbo. Hvala č. g. župniku Janezu Maučecu za opravljen obred in sv. mašo, govornicam za ganljive besede slovesa, pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala tudi PP sindikat Perutnine Ptuj, občinska uprava Občine Markovci, Komunalno podjetje Ptuj, Davčni urad Ptuj, sindikat Talum Kidričevo, KK Nova vas, PGD Nova vas, Etnografsko društvo Markovci, FD Markovci, [D Markovci, DFDK Spuhlja za darovano cvetje.
Posebno se zahvaljujemo zasebni ambulanti splošne prakse dr. Brigiti Baklan in zdravstvenemu osebju za obiske na domu za lajšanje bolečin. Hvala tudi praporščaku in zastavonošu.
Žalujoči: sinova Slavko z Elico, Marjan z ženo Jožico, hčerke Sonja z možem Brankom, Štefka z možem Dušanom, Dragica z možem Martinom, vnuki Damjan, David, Denis, Primož, Andrej, Matej, Uroš in Saško ter sin Slavko z družino
Spomin ...
edini, ki ostane močan nad vsemi, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne!
V SPOMIN Antoniji Cestnik
6. januarja je minilo 21 let žalosti, odkar te ni več med nami, draga mama, babica in prababica.
Matevžu Cestniku
Tih in boleč je spomin na 28. januar, ko je minilo leto dni, odkar si nas zapustil, dragi oče, dedek in pradedek.
Oči zapremo in v spominu vaju vedno znova uzremo. Žalostno in boleče je ob vajinem grobu, vedno polno lepih je spominov in hvaležnosti za vse, kar sta nam dala. Nikjer vaju ni in to tako zelo zelo boli.
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima podarite cvet in prižigate lučko v spomin, se iskreno zahvaljujemo.
Vajini najdražji
	OGLASI IN OBJAVE
	
M.AMA, ni te več na pragu, ni te več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
V SPOMIN
Skrita bolečina spremlja spomin na 19. januar 2001, ko si nas za vedno zapustila, draga mama, ta{~a in babica
Lizika Jakop
IZ GRADIŠČ 53, CIRKULANE
Hčerka Metka z družino
Skromno si Uvela, v življenju mnogo pretrpela. Nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da nehala bi trpeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in sestre
Marije Hauptman
roj. Potrč
IZ VINTAROVCEV 37
V globokih trenutkih žalosti smo spoznali, koliko dobrih ljudi nam je stalo ob strani, nam s stiskom roke, lepo besedo in z dejanji pomagalo deliti bolečino. Iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše.
Vsi njeni
V grenki nasmeh zažarelo je lice, stisnili roki smo vam za slovo, slišali niste več krikov resnice, šli ste za vedno nazaj vas ne bo.
H'vala vam, mati, za rojstva življenja, hvala za čast za ljubezen, skrbi, hvala za bisere, vaše trpljenje, mati, naj večna vam lučka gori.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, mamike, hčerke, sestre in svakinje
Marije Zavec
IZ MALE VARNICE 8
se zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami, nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala za vse molitve, ki ste jih namenili za dušo pokojne. Hvala za darove za cerkev, za sv. maše, sveče in cvetje. Hvala g. župniku za opravljen obred, organi-stu ter pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede ter za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste ji v času življenja storili kaj dobrega. Zahvala velja oddelku za intenzivno nego za lajšanje bolečin.
Žalujoči: njenih deset otrok, mama, svakinje, svaki, osemnajst vnukov, sestra, brat ter ostalo sorodstvo
Delo, ljubezen in trpljenje
bilo tvoje je življenje.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok,
katere cenil bo še pozni rod.
Nam ostaja praznina in velika bolečina.
Pomlad v vinograd bo prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla,
zajokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, tasta, dedka in pradedka
Franca Repa
IZ TRNOVCEV 1, SVETI TOMAŽ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, maše, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, zastavonoši, vsem govornikom, PGD Trnovci, LD Sveti Tomaž, kolektivu PMP Zavrč, ŠD Žoga Zavrč, kolektivu MP Gederovci in Kuzma ter vsem ostalim.
Žalujoči: žena Lizika, hčerka Slavica, sinovi Marjan, Ciril in Daniel z družinami
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Ivana Tropa
IZ LITMERKA 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala velja medicinskemu osebju intenzivnega oddelka ptujske bolnišnice in dr. Vugrincu, govornikoma ge. Jožici in g. Bojanu, duhovnikoma za opravljen obred, pevcem in godbenikom za odpete in odigrane žalostinke ter pogrebnemu podjetju Aura.
Hvala kolektivu OŠ Velika Nedelja s podružnico Podgorci in
podjetju Carerra Optyl Ormož.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: žena Marinka, sin Robert in hčerka Andreja z Denisom
Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
Antona Kukovca
BUKOVCI 174
izražamo iskreno hvaležnost prav vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste se od blizu in daleč prihajali poklonit njegovemu spominu, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, ga spoštljivo spremili na njegovi zadnji poti, z nami pa iskreno sočustvovali.
