c. post. Ce po čel Posai,.. -)4 Maegio 8 ništvo: Trs., 4 &b čine ene kolone , 688 Dr. Henrik Tuma U: .. L 18 20 .... 9-10 .... 4-60 cdništvo In uprav-. Za vsak mm viso- „ vi,, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 ce...., uguvsKi in obrtniški oglasi 60 cest — Plača se vnaprej. Gr DELO V Rimu blagoslavlja papež katoliško mladino, ki ima namen braniti bele organizacije pred tašistovskimi navali in ji pravi: »Usmiljene je ena krščanskih čednosti. Ampak proti nekaterim je potrebno nastop ti z oboroženim Trst, 28. septembra 1922. - Leto IH. - Štev. 149. GlaSilO KOmUlliStifa* Stranke Italije V Brnu na Moravskem defilira tisoč in tisoč mladih „Orlov“ pred nadškofom, kakor redna armada pred generalom, pripravljena preliti tudi kri za svoje ideale. Kdo bo še obsojal komunistično mladino, ko se poslužuje v boju za svoj in obstanek svojin starišev, tudi nasilnih sredstev? rei riKio sovjeiov vorseiijesi Poraz angleškega imperializma Med tem ko se čestiti zastopniki antantnih velesil pripravljajo na novo kon-ferenco, se v nas utrjuje vera, da ho sila razmer uničila tisti diplomatični umotvor, ki se rnu pravi versailleski mir. Ruska rdeča armada je prva pričela tako uničevalno delo s tem, da je z oj-strino svojih bajonetov raztrgala tisto reakcionarno zvezo, ki je bila pripravljena proti ruski revoluciji. Amerika je tako uničevalno delo nadaljevala s tem, da je vrgla na versail-lesko pogodbo ogromno množino svojih zlatili dolarjev. Dolar namreč trga papir z enako silo kakor bajonete. Amerika je na tak način uničila angleško hegemonijo na morju. Mark Sullivan, ameriški zgodovinar, je imel popolnoma prav kadar je trdil, da ni noben admiral potopil angleških ladij kolikor jih je uničil ameriški zunanji ministar House, ki ni pri tem riskiral nobene pomorske bitke. Kar se pa tiče tistega dela versailles-kega miru, ki je določal vojno odškodnino, ki bi jo bila morala plačati Nemčija, ni bilo treba niti bajonetov niti dolarjev da se ga uniči. Ta del pogodbe ni imel nikdar nobene vrednosti prav radi tega, ker je bila Nemčija brez dolarjev. Ostane še vprašanje ali bo rešena zadeva vojne odškodnine pred polomom ali po polomu nemške buržoazije. Sedaj se nahajamo v trenotku, ki uničuje oni del versailleske pogodbe, ki se tiče vzhoda. Turška zmaga nad Grško znači poraz Angleške. Lloyd George je velik prijatelj grškega bogataša Basilija Za-kharova. ki je poglavitni steber tvrdkte Vicker in drug. in poglavitni denarni zalagate!j grške države. Vsled tega prijateljstva je dobila Grška od Anglije za sedanjo vojno 4 milione šterlingov. Omenjeni grški bogataiš tvori namreč vez med gr Ikim in angleškim kapitalizmom. GršM kapitalizem predstavlja na vzhodu že dolgo ijasa sem upliv angleSkega kapitalizma. Boj, ki ga vodi bivši mini ster Venizelos proti grškemu kralju Konstantinu, ni dejansko niči drugega nego boj, ki se vrši na Grškem med an gladkim in francoskim kapitalizmom. Venizelos je mož francoskih tvrdk cCreusot«. Schneider in pariške banke «Uniom>. Kralj Konstantin je pa zastopal angleška tvrdke Viekers in drug ter »British Tradc Corporation«. Danes je na Grškem poražen angleški kapitalizem enako kakor je poražena grška vojska. Za Angleško pa gre tu za stvari, ki so br.-lj resne od na j večjega trgovinskega poraza. Turki hočejo imeti Tracijo, Upu-prebivajo po večini Grki in Bolgari, za katere se Anglija močno interesira. Pa ne da bi se Anglija zanimala za Grke in Bolgare radi narodne enakopravnosti. Saj je radi narodne enakopravnosti dovolila Anglija, da se je izračilo Franciji. Poljski in Cehoslovaški veli milijonov Nemcev. Gre za drugo. Zadeva Traeije je zvezana s zadevo dardanelskih ožin, Carigrad je sicer formelno okupiran po vojaških oddelkih vseh zaveznikov. Dejansko je pa glavno mesto sultanovo v angleških rokah Tako vsaj trde oficiel-ni organi francoske vlade, ki je nedvomno o teh rečeh dobro informirana. Iz vsega tega je jasno razvidno, da se bo morala boriti Turčija, ako l)o hotela dobiti Tracijo, proti sovražniku, ki je močnejši od Grčije. Anglija je od nekdaj spretna v tem, da prisili druge naj se bore zanjo Sedaj sili v boj Malo Antanto. Polkovnik Re-pington (Angleži), ki ima baje nalogo, da brani mir na . . . Balkanu, jo dejal, da bi okupacija Traeije od strani Turkov močno škodovala interesom narodov, ki bivajo oL> Črnem morju. Kaj to pomeni Cchoslovaška nima nobenega morja. Jugoslavija ima le kos Jadranskega morja. Ostane Rumunija, ki sama ne ve prav dobro kaj hoče in sicer zato ne Ker ne ve ali bi se naslonila na Angleže ali na Francoze. Oh Črnem morju pa imamo, glej štaien ta, tudi Bolgarijo, Sovjetsko Rusijo, Sovjetsko Ukrajino in Sovjetsko Georgijo. To so države, za katere se polkovnik Re-pington ni zmenil. Slabo! Sovjetska Rusija sc je sicer odpovedala imperialistični politiki, oni carski in Mlljukovi. Kljub temu ima o-na velik interes na tem, da se reši dar-danelsko vprašanje na način, da ne bodo trpeli škodo narodi, ki bivajo ob Črnem morju. In ona ne bo priznala nobene rešitve, ki bi bila sklenjena brez njo. Angleški imperializem, ki jc bil ranjen v Mali Aziji in v Trociji, j,, dobil brco tudi v F.giptu in Mezopotamiji, Po vojni se jo angleški imperializem ustrašil preporoda v islamskem svetu, /ato jc pričel napram svojim musliman st im podanikom operirati z neko liberalno politiko. ITiče! je namreč deliti patente narodne neodvisnosti. Ko je v pretevenotn mesecu februarju spravil v zapor Zagiul pašo in vse voditelje egiptovskega narodnega gibanja, jc angleški imperializem proklamiral neodvisnost Kgipin. Takemu neodvisnemu Egip tu je vsilil novega kralja, ki ima za so-1 oj le angleško kanone, ki so ostali v svobodni deželi. Voditelji egiptovskega gibanja, ki niso bili še aretirani, so v mesecu juniju izdali močan protest proti angleški tiraniji. Zalo so prjA|j v neodvisnemu F.giptu voditelji narodnega e giptovskega gibanja pred angleško v o ji.Gko sodišče, ki je darovalo vsakemu voditelju po 7 let ječe. Drugi odbor ki ic ponovil protest, je tudi prišel prod angleško vojašlko sodišče. In vendar so ljudje ploskali Rloyd Georgeu kadar |e 27 februarja dejal: Egipčani imajo se-dnj prosto na razpolago, da si ustvarijo življenje in zakone po svoji volji. Nova egiptovska vlada obstoji le pb v,lji angleškega vojaštva. Ta vlada ni bila in ne more biti od nobenega izvoljena. Suj l>i pa bilo tudi smešno govoriti o volitvah, ki bi se 'vršile v varstvu angleških vojakov. Zakaj drži Anglija svoje vojake v Egiptu? Zato ker jo skrbi sueški kanal. Vsa nesreča egipčanov je v tem, da so se rodili ob sueškem kanalu. Ako bi bivali Egipčani v Rusiji, v do movini komunistov, kakor n. pr. vlado Penze in Tambova, tedaj ne bi imel Lloyd George nobenih pomislekov in bi prav zares priznaval potrebo popolne egiptovske neodvisnosti. Tudi v Mezopotamiji so ustanovili an-gleži neodvisno kraljevino, ki so jo, seveda, v naprej oprostili petrolejskih izvirkov v Mošulu. Vsa neodvisnost Mezopotamije obstoji v tem, da se mora pustiti neodvisno ropati. V zahvalo je pa dobila Mezopotamija angleške polke in v dar kralja Faysala, ki ga je general Gouran, (ustanovitelj «neodvisnih» dežel na račun Francije), zapodit iz Sirije. Angleži trde da je Faysal izvoljeni kralj. Kako? Na čisto lep način: Vprašali so Angleži poglavarje arabskih plemen ali žele imeti Faysala in angleške zlate denarje in navdušenje poglavarjev arabskih plemen je bilo veliko. Toda zlat denar v rokah poglavarjev arabskih plemen zamore imeti uoorna-kovane uspehe. Gospod Cox, angleški general, je šel pred dnevi obiskat mezopotamskega kralja. Tam je slišal prav na glas govoriti proti Angliji. Kaj se je zgodilo? Posledica je bila da je kralj Faysal nenadoma zbolel in njegovi ministri so lili vsi aretirani. Ne vemo natančno kakšno borzen i-ma kralj Faysal. Ne verjamemo, da je bolan le na slepiču, kakor to trdi angleško časopisje. Nam se zdi, da boleha Mezopotamija na drugi bolezni. Preveč ima pijavk in te se morajo odstraniti, drugače ne bo okrevala. Da zaključim: Kar karakterizira angleški položaj na vzhodu je polom pogodbe, ki je bila narejena v Versaillesu. Ta kos papirja je že ves raztrgan. Kadar se zgodi, kakor je sedaj slučaj Rusije in Turčije, da se organizirana sila mudi pri tem, da ga raztrže popolnoma, tedaj začno dogodki prehitevati voljo človeško. Drugače gre delo bolj počasi. V obeh slučajih je pa enak vspeh. Uničenje versailleskega miru je pričelo in bo šlo naprej ker je ni sile, ki bi to delo ustavilo. KARL RADEK. Na okup! Opasnost neposrednog rata još nije prošla, pa da i jeste, bila bi samo odložena za neko vreme. Nest o ranije, ili