738
Janko Kos
Pesmi
Cveto Preželj
POMISLI NA    Iz spanja se prebudi. JUTRO    Ne obstane. Ne v sanje, naprej, naprej. Rokam prepove vse, očem nevidnost. Oče ne te podobe, ko so desetletja že mimo. Premika se zatohli dimnikar in ko podreza žerjavico, potemni.
Za temo ne ostane dovolj prostora. Pretesno omaro prestaviš in ne najdeš več soseda.
739                                                                                                                                      Pesmi
SREČNO VSELJEN    Sežeš po daljnih krajih, v NOVO STANOVANJE    presenečenju podariš nilskega konja,
stehtaš ga in se mu nasmehneš v kopalnici.
Prvo jutro v novem stanovanju prikriješ in se priklanjaš dvigalu, ki ne deluje. Čaka, da se skloniš k urnim kazalcem in jih ne prepoznaš. Dišiš po konjaku in se smehljaš. Nilskega konja si pustil na preprogi s prijatelji. Zaklenil si ga in odvrgel ključ.
ČE NI VSEGA DOMA    Prazne oči. Osivele roke stresajo drobtine in ledene.
Časopis so prinesli,
razdali dobroto
in brez dobrega kruha odšli,
ker ni bilo vina
in ne potic,
kot se spodobi.
V mestu so vrste,
oči prepočasne,
v beton zazidane
samopostrežbe.
Izgubiš se.
Med prazniki preložiš
stare rjuhe.
Dolgčas se bo prebudil
in ne bo ponižno prosil.
Nikogar ne bo med te stare omare.
Ne vedo naslova.
Pišejo v prazno
med te hiše . ..
Dvigajo se,
prebirajo samo konec romana,
sklonjeni sedajo
k svoji večerji,
v kodraste lase
stresajo nemoč.
Ne vedo naslova stare matere. V prepolnih predalih so razmetani papirji.
NE VEDO NASLOVA
740
Cveto Preželj