Zahvala velja vsem govornikom za besede slovesa, rogistom za občuteno slovo, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in podjetju Mir za opravljene storitve. Posebno cenimo vso pozornost, čast in spoštovanje lovskih družin Markovci, Cirkulane, Sv. Marjeta in Podlehnik, Cer-tusa, d.d., ZŠAM Ptuj, DU Markovci in OŠ Markovci. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj za skrbno nego. Vsem iz množice žalnega zbora iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivana, otroci z družinami, sestri in brat
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
31. januarja mineva eno leto žalosti, odkar smo se poslovili od dragega očeta, dedka in pradedka
Vincencija Križanca
1913	- 2002
Prav tako mineva 15. maja 40 let od smrti drage mame
Marije Križanec
1914	- 1963
IZ SESTRŽ 26
Hvala vsem, ki prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob grobu.
Vajini najdražji
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka in pradedka
Franca Pravdica
IZ HRASTOVCA 7 PRI ZAVRČU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku Pasičnjeku za pogrebni obred. Hvala kolektivu Doma upokojencev Ptuj za izraženo naklonjenost in pomoč. Prav tako hvala zdravnici Mili Saftic. Hvala tudi pogrebnemu podjetju MIR.
Hčerki z družinama, sinova z družinama, vnukinja z
družino in sestra Neža
Nisem umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla sem zato, da sem nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Ane Turkus
rojene Golc
IZ ZG. PRISTAVE 23/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala sestram Angeli, Jožici in Mariji z družinami, še posebej pa sestri Tilčki z družino za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, Društvu upokojencev Dolena, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: Marjeta in Anita z družinama
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprite se, utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete in sestre
Nežike Podhostnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ji poklonili ob zadnjem slovesu, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala g. župniku Vajdi za lepe besede in tolažbo ob obisku v času njene bolezni. Hvala vsem pevkam in pevcem, govorniku in pogrebnemu podjetju MIR. Hvala osebju int. oddelka SB Ptuj za ublažitev bolečine v zadnjih dneh njenega življenja.
Žalujoči: njeni najdražji
Tvoje pridne roke,
pošteno in dobro srce
so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
Martine Bek
IZ MLADINSKE 5, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala osebju urološkega oddelka bolnišnice Maribor, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
PODPECA / GRADOVI IZ SNEGA
Matjaž in Aleniica v snežnem gradu
V soboto je v kraju Podpeca nad Črno na Koroškem enajsto zimo zapored potekala prireditev "Gradovi kralja Matjaža". Organizatorji "Park kralja Matjaža z.o.o" so v sodelovanju z ob-cino Črna na Koroškem in številnimi društvi pripravili prireditev z rekordno udeležbo. 84 ekip z vec kot 550 udeleženci iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine se je pomerilo, kdo bo najbolj očaral obiskovalce. Pri tem so se trudili tudi Ptujčani.
Ob 10. uri so se udeleženci podali z orodjem proti kupu snega, ki ga tokrat ni zmanjkalo. Najbolj se je obneslo žaganje sneženih zidakov ter prevoz s sanmi. Do večera so ustvarili gradove z raznolikimi upodobitvami kralja Matjaža in Alenčice.
Število udeležencev in ostalih obiskovalcev prireditve je organizatorje presenetilo, gneča v šotoru je bila nepopisna, saj se je proti večeru že v Črni na Koroškem pričela kolona avtomobilov z radovedneži, ki so želeli videti ustvarjeno snežno lepoto v soju bakel in sveč. Organizatorji so tudi naslednji dan, v nedeljo, pripravili zanimiv program za otroke in ostale obiskovalce.
Maida Frldl
Nekaj metrov visoka reliefna upodobitev Matjaža in Alenčice je navdušila romantične duše.
V začetku je bil velik kup snega...
SPUHLJA / 11. KORANTOV SEJEM
Od sveinice naprej v kožuhe!
Čeprav je do pusta še dober mesec, bodo po starem ljudskem izročilu takoj po svečnici (2. februarja) koranti že lahko pričeli svoje poslanstvo. In ker se je treba tudi na to pripraviti, so v kulturnem društvu folklornih dejavnosti Korant iz Spuhlje minuli konec tedna pripravili že 11. Ko-rantov sejem.
Napoved vremena za Slovenijo
--)	Danes bo spremenljivo do pretež-
Čenasvečnico(2.feb.)deži,	^^	no oblačno, več oblačnosti bo jutri.
se kmalu pomlad oglasi. 2/-3	W^ . ^ V	Čez dan bodo kratkotrajne, snežne
plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, najvišje dnevne od -1 do 5. V noči na petek bo začel pihati SZ. V južnih in jugovzhodnih krajih bo začelo rahlo snežiti.
Obeti
V petek bo oblačno, občasno bo predvsem v južnih in vzhodnih krajih rahlo snežilo. Hladno bo in vetrovno, dne'vne temperature bodo v notranjosti Slovenije ostale pod ničlo. V soboto se bo delno zjasnilo, veter se bo še nekoliko okrepil.
fS
d.o.