neslo Kb sni je — svejedno: rat če da izbile i on če da bude strakan. Tim strašniji če da bude — (čim kasnije nastupi, čim više se zaoštre interesi pojedinili kapita-lističkih grupa; a još straštniji tim sto proletariat mora zbilja da ga učini poslednjim imperialistiikim. ralom, jer svaki mir postignut imperiulisti&kim ratoni ne mažle da bude drugo več samo spre-manje novog i strašni j eg rata. — Anarhisti-ki kapitalizem je preživeo svoje i s tim kapitalizem uopšte. Proizvodnja i podela moraju da se koncentrisu (usre-dotoče), ili kultura da se razori sasvim. To koncentriranje u kapitalističkom sistemu moglo bi samo tako da se provede kad bi sva proizvodnja bila u rukama jednog kapitalista, ili jedne organizovu-ne grupe kapitalista i kad bi se time uni-štila konkurencija. Ali zec bas u torne i leži! lvonkurencija se unistuje konkurenci j om i jedna grupa može da ovlada samo kad u n ihti drugu, šlo znači rat, razai-anje sreclstava za proizvodnja s obe strar.e; a bez tih sredstava nema ni proizvodnje, ni kapitalistiičlke koncentracije. Dakle, kapitalizem sam sebe uni-štava. Medjutim, taj proces kapitalizma u kom on sam sebe uništava, uništava u prvom redu proletariat. Eto to je prvi razlog našemu pokiicu: na okup! Sad, kad se buržpazija sprema da nas otrgne od njivo i tvomicc, da nam raztrgne po-rodične zveze i da nas veže za oružje, kad nas sama buržoazija koneentriše i organizovane naoruja, — mi moramo da budemo spremni da joj valjano odgovorimo i zato: na okup, za poslednji rat! Ali nije to jedirii razlog za naše okup-Ijanje bas sada. Proces rastvaranja kapitalizma tolče bez obzira na držanje proletariata uvelo dalje i vuče nas u sve ečajniji položaj. Pa, ako smo nesposobni danas da preozmemo vlast i da rcorgu-nizujemo čitav poredak društva, ghul i golotinja če nas nagnati da budemo spo sobni sutra, ako no sutra -- preksutra itd., ali jednom tek da! — Stvar jo samo u torno šlo je proces nesmetnnog raspa-danja kapitalizma vezan za u nista vanje kulture za sve vere stradanje proletariata i rudnog naroda uopšte. I ako mi ne budcino sposobni za vremena da reorganiziramo društvo, sve tokovnic kulture (t. j. muke radnog narodu) moraju da propudaju i posle da podje sve . . . izpcEctka. I eto, da to ne dočakamo i da to ne platimo svojim kožama, dakle iz tuko zvenih taktičnih razloga, svo našo stremljenje mora da bude u osposobljo-\iju proletariata da uzme proizvodnjo i podclu u svoje ruke, da je reorganizuio P(' lndndpinia komunizma, da spase čo-vc-čanstvo od pada u varvarstvo. Da se stanc tia put. kapitulističkoj a-narhlji, da so zaustavi dalje propadanje čovačanstva, da sc izidjo iz te krize tru-losti, ladnii ka klasa mora da bode sposobna za jedinstvonu organizirano rovolucionarnu akciju. A biče sposobna za takovu akciju samo u jedinstvenom frontu nepomirljive klnsne borbo. Tc mora da hude jasno svakom proleteru i svakim danom jasnijo. U prošiom periodu nemoči kapitalizma, za vreme i krajem poslednjeg ittipo-rialističkog rata, svelski proletariat se pokazao nesposobnim da prouzmo vlast u svoje ruke. Proletariat Rusijo, soji se jtdini pokazao odvažati i svestan, pre-i zeo jo vlast - Inko u skroz nepovoljnim prilikama - i osiuo ju osamljen. G nodi da če to i proletariat ostalih zemalja uči? niti, ruski proletariat jo po.šuo n susrct bujoueliuiu colog svetu, gladi i netnusti- ni, i bez straha jc podnosio sve strahote; smelo je gledao smrti u oči. i posle tolikih izdaja, posle tolikih poraza, za usuž-hjeni proletariat ostalih zemalja, ruski heroji ostaju jedino sunce nade i izvor pouzdanja u proletersku bodočnost. — Ali da se taj je-tini oslonac proleterske revolucije održi, or: mora da ima usloce za opstanak, da ima veze sa industrial-ndm Evropom. To su kapitalisti vrlo dobro znali i zato su pokusavali svitn sred-sivima da Sovjetskoj Rusiji otseku svaku vezu sa ostalim svetor. i da je pokore, Medjutim, kako smo mi to ranijo predvideli, kriza jc kapitaliste nagnala da se oni pognu pred proletcrskom tvr-djavom. Grupa engleskih kapitalista, kojoj je na čelu Urquiiard i koja je ima-la največi kapitai u Rusiji medju svi'na stranim kapitalistima, koja je najviše štete inmla od koinuniziranja arupne industrije i zato bila najžešei protivnik proletarske države, — ta grupa je pala pred odlučno.Šču, požrtvovanosču i sve-šcu ruskog proletariata. Izmet ju S. Rusije i grupe Urcpihardt sklopljen jo ugo-vor, kojiiu se grupa odrife prava na komuniziranu svojimi i: Rusiji same da dobije 'koneesiju za izkorištavar.je po-duzeča u Rusiji. Priznajo kontrolu rad-ničkih i seljaekih veča, obvezuje se da podigne proizvodnju na predratnu visi-r.u, da paštuje sve radničtke zakone o radu i da preda sva poduzeča u ruke sovjeta kad ovi to budu smatrali za zgodno, i sve to samo zato da nekako izbegne bankrot. Nema sumnje, pobeda prve radničke i seljačke države je velika, i korist za nju je ogromna, te otud za ceo svetski proletariat. Ali taj ugovor i t&kovo obnavljanje ruske privrede donose i kapitalistima neku trenutnu korist; oni stični nove sirovine, nova tržišta i novi profit, te time ubiažuju svoju križu i ot-etžhvaju na-predak svetske revolucije. Medjutim, ni iedan svestan proleter ne može tražiti od ruske brače da svi pomru u bedi zbog toga sito mi ostali nismo bili vredni da im budemo ravni i da tako žalostno padne prva proletarska država — što bi još veča Šteta bila za proletariat, liji najjači stub u borbi sačinjava ervena vojska. — Uostalom kapitalizmu nema leka, te i ovi profiti ti Rusiji rade mu o glavi: kriza kapitalizma če se nest > produžiti, pad malko odložiti, ali Sivjet.ska Rusija če ozdraviti i osnažiti se još više; slom kapitalizma de biti joši strašniji. Ovo od-gadjanje pada kapitalizma —- ako se tako može nazvati — dolazi krivnjom sveg proletariata izvan Rusije, i produžuje samo patnje tog istog proletariata. Ali, zar de proletariat mirno i dalje da se podvrže iskorišlčavanju i pustiti da sve bitke svetske revolucije bije i pobedjuje ruski proletariat sam — za sve nas! Ne. Taj proletariat mora da stupi i sam u akciju, da se bori u jedinstvenom frontu na ccloj ihteruacionalnoj liniji. A da se ostvari taj internacionalni je-dinstveni front revolucionarnog proletariata ,mora prvo da se prikupi proletariat pojedinili zemalja u jedinstveni revolucionarni front. Zato naša parola o jedinstvenom frontu nije samo prazna fraza, več akeioni program. I taj program mora da se ostvari. Na prvi poklic komunista, sve proletarske organizacije vi Italiji su usvojile ideju o jedinstvenom frontu, i one revolucionarne, r centrumaške, i reformi-stičke. Dabogme, svaka u svom smislu i za svoj račun. Poslednja ministarska kriza i generalni 'Sl raj k pokazaše refor mistima da proleterski. jedinstveni front ne može da služi njihovim špekulacijama u korist kapitalizma; otud se oni od-mah postaviše u jedinstveni front . . . . tncolore sa buržoazijom. To ih je dovelo u sukobe sa njihovim centrumaškim dru govima, i rascep socialističke stranke je gotova stvar. Centruma.ši joji uvek trube revolucionarne fraze, osudjuju reformi-zam jer vide da se proletariat ne hvata na reformističke udice, ali samo nemaju nikakvog progi-ama za borbu, naprotiv na sindikalnom polju još uvek podpira reformiste. Bilanca prve faze borbe za jedinstve-ni front proletariata je u glavnom ova: proletariatu se vrača pouzdanje u svoju snagu i on se revolucionizira, skinute su maske reformistima i njima više nemu mesta u redovima proletariata; več su i sami prestali da se nazivaju revolucionarnima i proletariat, k«ji im je ranije verovao, ostavlja ih; krajnji je otpao i sad su centrumaši na kraju, ali u mnogo zbunjenijem i jadnijem položaju — ni sami ne znajti ftta hoče. To je dakle rezultat prve bitke protiv laži i obmanji-vanja, koju smo dobro bojevali. Komunistička stranka ide odmah dalje, goni neprijatelja u stopu, ne da mu, da se osvrnc. Sve su proletarske organizacije osudile reformizam i nazivaju se revolucionarnima — za razliku od re-formistii^ih, ko j e je proletariat ostavio. Apošto znamo da su svi ti smučeni centrumaši isto toliko opasni za proletariat kao i otvoreni reformisti, komunistička stranka poziva u jedinstveni front sve proletarske organizacije, koje se zovu revolucionarnima, za obnovu RadnKkog Saveza, za nove revolucionarne akcije. Svi se odazivaju, samo revolucionarnim maksimalistima gori pod petama, oni je-dini su neodlučni. I prva proletarska akcija večcg stila pokazače i njih u pot-piinoj golottnji svakom proleteru. Tako komunistička stranka čisti proletariat od svili trulih primeša- i sprema ga za odlučmu borbu. Socialistička