l/ jM a % I ""3"*^ tedenSke OOVICC  Romunska vJada le podržavlla DetroleiBko induatrijo v Romuniji. Država Je zasegla vse po rnorake in rečne ladje, katerlh LaataiM ao bili  Rorounsko iiradno poročilo pravi, da gorljo nokateri petrolejsiki vrelei v Ramunlji, vendar da fi.^T^rTJT™ ^*0™ *"" ^1"-  Gemeral Antonescu, dlfctatar Ramunite. 1e pre- vze! vodstvo vseh romunskih boievniških organlzacij. ""jcwiraK.ni orgaru  Novi šef italijanakega gemeraLnesra št&ba eeneral CavaUero, kl velja za zastopnika »hltolivit« vojne«, se bo sestal v najkrajSem času z vrhov- nim poveljnikom nemške voiake maršalom Keitelom.  Grki ao zasedill doadej emo tretjino Albanlie * 300.000 prebivaloi.  Pri Turinu v gomji Italiji je padlo 7. decembra  vojaško letalo na tla. Ubili so se vsi potruki, ki so biii člani v komisiji za premirje Italije 3 Francijo.  Med 3mrtnimi žrtvajDi sta dva italijajiska gene rala.  Znani maršal in guverner itaJijansike afriška koIo':rLiJe Libije Graziani je sam izjavil, da odstopi z odgovomega položaja. Muflaolini Grazianijeve 091*^6 ni sprejel. Angleži so ?a&eli v severni Afriki z ofenzivo. |Prvo urax3no poročilo pravi, da so ujeli štirl tisofi Italijanov, med temi tudi enega generala, povelj- nlk *neki general) oaze, katero so Ajigleži takoj P™1 dan zasedli, pa je padel. Angleži nastopajo z vojno mornarico, letalstvom isn motoriziranimi če- i^3-111^  Nemška delovna organizacija je dogradUa v štirih mesecih pod vodstvom dr. Tota veliko obrarnbno 6rto vzdoiž vse obale od Nizo7emake do 61^^116^ zaliva. Linija je obrambnega značaja  in bi naj onemogočila angleški vdor v Evropo.  V noči na 9. december so izvršila nemška le- ta!af df ]ei najatra&ieffš)^ J^pad na London. Na me,st?,^ m° vržemh ™0.000 kg rosunih :n zaz,g^ruh oomb. . ^ ..„ A. ..... \ ^.S^J9 v «u zadnjih noči 3traho%ito bom^ardirali Dusseldorf, k,er je mdustnia močno ra^*^lta- P«>1« tega so prav tato bombardirali nem^ka «>P«r>Ma v zasedeni Pranciji m Holandiji  Francoski maršal in predsedmik vlade Petain i.e  odklonil nemško liaročilo za izgradnjo 2000 letal, s čimer bi naj bUa amanjšana brezposelnost v  Franciji.  DeJovanje podpredsednika francoske vlade Pierra Lavala se zdi Nemcem prepočasno, maršalu in  predsedniku francoske vlade. Petainu pa prehitro, zato I>aval po poročilih ne bo dolgo v francoskl vladi. V francoske Sole je zopet uveden verski pou':, ki je bll vržem poslednjii ix Sol v Franciji leta 1923. Vojažka letala, ki se sedaj proizvajajo v Združenih državah Severne Amer-ike, so najboljša izmed vseh, ki jih izdolujejo kjer koli na avetu. Ameriške lad.jedelnice ao tako povečaie svoj program za gradnjo ladij, da izdelajo vsakih 12 dni novo trgovsko ladjo.