• TRGOVINA •VODOVOD
O.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
V dvorani gasilskega doma v Spuhlji je bilo konec tedna precej živahno. Foto: MO
V dvorani gasilskega doma v Spuhlji je bilo v soboto in nedeljo kar precej živahno, rabljene ko-rantije in opremo pa je zamenjalo kar precej lastnikov. Cena rabljenih korantij oziroma kožuhov in kap je bila glede na velikost in starost od 10 to 70 tisočakov, cena rabljenih zvoncev pa glede na surovino in izdelavo od 5 do 30 tisočakov za komplet. Kupiti ali prodati pa je bilo možno tudi ko-rantovo opremo, kot so ježevke, pantlji, rože in gamaše ali štulpi.
-OM
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
hĚ
CRNA KRONIKA
SOVOZNIK UMRL
23. januarja se je zgodila na Maistrovi v Ptuju prometna nesreča s smrtnim izidom, o kateri več pišemo na 6. strani.
DOMAČA OROŽARNA
21. januarja so policisti PP Ptuj opravili hišno preiskavo pri M. Ž. iz okolice Ptuja zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, saj naj bi osu-
mljeni 11. januarja okoli 24.00 ure v Hajdošah pred gostinskim lokalom Katarina streljal z neznanim vojaškim orožjem. Pri hišni preiskavi so policisti našli in zasegli malokalibrsko puško, avtomatsko vojaško puško in malokalibrsko puško znamke z daljnogledom in dušilcem zvoka. Zoper M. Ž. bodo zaradi kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti podali kazensko ovadbo.
VLOMIL V HIŠO
26. januarja med 17.20 in 18.00 uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Ptuju, Lan-gusova ulica 18, last F. in S. S. Iz hiše je odtujil več kosov zlatnine in nekaj denarja. Materialna škoda znaša okrog 300.000 SIT. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo.
ZGOREL TOVORNI AVTOMOBIL
22. januarja okoli 20.30 ure je izbruhnil požar na tovornem avtomobilu s prikolico znamke Renault premium, last I.M. iz Lenarta, ki je bilo parkirano na ograjenem parkirnem prostoru v Sp. Por-čiču. V požaru je bilo v celoti uničeno tovorno vozilo ter del prikolice, materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 5.000.000 SIT. Ogenj so pogasili gasilci. Policisti zbirajo obvestila o vzroku požara.
"STROKOVNJAKA" UKRADLA KIPEC
22. januarja okoli 12.15 ure sta prišla do stanovanjske hiše v Zg. Porčiču, last A.V., dva neznanca in se predstavila kot delavca spomeniškega varstva. Vstopila sta v prostore in iz sobe odtujila zgodovinski leseni kip sv. Florijana, star okoli 280 let, ter z njim odšla neznano kam. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša okoli 2.000.000 SIT. Policisti storilca iščejo.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Marija Vidovic, Moškanjci 72, Gorišnica
-	Tadeja; Marija Meško, Drstelja 18, Destrnik -Anemari; Suzana Kristl, Volkmerjeva 9, Ptuj - Klaro; Darja Mojzeš, Podgorci 111 - Nejca; Bernarda Sagadin, Doklece 10, Ptujska Gora - Anjo; Irena Horvat, Podgorci 62 - deklico; Tanja Fric, Gorišnica 155/a - Mojco; Zdenka Železnik, Kocice 17, Žeta-le - deklico; Aleksandra Rudolf, Lešnica 39, Ormož
-	Niko.
Umrli so: Marija Zavec, rojena Šmigoc, Mala Var-nica 8, rojena 1930 - umrla 18. januarja 2003; Angela Tominc, rojena Medved, Cirkovce 26, rojena 1919
-	umrla 19. januarja 2003; Marija Korenjak, rojena Petrovič, Medribnik 28, rojena 1926 - umrla 19. januarja 2003; Jožef Pihler, Spodnji Velovlek 24, rojen 1927 - umrl 17. januarja 2003; Milan Breznik, Podvinci 95/a, rojen 1955
-	umrl 19. januarja 2003; Alojzij a Ferk, rojena Sven-šek, Vičava 108, Ptuj, rojena 1912 - umrla 21. januarja 2003; Anton Ku-kovec, Bukovci 174, rojen 1925 - umrl 20. januarja 2003; Marijan Jus, Lešje 41, rojen 1950 - umrl 21. januarja 2003; Jožef Mataln, Ložnica 26, rojen 1925 -umrl 19. januarja 2003.
mialkof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriíína vrata -daljinski pogoni -kljnčavničai-skadela
-	manjša gradbena dela
PLESNI CENTER
Plesni tečaj za odrasle
Hip Hop
za srednješolce
Volkmerjeva c. 26, Ruj infotel 02 748 14 46 wvwv. mambo-ptuj .com

TRGOVINA, STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in elelđrično orodje
•	vodovod in toplovod
•	oifovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_