stranka se raspada. Ali ogromne mase proletariata, koje dosad behu u socialističkim redovima, ostaju n prvi mah dezorganizovane i dezorien-tirane, ne znaju odmah kuda da se o-kreriu. Da spasemo sve sito je zdravo medju njima, mi ih moramo prikupiti u našle redove, pod zastave ervene internacionale, pa da se tako konačno nadjemo ! rame uz ramo u jedinstvenom frontu re-velueionarnog proletariata. A uspečemo u tom samo tako, ako svaki od nas sve svoje snage uloži za ostvarelije revolu-jcionamog jedinstvenog fronta, ako se i arganizirono i po planu svi damo na. rad revolucionarne pripreme. U dobu krize kapitalizma, krize fašizma i socialdemokracije, komunistička stranka inm da izvrši svoj največi histo-rijski zaclatak: da skupi sve revolucionarne snage proletariata, da ih organi-, zuje i povede u pobedu. — Zadatak je ve-j lik i mnogo se čeka od sviju nas . . . Svi na okup! AZ-DUKI. Kako govore dejstva Kapitalisiičn aburžoazija se trudi na vse pčetege, da bi prepričala proletarske sloje, da je na svetu vse prav in vso v najlepšem redu. Posebno skrb posveča svojemu časopisju. Buržoazno časopisja ima namreč nalogo dokazovati potrpežljivim čitateljem, da so meščanske svoboščine in človeške pravice, ki so bile izvojevane v dobi francoske revolucije, žo vedno zajamčene. Ono, buržoazno časopisje, pripoveduje vsak dan, v dolgoveznih člankih in v malih noticah, da vlada na svetu demokracija t. j. volja ljudske večine; da je država za vse enako dobra mati; da smo pred zakonom vsi enaki dri da nima nihSe pravice pritoževati se nad sedanjim družabnim gospodarskim in političnim sistemom. Ali vsa pisava meščanskega časopisja ne pomaga ničesar. Dejstva govore bolj prepričevalno od vseh buržoaznih -učenjakov in ta dejstva 'dokazujejo, da niso demokratične svoboščine in pravice uift več zajamčene; da je demokracija velika laž, da. nismo pred zakonom vsi enaki in da ukazuje v vseli drža voli danes kakor vedno oni, ki ima moč v svojih rokah Kdor to moč poseduje, dela kar hoče Vladu ga pa podpira odkrito ali prikrito. V dokaz da sc ne laAemo, bomo navedli nekatera dejstva. Poslanec Giunta sc baha že dve leti, da je on sežgal Narodni dom. Nam ni do narodnega (loma, kjer so sc zbirali naši slovenski nasprotniki. Kljub temu ostane dejstvo, da je posl. Giunta požigalec, kor je to sam priznal. Požigalec kaznuje ital, zakon na & do 10 let.jeee. Ali je bil Giunta kaznovan Fašist Vocehi je sam priznal, da je on zanetil ogenj pri prvem požigu socialističnega list. «AvRiiti!» Ali je sodnija nastopila proti imenovanemu fašistu? Ne! Po vsej Italiji se požigu delavske inštitucije. Oblast pusti požigalce pri miru in zapita delavce. Fašisti so udrli že v mnogih krajih v privatna stanovanja, kjer so tepli stan> valcc, polomili pohištvo in odnesli razne vrednosti. Oblast je že mnogokrat take fašiste aretirala na licu mosta, pa jih je kmalu potem pustila na svobodo, češ, da jiiso pravi krivci. Kje je tu zajamčena nedotakljivost privatnega stanovanja? V Jugoslaviji so odvzeli mandat vsem komunističnim poslancem. V Italiji pa fašisti javno pretepajo socialistične, ko-munistFne in celo klerikalno poslance, /a tako početje ni bil še noben fašist kaznovan. V nckuterih mestih so fašisti potom svojih odborov javno prepovedali nekaterim poslancem, da ne smejo v niosm domov. Policija ne aretira onih, Ki kršijo osebno in poslansko svobodo, mar več se omeji le na to, da skrtvš-i odpelje poslanca v bolj gotove krajo. Niti tedaj ni nastopila policija kadar so fašisti žugali poslancem s smrtjo. Preteklo sredo sp se vračali fašisti s svojega zborovanja v Vidmu. Imeli so po seben vlak. Pred njihovim vlakom je šel drug osebni vlak, ki je na tiru med Lo5-nikotti in MošJo zadel na bombo, ki je bila docela prazna in ni naredila nobene škode. Bila^ je to pač za to priliko u-domaPena bomba. Od koga, si lahko mislimo, Fašisti so pa ustavili svoj vlak, izstopili in požgali nekaj delavskih hiš v Moši in razdejali nekaj delavskih stanovanj v Ročniku. Trdili so, da je bil atentat naperjen proti njim in da so se morali maščevati nad delavci, ker da so a-tentat izvršili delavci. Poslanec Giunta je pa v Trstu dejal, da primerno maščevanje za atentat bi bilo šele tedaj, ako bi bili fašisti popolnoma upepelili vasi Mo So in Ročnik. Oblast ni aretirala požigalcev pač pa išhe atentatorje. V petek so tržaški fašisti razdejali pro store organizacije pomorskih delavcev. Tudi ogenj so zanetili tam fašisti. Zakaj? Ker je prišel v fašietovsko organizacijo človek, ki jo trdil, da so ga komunisti natepli, ker da je vpisan v fašistov-sko mornarsko organizacijo. Fašisti sami so kasneje dognali, da ni bil dotičntk od nobenega natepon murvo\ da je bil le navaden proVokater. Oblast ni. aretirala fašistov marveč samo provokatorja. S lem je priznala, da bi bili imeli fašisti popolnoma prav, ako bi bi! kdo dotočnega človeka res natepel. Zgodilo se je še nekaj lepšega. Ognjegnsci so dobili te-lcfonično naznanilo, da so fašisti zanetili ogenj v mornarski organizaciji. Ognje-gasci so se odpravili z dvema vozovoma na svoje delo. Na prvem vozu je sedel poveljnik ognjegitscev poročnik RTra. Na cesti pred pomorsko organizacijo je policijski komisar ustavil poveljnika ognjc-RHscev in mu dejal, naj sc vrne, ker da je ogenj ugašen. Poveljnik Uxa je odgovoril, da ima dolžnost in uulogo preprir čuti se o tem na licu mesta. Kor je hotel povoljink ognjegaeeev izvršiti svojr službeno dolžnost in ni liotcl in ni smel ubogati policijskega komisarja, je ta poslednji poveljnika aretiral. Ko jo lnl Risa aretiran, so ga redarji Še obdelali na način ,da so mu raztrgali jopo. Ali mislite, da se jo radi tega kaj hudega zgodilo? O ne! Na policiji so prosili poročnika tiso da no zameri in so mu dejali, da so bo prišel oprostiti tudi komisar, ki ga je do! aretirati. Navedli smo le nekaj dejstev, ki smo jih imeli pri roki. In ta in enaka dejstva, za katero proletariat izve iz delavskega časopisja, govore bolj glasno od vseh naših člankov, Kako vplivajo ta dejstva na ljudsko množice, naj bo v dokaz sledeče: V tem tednu smo imoli priložnost govorili z delavci nokaterih vasic iz Julijsko krajine. V teh vasicah ni več nobeno proletarske organizacije. Terorizem in brezposelnost sta prisilila delavce, da so svoje organizacije in krožke zaprli. Mislili smo, da je tam že zamrla vsakršna delavska zavednost. Pa smo se motili. Povsod so delavci še vedno v duhu z nami. Niti slovenskim narodnjakom in klerikalcem, niti najnovejšim prosvetar-jem se ni posreriilo, da bi te delavce iz-preobrniti. Rekli so nam: Terorizem od strani fašistov in oblasti nam ne dopušča naših organizacij. Strah za naše družine, lci so že itak močno prizadete od brezposelnosti, nam jemlje pogum in no moremo nastopati javno. Ne maramo nobenih narodnih organizacij. Mi ostanemo v duhu z vami in bo prišel treno-tek, ko boste na nas lahko računali. Tudi sedaj smete računati na nas za slu čaj potrebe. Mi ne odobrujemo strahu naših delavcev akoravno ga razumemo. Ali to nam pove, da terorizem lahko unilčii hiše in pohištvo; lahko mori in ubiva. Ideje ne zatre več, ker je razredna zavest po sili razmer pregloboko ukoreninjena v duše in srce našega proletariata. Dejstva govore jezik, ki je proletariatu razumljiv. On ne verjame več v demokracijo, ne verjame več v zakon, ne verjame več v meščansko pravico. V plamenu svojih inštitucij in v bolesti, .ki mu jo povzroča vsakdanja krivica, je utrdil svoje prepričanje in pričakuje ustvarjenja, ki ne bo izostalo. S vstajenjem pa pride tudi mašče-nje. Dokazi Predsednik 'čehoslovačke republike, Masaryk, več du.že vremena piše jednu knjigu o ruskoj kulturi. Svakom je po-znato, da je taj «socialistički» naučen jak (predsednik buržoaske militarističke republike i finansier «social-revolucioner-skili» belili garda) «nau(č!no» i ogorčeno pobijao komunizam sve dosad. On je o naj ‘čuveni «Socialistički» naučenjak, što se posadio na čelo jedne buržoaske republike, da primerom pokaže valjariost reformisličkih teorija i nisitavilo revolucionarnih «utopija». I zbilja, svi. «rodo-ljubivi« buržuji, a osobito eshaeski uze-še, da pokazuju primer Čeha: u Čekkoj «idealna» agrarna reforma, u Češko j cneocenjive« socialne reforme, u Češkoj «cvati» industrija, češka valuta iz dana u dan raste, Česi «garancija» reda i mira u srednjoj Evropi i t. d,, pa sve bez .boljševizma. «Eto, u nacionalističkoj reformistiSkoj Čeiskoj raj zemeljski, a u boljševičikoj Rusiji glad i pakao!« —- ta-kav smisao je trebao da bude njegove knjige. Hteo jc u njoj da pokaže kako je ruski duh anarhističen i kako svet nema ničem dobrom da se nada od Rusa. — Tako je mislio «social-revolucioner« Masaryk, dok su se Aeške bele garde (pre svili drugih! i pre nego što su imall svoju držam) borili protiv revolucionarnih radnika i seljaka u Rusiji, tako — dok su sve moguoe belo,svetske vucibatine napadale na prvu radhičku i seljačku drža vu kao gladni vuei, tako — dok jo glad kosila pojrtvovne i herojske radnike i seljake južne Rusije, tako — jednom roču — doki god ga kruta (za njega) stvarnost nije kvrenula po nosu. (Sad tek ima da razbije «uČenjačko) Celo o zid revolucije, komunističke, proleterske.) A znate šta sad misli mudri erodolju-bivi» reformista? Nedavno je pošao na ostrvo Capri (porod Napulja) da se odmori od preteškog nerada. Pri polaska iz Praga, potražiše ga neki njegovi plačenici — da čuju njegovo mišljenje o Rusiji i da im reče šta o svojoj znamenito knjiži (Kitaj: da im odredi koji milijon za njihove «patriot-ske» ciljeve). I on im je — «vrlo Ijubaz-110» —■ saopfštio da če i na ostrvu Capri nastaviti pisanje knjige, mozda i zavr-šiti. Ali, morale fcmcniU neka mesta slo je ranije. pisao. Veli: «Komunizam se ne može odjedanput ustvariti, ali bolj-evici so ne mogu jednostavno odbaciti«. (A to — drugim rečima -- znači: imaju bolj-ševici pravo. Jer, i boljševici znaju da komunizam ne spada s neba, niti se racija preko noč, več ga valja stvarati, o-nako kako se može. I stvaraju ga, a ne prodsedavajti buržoaskim republikama.) Zatim je rekao, da se komunizam ne da zaustaviti, več u društvu moraju, da se provedu temeljne reforme i t. d. — A sve to zajedno hoče da kaže: valja se miriti z komun isti mu, a ne or u Žeti kontrorevo-lueiju; ovako čemo možda ublažiti komuniste, pa če nas ostaviti još koje vreme da životarimo po buržujski (bar dok sam ja predsednik! — misli Masa-rvk). Koji vrabac ne zna zašito se on tako prckonoč uvorio da komunizam nije šalu? ,-r- Svi vrapei znaju, pa i papagaj n,oje gazdarice pe\a: tvrdi dokazi. Svesni radnici i seijaci Rusijo znado-še, da potseku gramzive kandžb kapitalistima celog sveta, pa ne pa-tedišo ni avangardu kontrorovolucije, Masarjku slično ((socialiste«; njihovo požrtvovanje je savladalo najsramniju blokadu u hi-sioriji i najstrašniju prirodnu nevoljii, ncrodicu; radnička i seljaCika domovina stoji kao bedfem, čanGča od sc ih buržoa-skih zajedno, i prkosi očajnim vetrovi-ma i fijucima svih Masaryku. A uzor češka?! —- Pored «idealnih'' reformi, po-red «nenadmašive» organizacijo, pored svih žandarma, sokolskih i vojnih parada i pored «visoke vrednosti« krune, — u Češlkoj nastupa glad. Profita nestaje, besposlica goni u revoluciju, industrija ukočeha i sva mudrost reformistička im pomaže. S dnna u dan se zatvaraju tvomice, u nekim grunama industrije ni jedna iSetvrtina poduzeča ne radi i preti opasnost da se uskoro svi točkovi obu-stave. Kapital je poveo ačajnu ofenzivo protiv osmočasnog radnog dana i protiv uadnica, jer mu preti smrt, ali ne pomaže niši a. Proletariat no maže (pored svih napona socializdajica!) ni za stopu na-zad, jer ga skupoča i besposlica dave. Gosjionu Masarjku se zagrijao tur i eto ueroka promoni kod njega. Kapitalizam nema izlaza iz svoje krize i za čovečanstvo nema spasa u kapitalizmu. - Komunizam če spusti stra-dulaTko društvo iz kapitalističkog Imosa. Sprema j mo dokaze za to! Oni leže u: klasnoj — revolucionarnoj — svesti proletariata, u solidarnosti internacional-uog jiroletariata i u l&vrstoj pcsuici radnika i beljaka. V prvi polovici t. m. se je vršil v Rimu kongres italijanskih katoliških mladinskih organizacij. Po kongresu se je podala velika množica katoliške mladine ki je prišla v Rim iz vseh krajev Italije, v vatikan na dvorišče papeževe palačo, da sprejme blagoslov od strani poglavarja katoliške cerkve. Celo uro je čakala mladina najvišjega katoliškega pastirja. Ko se je on pokazal na balkonu v družbi visokih vatikanskih dostojanstvenikov, ga je mladina pozdravila z burnimi živio klici. Navdušenje je trajalo precej časa in je tvorilo živ kontrast napram mrtvim ceremonijam ki so v Vatikanu v navadi. Tišina je nastala šele, ko je papeži dal znamenje, da želi govoriti. Poglavar katoliške cerkve je govoril o-prezno kakor se spodobi Človeku, ki ve, da zamore z eno samo besedo močno vplivati na svoje poslušalce. In on je vedel, da ga za vatikanskim obzidjem posluša ves katoliški svet V Italiji pa so se dogodile v poslednjem času reči, na katere ni mogel in ni smel pozabiti niti papež. Fašisti so namreč razširili svoj delokrog. Oni ne napadajo' več le rdeče delavce in rdeče delavske organizacije, marveč tepejo tudi bele katoliške delavce požigajo katoliške tiskarne, udirajo v stanovanja katoliških poslancev, terorizi rajo katoliške duhovne, katerim požigajo trdi domove, prepovedujejo procesije in druge cerkvene slavnosti. Zoper tak pro-tikatoliški terorizem je že nastopilo z besedo nekaj italijanskih škofov. Papež ni Tnogel izostati, zlasti ne, ker je imel pred seboj mladino, ki še je morala že mnogokrat postaviti, v bran cerkvenih pravic. Ko se je papež dotaknil fašistov-, skega terorizma je začel govoriti bolj navdušeno in so. mu uSUe sledeče besede: Priznavam, da je usmiljenje, ena izmed mnogih krščanskih čednosti; toda prati nekaterim elementom se mora zares nastopati s oboroženim usmiljenjem, Ivo je izpregovoril papež te besede, je navzoča FatolFka mladina pričela odobravali z navdušenjem, ki je dalo razumeti, da je papeževe besede razumela in, da se hoče ravnati po njih. Papežu se je zazdelo, da je zašel morda preveč. Spomnil se je morda Kristusovih besed o odpuščanju in se spomnil morda tudi, kako je nazarenski mučenik pokaral Petra, kadar ]» ta odsekel uho vojaku ki je hotel napasli učitelja. Hotel je mladino pomiriti. Go vorii je še naprej, ali iz njegovih besed je bilo jasno razumeti, da ne more odo bravati fašistovskega početja in je v na-daljnem govoru zopet in zopet dal razumeti, da ima tudi krščansko usmiljen jo svojo meje. Da opraviči 'tudi nasilne čine je poklical Petrov naslednik na pomoč Sv. pismo. Ni morda tam zapisano; *A<-stm prišel, da prinesem mir; prišel sem da prinesem vojno!« Mladina je ostala prbvzeta po besedah o potrebi oboroženega usmiljenja in je obljubila, da bo ta papežev nauk spravila v dejanje. In zares se je, ko je od »la iz vatikana. sprla in v Rimu s fašisti, katerim je dala zasluženo lekcijo. Sam papež torej priznava, da ima usmiljenje svoje meje in da ni mogoče vedno odpise -pti sovražniku, ki tlači, ki pretepa in požiga in ubiva brez vsakega usmiljenja. Katoliška mladina so bo ravnala odslej po rečenem papeževem nauku. Kaj da hi morali biti drugi delavci bolj usmiljeni od samega papeža in jju bi morali še vedno ponujati levo lice, kadar dobe zaušnico na desno? Posledice turške zmage Turška zmaga na bojnem polju irna za posledico zmago Turkov tudi na dipl« matskem polju, Tudi tu se kaže, da jo pravzaprav vojaška moč, moč sile, ki odločuje danes usodo držav in narodov. Ako je ta moč dosedaj vedno odločevala v prilog velike antante, zakaj ne bi enkrat imeli od nje koristi tudi njeni nasprotniki? In ako velja to za boje mod meščanskimi državami, zakaj ne bi veljalo to tudi za razredni boj, za boj med izkoriščanimi in izkoriščevalci. Konferenca antantnih diplomatov za vzhodna vprašanja, ki se jo končala v soboto, je določila, da se pošlje angorski vladi noto, v kateri se Turčiji, pod pogojem, da armada Ivemal paše ne prekorači nevtralne cone pripozna ozemlje do rc-ke Marice vključno z Drinopoljem in suvereni tet a nad dardanelskimi morskimi ožinami, seveda pod nadzorstvom antante. Noto so podpisali Poinearc za Francijo, Curzon za Anglijo in Kforza za Italijo. Pričakuje se sedaj odgovora tur.ike vlade v Angori. Sovjetska Rusija jc pa dala že vsem na znanje, da ne prizna nobene odločitve o vprašanju dar danclskih ožin, ako ne soglašajo £ njo vso države oh Grneni morju, ki so na tem prizadete t, j. predvsem: Sov j. Rusija, Turčija, Ukrajina in Georgija. Mnogo je odvisno od toga ali bo ostala turika vlada v Angori zvesta sklonjenemu ru-sko-turšknmu dogovoru ali pa se hb dal Kemal paša pregovoriti od antantne obljube. Sodeč po dosedanjih izjavah tega turškega vladnega načelnika,bo on osi ul zvest Rusiji. Medtem se nadaljuje prodiranje Ruške armade ob morskih ožinah. Sprednje tuirike patrulje so prišlo žfe v dotiko z angleškimi stražami. Do spopada ni pri-ŠK ie. li Jugoslavije f kralj in 9 milijonov kmetov. «Progros »piše: V «Eshaez.iji» imamo enega kralja in 9 milijonov kmetov. Za 1 kralja je predvidono v budžetu (proračunu) 60 milijonov dinarjev, za 9 milijonov kmetov jm 110 milijonov dinarjev. Kraljevič Jurij vztraja. Zadeva kraljeviča Jurija se je poostrila. Notranji minister Timotijevič, ga je hotel pregovorili, da se umakne v Niš še pied kraljevim prihodom. Kraljevič Jurij je izjavil, da se ne umakne iz Beograda, pu naj se zgodi karkoli. Finančni minister Kumanudi je odredil, da se mu ne izplača apanaža, dokler ne zapusti Beograd. Kakor zavzema sporna zadeva kraljeviča Jurija s kraljem Aleksandrom in vlado vedno resnejše oblike, tako tudi napreduje v armadi gibanje obeh oficirskih klik: «Bola roka« ki stoji za kralja ih vlado, in med «Crno roko«, ki stoji za Jurija in proti sedanjemu režimu. n DELO Kina *Socialistična» stranka, anarhisti, študenti in delavsko gibanje. L. 1912. je bila ustanovljena po skupini tatoozvanih ((socialistov« v Nankingu ((Socialistična stranka«, ki jo je razgnal 1. 1913, Juan-Si-Kai, V njej ni bilo mnogo socialističnega. Kmalu so prišli anarhisti na povirSje. Zaceli so izdajati časopise in brošure. ^Anarhisti so napravili precej resnega dela na polju oragnizacije majniških slavnosti in so vodili akcijo 1. maja prešlega leta v Kantonu, katere se je u-deležilo nad 40.000 ljudi. livala njihovi udeležbi v delavskih akcijah — so si začeli pridobivati anarhisti precej zaupanja v delavskih plasteh. Kitajski delavci so tudi živahno reagirali na proti japonsko dijaško gibanje ter podpirali dijake 1. 1919. v kampanji proti roparski politiki Japonske s celo vrsto stavk in demonstracij. Upi iv, ki ga je izvršilo protijaponsko gibanje na delavce je še danes oBčuten. To je vzbudilo kljubovalnega duha v delavcih proti inozemskemu zamenjevanju, Ta vzbuditev je dobila izraza pozneje v celi vrsti štraj kov. V največjih stavkah — stavki kovinarjev v Hong-Kongu in rudarjev v Tjan-Samu, ki sta bili obrnjeni proti Angležem, postavljajoč gospodarske zahteve — so zmagali delavci. Komunistično gibanje. Iz dosedanjega poročila je razvidno, da se je žarelo faktično zbiranje sil kitajskega delavskega razreda šele 1. 1919. in to je bilo vzbuje no po dogodkih preteklega desetletja. Do tega časa je imelo delovanje značaj hreznačrtnih izoliranih stavk! in akcij. L 1919. se začenjajo udeleževati delavci protiimperialističnih gibanj, seveda prej iz nacionalnih vzrokov kakor vsled razredne zavesti. Komunistična organizacija na Kitajskem je razvila svoje delovanje v poletju 1920 in je prevzela vodstvo boja za izboljšanje delovnih pogojev in proti domačemu in inozemskemu kapitalu. Bili so ustanovljeni trije tedniki: od francoskih oblasti prepovedani «Svet, in delo« v šangaju in od vlade v Pekingu prepovedani. »Delavski glas» v Pekingu. Tretji časopis «Delavec» je prenehal izhajati, ker so manjkala sredstva za izdajanje. Ustanovljenih je bilo več, do današnjega dne z uspehom funkcioniraj dfiih šol v celi vrsti centrov, katerih naloga bi bila razvoj razredne zavesti delavcev. Ena teh sol v nekem predmestju v Pekingu, ki je bila ustanovljena koncem 1920 in je štela tedaj 700 članov ima sedaj 12 tisci! obiskovalcev. Po septembru 1920 so vodili komunisti organizacijo nekaterih delavskih zvez, a delo tu ni bilo vedno uspemo vsled pomanjkanja izkušenj. Komunistična organizacija se je udeležila tudi lanskih majskih slavnosti. Zveza železničarjev v Tjan-Samu se je iaprenaenila vsled upliva komunistov po mladi 1921 iz nacionalne organizacije v revolucionarno. Šteje 2.500 jčlanov. V Kantonu so organizirali komunisti mnogo malih udruženj. Komunisti podpirajo vsako nastalo stavkovno gibanje." Nedavno so so udeležili stavko tramvajskih uslužbencev v šangaju, stavke kovinarjev v Kantonu in mnogih stavk delavske konfederacije. Zveza tekstilnih delavcev je bila ustanovljena u llunanu po par mladih komunistih, marca 1021 so stopili v gibanje in zahtevali kontrolo nad prvo tekstilno tovarno v Ilunanu, ki je d n/a v mi podjetje. A ta stavka ni dovedla do kdo-vekaMnih uspehov. Zveza izdaja tednik pod imenom «I>elavee», ki tuM delavce temeljne nauke razrednega boja. A,vgusta prostega leta so podpirali komunisti organizacijo delavskega sekretariata v Kini, z glavnim uradom v Satipaj u in z oddelki v Pekingu, 1 Iankoti in Kantonu. Cilj te organizacije je glasom prvih manifestov propaganda Trade-itnionizma med delavci, podpiranje in razvijanje strokovnih organizacij, dvijf razredne zavesti med delavskimi masami, združitev in reorganizacija strokovnih organizacij starega tipa kakor tudi končno podpiranje združitve kitajskih delavskih mas z inozemskimi sodrugi. Čeprav obstaja ta sekretariat le malo •časa, vendar ni malo napravil za združitev vseh sil delavskega razreda za bodoči boj. Sekretariat izdaja časopis «Delavski tednik« v nakladi 5000 izvodov in oddelek v Pekingu izdaja svoj istoimenski organ v nakladi 2000, Ta lista se razširjata izključno med železničarji. Sekretariat podpira Vsako stavko. •>—; Pred kratkim je bil pod njegovim vodstvom izpeljan št raj k. delavcev «Britske tobačno družbe», katerega se je udeležilo 9000 delavcev in ki je trajal tri tedne, to je: dalje od vseh dosedanjih, stavk na Kitajskem. Rezultat te stavke je bilo zvijanje delovnih mezd za 10%, kakor tudi obljuba boljšega ravnanja od strani angle::(kih nadzornikov. Za štrajka so bili nekateri voditelji stavkajočih dvakrat zaprti in delavci so uprizorili več demonstracij, da so izsilili njihovo izpustitev. Prišlo je tudi do nekaterih incidentov s policijo za demonstracij, vendar so bili zaprti izpuščeni na svobodo. Ta stavka je odprla tudi novo ero (dobo), ero neposrednih pogajanj kitajskih delavcev z delodajalci, medtem ko so do-sedaj kapitalisti sami določevali delovne pogoje. Iz te stavke je vzrastja Zveza tobačnih delavcev. Druga stavka se je vršila v oktobru vsled odpustitve treh delavcev iz te tovarne brez vednosti strokovne organizacije. Toda to pot so bili delavcu prisiljeni, da so šli na delo, ne da bi dosegli kak uspeh. Oddelek sekretariata v Kantonu je podpiral tamkajšnjo stavko 2000 tesarjev Nekoliko ljudi je bilo ujetih. Bila je u-prizorjena protestna demonstracija, ki se je je udeležilo 5000 delavcev. Rezultat stavke je bilo 50% zvišanje delovne mezde. Po stavki so likvidirali tesarji svoje staro društvo in organizirali Zvezo tesarjev in stavbinskih delavcev, ki šteje 13.000 članov. Glavni urad sekretariata v Šangaju tudi ni izvršil malega dela na polju reorganizacije strokovnih organizacij kovinskih, tekstilnih in tiskarskih delavcev in je v veliki meri pripomogel k utrditvi teli organizacij. Podpiral je tudi ustanovitev delovne šiole za delavce v Tjan-Tsin-u in kluba železničarjev v Tan-Hšou. Sredi septembra so prišli na sekretariat pristopne izjave Delavske zveze v Hunanu in Društva tiskarskih delavcev v Wu-Si-jti. Delavci razltetnih paklicov se zelo pogosto obračajo na sekretariat ?a svet in pomoč v vprašanju organizacije stavk itd. Ko sem zapustil Kino, je name raval sklicati sekretariat konferenco vseh Delavskih zvez v Šangaju, da bi ustanovil enotno centralno glasilo za vse tamkajšnje delavsek zveze in pripravili sklicanje kongresa vseh kitajskih delavskih organizacij. Strokovne organizacije so naletele na svoji poti na nemalo ovir; prvič ne morejo svojega dela izvrševati nikjer legalno. z izjemo v Kantonu in so izpostav Ijene vsakovrstnim preganjanjem in zasledovanjem od strani oblasti; drugič naletijo na mnoge težikoee od strani različnih elementov; ki pripadajo vsemogočim «plavim» in «rdečim» skupinam paznikov in mojstrov, ki branijo interese posestnikov 'in vršijo včasih krvolofrnej-še rapresalije od policije, s čemer hočejo prestrašiti delavce od vstopa v strokovne organizacije. A vse ovire bomo premagali. Zadnja poročila pravijo, da so pred-vzeli delavci v Šangaju in tiskarji v Wu-Si-ju in Tiše-Kiangu korake za izpopolnitev svojih organizacij. Ako gledamo na vse to gibanje, lahko vidimo, da je pričelo potrpljenje kitajskih delavcev ponehavati in da se probu-jajo iz spanja. Nastopili so pot boja za izboljšanje svojih eksistenčnih pogojev, napovedali so vojno svojim izžemalcem, posebno inozemskim roparjem, ki jih držijo v sužnosti. Pred kratkim se jo vršila stavka železničarjev v Lung-Kungu, ki je bila podpirana od delavskega sekretariata in je bila naperjena proti fran roškim tlačiteljem; železničarji v Tsin-Ponu in Kin-Hou-u so tudi pretili s stavko v znak solidarnosti s sodrugi. Taki pojavi dokazujejo, da ni dvomiti, če stoji na čfelu gibanja organizacija kakor delavski sekretariat, da se bo razvijalo gibanje v pravi smeri in korakalo naprei. Delavski sekretariat je poklican, da postane sila v boju proti imperializmu na Daljnem vzhodu. (Konec.) Glasovi 3 ’ Izjava z dežele Uprava sežanske občine v rokah narodne večine je z ozirom na občinsko autonornijo, javno zdravstvo, oskrbo revežev in gospodarska vprašanja čim dalje srumotnej&a in škodljivejša koristim kmetov in delavcev v občini. Kontrola je nemogoča in seje se vršijo tako, da se podpisanim manjšinskim zastopnikom niti ne. izplača priti zraven, ker se naši predlogi prezirajo ali zametajo. Sicer nimam■> kot manjšina (S proti It) najmanj še odgovornosti za upravljanje občine, vendar čutimo potrebo obvestiti svoje vo-lilce o razmerah, spričo katerih smo brez moči. Mi ne, vemo, kam jadra gospodarstvo narodne večine, zato prosimo svoje voli le e, naj vzamejo v znanje, da se v oblini gospodari mimo naše. volje in proti. naši volji, kakor se. gospodari proti življenjskim koristim kmečko-delavske večine sežanskih Občinarjev. Sežana, -M. septembra #922. Komunistični obsvetovalci: Franc Bekar, Franc Kocjan, Jože Krt ❖ Ta izjava je prvi dokument protipro-letarskega gospodarstva, ki ga vršijo na rodnjaki v svojih občinah. Ta izjava pomeni tudi početo k reakcije delavcev in kmetov proti Hkodljivi politiki narodnjaških županov in starešin, ki znajo dobro upravljati svoje trgovine in gostilne, ne pa občin. Odločnemu Pinu sežanskih manjšinskih svetovalcev bodo sledila šo druga manjfiinska zastopstva. S Spodnjega Krasa Pozvalo si, drago «De1o», naj kaj poročamo, kako se godi na Krasu pod sežanskim komisarjem. Prav dobro. Komisar brani župane, ki so med vojsko delili aprovizacijo — sebi, županje pa držfijo s komisarjem, da laže jašle kmete in delavce. Zato delu, kar se mu zdi. kakor da bi bili v Tripolisu. Lansko leto je zaprl vri'-; naših mladeničev, ki jim ni bilo mogočo prav nit' dokazati. Po zakonu bi morali v 48 urah na svetlo ali pa v Trst. Pa ne! Dan za dnem so sedeli, teden za tednom in nobeden ni vedel zakaj. Vrag vedi, kako bi se iztekla vrni zgodba, če ni dobil vse zadeve odvetnik v roke! Sel je k civilnemu komisarju iti nit razlomil, da se take reči vendar ne smejo počenjati \ naših krajih, če so morda, v modi kje on ost ra rt Nnpolija. Skregala sta se zares in komisarju se je zdelo, da ne bo šlo, kakor ori mUli, to so pravi, da bi imeli fantje cel štiride- set danski post. Post so skrajšali in komisar je ukazal mladeniče izpustiti, čepi av ga je srce bolelo, ker ni obveljala njegova. Zapori so namreč zato narejeni, da kdo sedi notri. Če je kriv ati ne. to je pri nas postransko vprašanje. Komisarja takio nič ne boli, če je kdo tudi leto dni pod ključem po njegovi prijaznosti. Bog nam daj dosti takih komisarjev! S od r ug. Renče SADOVI NACIONALIZMA. V sredo dne 20. t. m. smo bili vabljeni vsi vojaški novinci v občinsko pisarno, da dobimo navodila za prihodnji dan. Kot zadnjič smo tudi to pot Sli vsi ruelii skupaj z zastavo ter se ustavili v gostilni Brumut. Med tem časom so šli na županstvo tudi narodnjaški novinci. Bil pa jo med njimi vročekrven patriotif:en narodnjak, pristni Slovenec iz Gradišča, kojemti vsled nacionalisti!'ne vzgoje ni ugajala nu županstvu razvita itali-jauska zastava. Svest. si, da. izvrši veliko narodno delo, je del zastave raztrgal. Drugi dan t. j. 21. t. m. smo šli v Gorico, se predstavili vojaški komisiji in popoldne šli skupaj na našo srečo — in mogoče tudi njih — v Dornberg. Istega dne 7 ura popoldne je bila posvetna narodni osveti. Pridrvel je oddelek črnosraj-čkov-fašistov, kupil v neki trgovini petroleja ter svest si, da izvrši š]e večje narodno delo sežgal inventar društva «Svo-boda» in poslopje, kjer ima sedež: to narodnjaško društvo. Med junaškim delom niso fašisti pustili nobenega blizu, ter so krožili po vasi do zob oboroženi. Ko je zgorelo društveno imetje so veleli naj se gasi. Tako je občinstvo preprečilo, da bi se požar ražširil Ljudstvo je bilo vso zbegano. Opažali smo dokaj beguncev po stranskih vaseh. Da bo igra lepša si je gospoda brž obrisala čevlje ob komuniste če?: Komunisti so krivi! Tretji dan 22. t. m. so karabinjerji tudi res aretirali C naših sodr i go v-voj ako v, ovajenih vsled njih komunističnega mišljenja iu par novincev iz Gradišča. Krivec je pa menda zbežal. (eto vorilo se je, da fašisti sežgejo menda še ti hiš; v grozni paniki so izpraznili hišo, dem g. žittpana. Tako se je odigrala cela stvar. Tetka «Kdinost», umazana politična cunja, jo pa posnela po «Piccolu», da so fašisti uničili slov. komunistični krožek kakor je nji sorodni faustovski «Popo!o di Trieste» razbobnal, da so komunisti raztrgali zastavo. Talflo da jo vso izglo« ..................... ' 1 iMUULi.i !.!!'■ mi.iii dalo, kakor da bi se mi femunisti dali preslepiti po nacionalistični strasti in bili tepeni radi take neumnosti. Kon-štatiramo na tem mestu, da so v naš sedež (L. O.) prišli samo karabinjerji in sicer parkrat ter zahtevali, da se jim pokažle imeniki Niso ga dobili. Škode tudi nimamo ker smo sluteO nevarnosti vse poskrili. Renski komunisti. Z radostjo objavljamo la dopis iz Renč ker je novo potrdilo zrelosti komunističnega proletariata na deicli. Naši sodrugi, vedo, da. nobena narodna zastava ni toliko vredna, da bi se proletarec obregnil vanjo. ---------- Rukavac JOŠ UVEK IZDAJICE NA POSLU Pod tim naslovom hocu da očrtam današlnje nastojanje i rad nekojih narodnjaka, koji naumišle ovdašnje radni-štvo što više uništiti. U ovome kraju traje uvek tatova bez-poslica da su na'ši radnici prisiljeni iči trožiti posao na sve strane. Nekoji su hteli iči u Jugoslaviju, potrošili su mnogo novca za otpremu, kojega su segurno posudili na ono malo imanja što ga ima-ju, ali kad su došili do granice zaustavila ih je straža i uverila u svoju knjig i to jest ne u svoju ved u onu, sto je njima preko poela&e naši narodnjaci. U toj knjiži su imena svili radnika iz našega kraja, koji se bore da ne crknu od gladi. Tako je straižla našla imena i tih drugova pa im tada zapovedila, da se srnesta maknu iz «slobodne demokrat-skie» Jugoslavije. Dakle sada vidite rad nici kakpva je to zemlja slobode! Ovome su dogadjaju krivci naši narodnjaci, koji postaše orudje u ruci talij, buržoa-zije. Videči oni da je ovde straSna bez-poslica, kojom nas talij, kapital gazi pada se malo ulaskaju i izkazu zaprečiše nam put na onu stranu. O drugim vam »slavnim« delima tih boraca za «sl obodu naroda« neču da pripovedam, jer ne vredu govoriti o tak-vim ljudima kiaošto su oni a usto i mnogi učitelji, koji ple§u kako gospoda svi-raju i nekoji trgovčiči što naučeni sva* čim trgovati, pa mokar i svojim političnim uverenjem samo da «ge)šeft» ide, j 5.— J. Vever in F. MahorCič, Lokev po 1 L >» 2,— Nabrano na blokih: Anton Boneta, Sežana 30.— Federacija rudarjev v Spod 0ji Idriji » 44- Za. koledarčke: Federacija rudarjev v Sp. Idriji 30. - Anton Boneta, Sežana >1 5.— Skupaj L. 170.80 Prej izkazanih » 18.784.35 Vsega skupaj L. 18.901.15 Sprejete knjige Od uredništva «Naše sloge» na Dunaju smo prejeli prve knjige novopokrenje-no 'Biblioteke «Svetlost« v za lofibi «lidi-tion Slave«. V Biblioteki «Svetlost« bodo izhajala predvsem leposlovna dela v sr-bo-hrvaškem pa tudi druga in tudi v slovenskem Jeziku. Knjige so po coni in jih priporočamo vsem sodrugom. Poverje-r j-It. v o za Jul. Benečijo prevzame Komunistična sekcija Opatije, kamor .jo naslavljajo vsa naročila. Doscdaj izištle knjige (vs'> v hrvaškem jeziku' so: 11. Barhusse: Intelekt ualciina: L. T.: Sarajevski atentat: Maksim Gorki: Tri dana, Leto (2 romana): M. Areibašer: Smrt Ivana Landea; V'. (1. Koroijcnko: Šumi šuma; A. U. Čehov: Novele. VSEM ZAUPNIKOM! Oni zaupniki, katerim smo svojčas izročili nabiralne bloke za tajni sklad „De 1 a“, naj nam iste vrnejo ter naj istočasno pošljejo nabrani znesek. PODLISTEK „DELA“ IVAN CANKAR: Ministrant Dokec .Tokcu je bilo enajst let; suh je bil in slaboten, njegov obraz je bil resen. Na si cih, na ustnicah lahen sijaj mladosti; v velikih, globokih očeh dolgo življenje, skrbi in izkušenj polno, in miren up v prihodnost, M ra čilo se je; sede! je ob oknu in ja držal v roki drobno knjižico. Iz mraka, cd nizke postelje zadaj se jo svetil bel obraz in iz obraza se je svetilo dvoje o-či: tudi v njih je bilo dolgo življenje, skrbi in izkušenj polno; upa ni bilo v njih. «Jokec!« Ozrl se jo k postelji. «Ni treba, da bi hodil tja nocoj.« Položil je knjigo na mizo in je vstal. «Saj grem rad, Tinka. Kaj te je strnit samo? Zaklenil bom vrata; očeta še dolgo no bo domov«. «Nj me strah; rada sem sama; lepa misli prihajajo , . . zvone . , . pozdravljajo ... kakor da bi svetile stoži okno hodile po izbi z lahkimi šol ni . . ,» Joker je stopil k postelji in je pogladil sestro po razpletenih laseh, po vroi-em potnem čelu. «Nt roe strah , . . Ampak, Jokec, ko si sedel tam ob oknu in je bilo vse tiho v izbi, sem zaspala nenadoma, samo za ti motek, in čudne sanje so prišle takrat v moje srce ... Ali se še spominjaš, ko sem Sla zadnjikrat v gozd in ko sem prinesla butaro, veliko butaro, tu k o da je še napol nisem mogla objeti?« «Ne misliti na to, Tinka! Ni vei misliti! Saj no pojde* nikoli več!« «Takrat ga m nisem poznata ali sem ga že poznala takrat, Jokec?« «Ne Se; niš mi nisi takrat povedala«. «Nisem ga šie poznala. In vendar se mi je sanjalo, Jokec, da sem nosila butaro, veliko, težko butaro, in da sem mislila nanj in da mi je bilo sladko pri srcu . . . Grem . . . Pot je kamenita, dolga je, strmi so klanci . . . gozd tam... neskončni lazi, pusti . . . samota, in jaz sama vnji . . . Moje misli pa so vesele, hodijo lahko kakor v zidanih solnih . . , Prej še samota, prej še gozd in lazi -zdaj lepa ravan, zelene senožeti, bela cesta. Grem . . . Npbo je svetlo, tako velika je zemlja, kakor jo nisem videla šle nikoli . . . Jaz sama v tej lepoti. . . in spoznam se in sram me jo. Tako umazane so moje noge, v.se žuljuve in zakrvavele od dolge poti; in moja obleka je zakrpana, obnallena; in moj obraz ju po-tan, In moji lasje so razkuštrani in jaz vsa sem uboga, nevredna, tla bi me. pogledalo veselo oko; in velika to/jka buta ra je na moji glavi . . . « «Ne misli, Tinka! Ne misli več!« »Grem , . . in tam mi pride naproti -- hitro, z lahkimi koraki, njegove noge se. no dotikajo tal ... v svetlem oblaku .. . Kam bi se skrila? Kam l»i skrila svoje bose, umazane, zakrvavele noge? Kam bi skrila svojo zakrpano obleko? Kam svoj potni, tako nelepi obraz? O, in kam to veliko, težko butaro, ki jo nosim že toliko, toliko časa, kakor da je bila rojena z menoj? Kam bi se skrila, uboga, nevredna?« Jokec je pritisnil svoj obraz k njenemu. «Ne, Tinka! To so bilo neumne sanjo. Zatisni oči in pozabila boš nanjo, ne bo jih več, Tako storim, kadar se mi sanja, da sem lat ten in da mi je hudo: zaspim in av vzdramim kje so sanje?« «Greni ... In že je preti menoj . . , in me zagleda in se ustavi pred menoj., l*p je, kakor podoba v cerkvi gledam imtij, pokleknem; blugudtšečo kadilo 1 se oil mene, prassniške Uk; pred mojimi očmi . . . Razmakne so zagrinjalo, ugasnejo luči , . , Prido cesar, zlato krono na glavi, zlat plašič do neg, iu ga prime za roko . . . Brez slovesa . . . Jaz sama — in gozd tam, tihi lazi, samota brez konca . . . Jaz sama v nji, uboga, nevredna . . .« cGrde sanje so bile, Tinka, in nimam jih rad, te bi bil iflovek, bi gu udaril. Pu so bi|e same sanje; pozabi na sanje!« Tinka je umolknila in se je zamislila. Jpkcu je bilo, kukor da jo bil doživel veliko žalost in krivico. Verjel je sanjam, če ho bile prijetne in lepe, zakaj prišle so v srce po volji božji; zlih sanj pa ni poslal Bog; grešnikom jih pošilja morda in hudodelcem, toda čemu Iti žalil Tinko znjimi, ki jo brftz zla in greha? Vzrasle so, kakor vzrasto plevel in osat; nihčo jih iti sejal, nihče jih ne bo žel; prišlo so, kakor pride siva megla; mogla se razprši in sobice Kije, kakor je prej sijalo. In ker jo vedel, da je slišala Tinka nje gove milli, je izpregovoril. «Tja pojdem, kakor sinoi i in kakor zmirom. Če nočeš, da bi Sel, pojdem sam in porečem, kakor zmirom: Tinka vas pizdravija, gospod!« Tinka se jo nasmehnila. »Pojdi, Jokec! Bos, pojdi, in pripoveduj mi natanko, kaklšten jo nocoj njegov obraz, kakšen njegov glas, kakfine so njegovo aM. Vse mi moraš razložiti natanko, dobro pazi in dobro so oglej. V.se njegove besede, vse lepe in vso neprijazne, vsak pogled njegov; besede drugih ljudi, ki jih bo slišal, obraze, ki jih boš videl. Tudi to mi povej, kakšen jo vrt nocoj, ii) rože še tako dišijo, kakor so prej dišale in če listje iSio ni ©rumenilo iu popudulo«. «Kako bi orumenelo čez noč, Tinka? Lep je bil vrt sinoči, samo rože so venele«. , «NN trti povedal, ja zpa sem vedela, da so venel«; vse so £e ovenele«. Vztrepetala je. «Kmalu zajtade sneg . . .« Jokcu so je stisnilo srce; komaj je še razločil njen beli obraz in zdel su mu je ves mrtvoiik}. Zmračilo se jo zunaj; onkraj ceste, pred štucuno, se je zasvetila rumena, dremotna svetilka. «Čas bo že, Jokec; zvonilo bo ž.o an-geljsko loščenje.« «Naj zvoni cerkovnik sam; če te je strah, ostanem pri tebi. Saj je šo dolgo do osmih, no bo ga što na vrtu«. «Ni me strah, rada sem sama; zakleni duri in pojdi ... In vse mi povej!« Jokec je postavil na mizo kozarec vode, zaklenil je duri, spravil jo ključ pod prag in je žel. Komaj je stopil na cesto, so bile njegove misli bolj vesele, šle so zmirom po ravni cesti, po lopi in veliki cesti, in v njih je bilo samo upanje in veselo pričakovanje. Kumar je pomislil, povsod s« jo odprla prihodnost, polna žarke svetlobe, da mu je trepetalo srce od sretče, ki jo bila čisto blizu. Samo še dva dni jo bilo do tisto li od e lje, ko !csnijo, kakor da bi pijanci v krčmi prepevali Mariji na čast. Veliki, temni so viseli zvonovi nad njimi in .lokec je mislil, da bi ne bila krivica, to bi jih pokirili temni zvonovi, pokrili nevernike; in prostra*il se jo svojih misli, *Nohaj, Tone!» je zaklical m ga je prijet za roko. *-^aj ti ne zna«, Jokoe‘?» znarn.» “Poskusi!,, ‘*')Hčem.» ‘Zaku^ ne?» »Greli je!« Fantjo so se zasmejali in Tone, dolgi fant, ga jo potrepal po rami. «Otrok si f*>, Jokec! Hudo majhen si še!» «IJudo majhen!)) je pritrdil drobni, gibki fant. Dva sla prijela za dolgo, črno vrv, sklonila sta se, zvon je zaškripal in se jo zgibal — zadonelo je buDmo. silno, da Jokec ni slišal več* svojih misli in da je šel njegov pogled, zameglel in izgubljen, s širokimi, glasnimi valovi pod nebo, preko doline. Zvonilo je in še predno je pesem u molknila, je gasnila zarja nad lazi, nebo ,1e zatemnelo in zasvetilo so se belo zvzde. Tako blizu so bile bele zvezde, dotaknil bi se jili morda človek z iztegnjeno rok() ;tako blizu, kakor prihodnjost polna svetlih žarkov, brez teme in žalosti. i *'sledu j i, tjhi zvonki, šo živeri, trepetajoči v bronu, zmirom tišji, neskončno oddaljeni, so polagoma izzveneli; polo jo natihoma-išio v sanjah nerazločen spomin na zdavnaj čuto pesem - zavzdihnilo je iše in Je zaspalo. «Hej, Jokec, kam sl s0 zagledal!)) Jokec se je ozrl in j« bil v temi; spomin na pesem jc izginil, bole zvezde so ugasnilo. Na ovinku stopnjic je odpri dolgi r0ne nizke lesene duri in je utonil v črno temo. «Knrn?» je zaklical Jokec. «Htopi, pa daj, da ne padeš!» Jokec. je napravil korak v temo, toda stopil jo tako globoko, da je padel m a kolena. Težak, plesniv in smradijiv vzduh mu je bušil v obraz. “France, ali imaš u&igalic?» je klical Tone. «Da odpremo vrata na frčado!» «Itnam!» je nagovoril gibki fant in je iskal po žepili. Dolgi Tonu ji) zapalil uAjgalico in jo je vzdignil visoko; Jokeu sc je zdel nje- gov žarko razsvetljeni obraz čudno iz-premenjen. «Le za mano!)) Okrenil se je in je plezal po črnem, strmem oboku, pod silnimi tramovi, Ki so se spenjali in križali nad njimi. Uži-galica je dogorela, Tone jo je vrgel na tla in je odprl duri na «fiičado». V globoki mrak med tramovjem in za valovitimi, sivini holmom podobnimi oboki je segla plaha večerna svetloba in ga ni razsvetlila. Jokec. je komaj razločeval obraze svojih tovarišev. «Čemu smo prišli tu sem?« je prašal. «Kuj ni lcpoV» <:Ni lepo in strah me. je!» «l\ako si so majhen, Jokec!« Jokca ni bilo strah teme — v njegovem srcu je bil strah pred netfem neznanim; čutil ga je in ga ni razumel. Nad njegovo glavo je završalo: vedel je, da se je bil vzdramil netopir in da jo zakolobarii pod tramovi, in vendar je vztrepetal. Dolgi Tone se jc sklonil in je stopil na ozko, poševno polico nad fasado; globpko pod njim jo ležala vas, pred cerkvijo Ko stali kmetje in so se razgoVarjali; nekdo si je prižgal pipo in iskrilo se je, kakor da bi se u£igala vofiča v grmu. Tone se je oprl a roko na križ, ki so je vzdigal visok in črn nad frčado, z drugo rc.ko je zgrabil peska in ga jo zalučil javzdol. «Ali si zadol?« je prašni Cepetaje gibki fant. «pa kako!« je odgovoril dolgi Tone in sc je sklonil tako globoko, da je slonel z vsem životom preko roba. «Pipo sem zadel in jo padla na tla; in zdaj stoje in gledajo in ne vedo kaj.« Jokec jo stal ob durih in je trepetal; ni videl ne zvezd no noči, ne tiho doline spo-daj. «Ni treba, da bi padel; saj ni grenil s hudobnim sreom , . .» Začel jo moliti oeenaš in prvikrat je začutil strahoma ves začuden in žalo- sten, da ga je sram molitve. Tone se je vrnil na prag in Jokec ga je prijel za roko in so ga je oklenil. «Kaj pa je, Jokec? kaj te je strah?« »Nič me ni strah .. . Zakaj si Bel tja?« «Zakaj? Tako sam šel! Lepo je tam -— kaj se ti ne upaš?« < Ne upam si!« je odgovoril Jokec in jo hotel reči: «Ne upam si izkušati Boga!« Molčal je in žalosten je bil, da je molčal. «Bnl si se zame? No, ti mali Jokec!« Tono mu je pogledal v obraz, v velike oči in so je zasmejal. «Primi so me za roko, da ne padeš! - Ni treba zapirati vrat, France; naj gredo netopirji ven!« Jokel je stopal za dolgim Tonetom; potrt je bil in truden. Dolgo so plezli po temnih stopnjicah; tako dolgo se mu je zdelo, kakor pol noči — skozi večno temo, po strmih stopnjicah navzdol, v zatohlem, plesnivem vzdulju. Dospeli so do vrat, Tone je prijel za kljuko in jo jo stresel. «Saj sem vedel, da bo zaklenil, ta ~ kaindelltt «Zaklenil je?« se je prestrašil Jokec. «Naj zaklene!« je odgovoril Tone in je izpustil kljuko. «Ksindel misli, da smo tako neumni, kakor on. Zdaj stoji v zakristiji in čaka in se smeje , . .« Še ko je govoril, je stopil na kamenifo stopnice pod okroglo lino in je razkoračil noge. «Na moje rame, France! Potem pa še ti, Joker! Jaz bom že sam zlezel , , . Nič so ne boj! še za dva moža ni visoko zunaj, in če se malo opraskuč ... France in Jokec sta stala zunaj na pesku in dolgi Tone jo skot il za njima tako umetno, da se z rokami Se tal ni dotaknil. <-/daj pa v zakristijo, ksindla gledat, ki tam stoji in čaka!« «Jaz ne grem!« jo odgovoril Jokuc In se je okrenil. «Pa pojdi spat!« Jokec je povesil glavo in je šel in se ni ozrl za njima. Žalosten je bil; nikoli niso bili njegovi koraki tako težki; koraki starca. In zdelo se mu je, da bi preromal dolgo, dolgo pot videl dežtele in mesta, izkusil neizmerno bridkosti in nič veselja. In zmirom bolj žalosten je bil, kolikor bližje je bil doma in kolikor bolj natanko jo videi Tinkin obraz. Odklenil jo duri in je stopil v izbo in naravnost k postelji. Položil je roko na njeno vzglavje in je zajokal. «Zakaj, Jokec?« “Saj ni tako lepo, Tinkla, ni tako lepo, ni tako lepo!« Tinka mu je vzdignila glavo z obema rokama in mu je pogledala v obraz. «Jokee, kaj so ti storili?« MoKal je in ji je gledal v oči; rosno, veliko, so se svetile iz teme. Izpregovoril ja z resnim, globokim glasom, kakor ga ni slišala šfe nikoli; njegove ustnice so so napelo in skoro starikav jc bil njegov obraz. «Ni vse tako lepo, Tinka, kakor si človek misli. Ampak Če ni danes lepo, bo pa jutri. Nič več nisem žalosten, Tinka!« Gledala inu je naravnost v obraz in Jokec se je okrenil. Začutil je prvikrat, da je govoril drugaife, kakor je bilo zapisano v njegovem srcu; in še bolj je bil žalosten. “Zadremala som, Jokec, in pomisli, ti sto sanje so so vrnile!« “Ne misli nanje, Tinka!« Odgovoril je in se ni ozrl nanjo, zakaj v tistem trenotku je razumel njene sanje in je vztrepetal. «Ni tako lepo, Jokec, ni tako lepo! Sam st rekel! Glej, pojdi tja z žalostnim srcem in videl bo£, da je vse drugače, da je že vse minilo. Rože so uvenele iu listje jo popadalo in vse tiste sleze, tiste lepo belo steze, so polno vciega, rumenega listju In Pc bi bila jaz tam, bi bil moj obraz star in grd in moj život bi bil sključen. In on bo tam in njegov obraz bo naprljazen in hladen bo njegov pozdrav . . . Ne, Jokec, saj niso bile sanje! Glej, saj nisem govorila po pravici! Odprte so bilo, zdi se mi, moje oči, vse sem videla, kakor vidim zdaj tebe pred seboj. Njega ... še zdaj ga vidim, kakor ga boš ti videl nocoj. In tako sem stala pred njim, kakor boš ti stal prod njim nocoj •— uboga, nevredna. Kaj si upaš, Jokec, predenj, z bosimi nogami, z zakrpano suknjo?« Jokec je molčal in trepetal. Vrt, prej' tako velik', tih, prijazen, se jo odmaknil v daljno, sovražno tujino. «Ne, Tinka, ne govori Greh je!« «Ni greh, Jokec; žalost je v mojem srcu in Bog sam jo je poslal . . . Koliko 'časa že ležim na postelji?« «Teden dni, in kmalu boš vstala.« «Teden dni štelo! Pomisli, Jokec, zdelo se mi jo, da ležim 2o dolga lota in da jo že teklo mimo dolgo življenje. Koliko let mi je, Jokec?« “Štirinajst, Tinka, mislim!« «Ne štirinajst, Jokoc! Moji lasje bi morali biti sivi in dolge gube bi morale biti v mojem obrazu, živela sem, kakor živi-starka in zdaj vidim: ni vse tako lepo. Sam si rekel, Jokec!« Objel jo* je okoli vratu in je zajokal. «Ne, Tinka! Ne! Ne! — Saj pojdem, Tinka, zato da ti povem — da je vse lepo, da je vse tako, kakor je bilo, Tinka! Saj se ni nič zgodilo, Tinka! Tudi rože niso ovenele — saj nisem videl, da so ovenelo! In za roko me bo prijel gospod Edvard in bo prašal: Kako je s Tinko, za Boga, povej mi, kako je z njo! — In vse mu bom povedal. O, Tinka, In vse bo lopo, kakor je bilo!« Tinka mu je gledala v obraz in je molrttUa in žalostno so bile njene oči. «Pojdi, Jokec!« Šol je in je. ihtel vso pot; objokan in star je bil njegov obraz- (Dalje prihod.) IV DELO 'Četrtek, 28. septembra 1922. Delavska šola Sredstva proizvodnje odfetfiiiju ekoBSiisku tinkturi ma To je temelj komunlstiTikog gledanja na rivot. i svet. I kad to velimo, ono zna-ci da ekonomski odnosi izmedju čoveka inoraju odgovarati sredstvima za pro-izvodnju; ti odnosi so menjajo onako i onoliko, kako i koliko se menjajo sredstva za proizvodnj u, daklo — zavise od tih srcd9tava. Prema torne kakav položaj zaozima pojedinac u društvu, on spada u neku društvenu klasu, jer je klasa skupina ljudi u društvu kcji ima-ju jednake —■ ili vrlo slične — interese. Ti pojedinci i klase žive u istom društvu ljudsko društvo je samo jedno i obuhva-ta svc ljude, i zato odnosi njihovi morajo da budu nekako uredjeni. To jest, mora se znati šta je dužnost jcdnog čoveka, ili klase, a šta mu je pravo i t. d. Na primer: u kapitalistiičlkom društvu, ako ja hoču da obradjujem komad zom-Ijišta (a nemam ni svog ku gli da imaju profita samo ako bezgra-nično pl jajčki) ju radni narod, i poslovi su bili obavljeni pomoču robova. To jest, zbog loših sredstava za proizvodnjo, tre-Jialo jo vrlo mnogo radne snage, a kad je mnogo treba da je jeftina, pa su posednici držali robove. Hudnik nije dobi-vho ništa, osim slaiie hrane i butina, po-sodnik jo bio vlasnik radnika kao neke stoke, slobodno ubijiio, prodavao i što je hteo. Kad su se sredstva za proizvodnjo više razvila I promet poboljša« sistem ropstva je postao opasan za posed-ničku klasu, jer je rob mogao lako da ulekne, ceslo sa robom svoga gazde, i da opstanc samostalan; več Je bilo lakše nabaviti razne alate, pa se i rob osočao si-gurnijim. Opet nsled proroene sredstava za proizvodnju, nastopila je promena sistema društvene strukture. Mesto roba postao je kmet. Veleposednik je dao c-dola i seljaku rudniku od onog Sto on proizvede, majstor je počeo da plača svoje »niomke« (rudnike n radionici) i t. d. Taj sistem se zvao feudalnirn jer Je naj-močnija u njemu klasa feudalaca, po-sednika zemlje. Zatim jo nastupio l.opi-taUstički sistem, i to opet zato . što je bio nn®dan zbog razvitka sredstava za pro* izvadnju. Došle su maAine parne, električno, željeznlee, brodovi i sva mogoča čuda, koja stari feudalci nisu rnogll ni da zamisle. Neki feudalac jo nagoruilno novca, isto tako neki obrtnik ili trgovac i pomoču tog novca kupio rnu-ine, podi-gao tvornieu i razvijao dalje. Sad je u liru t vernicama trebalo radnika-nadni-čara, a i veleposednik nema potrebe za ono, silne seljake što su mu davali polo-vicu, trečinu i več koko kad. Trebalo je da bude «slobodnih» radnika prolotera. I zato su «oslobodjoni» seljaci, zanatlije (pre su morali da se zunimaju zauatom svog oca), postala slobodna trgovina ipre su trgovali samo ovlašteni za to, ljudi iz trgovačkiih i plemiških porodiva). Velikim seljačkim porodicama razdeljen je mali deo zemlje, od kog nisu mogli da živo, i one su morale da šalju «mla-djei> iz kuoe da (raže zarode u tvornici, kod veleposednika (koji ima veči deo zomljišta i mašinc) i jiosvuda. Koja po-rodica je imala viša sreče i okretnosti, održala je svoj posed i povečala ga, a vcliklt deo propada, pretvara se u proletariat. To isto biva sa zanatlijama: jed ni postaju kapitalisti na računi drugih što se proletarizuju. Sredstva za proizvodnjo se usavršuju, bogatiji grabe sve n svoje sake i kapital je svemočau u druištvu. Kapitalistička klasa vlada i sistem se zove kapitalističkim. Nije to ona ista struktura što je bila u feudulnom sistemu. Mesto kovača, mi imamo ne-brojene vrste inetalskih radnika (za iz-radu jedne igle, ili čavla, imamo nekoliko vrsta radnika!) U tvornici stoji svaki radnik na svoni mestu, mašine vrte i okreču guruju predmet, koji se obradju-je, od jednog do drugog, svaka mašina čini svoje, svaki radnik daje svoj biljeg, svaki pokrot ruke, svaki nagib radnika je preračunali prema okretanju mašine, sve kao jedun sat. Dabogme da je tu odnos medju pojedinim radnicima, medju radnicima i nadzornicima, prostim i izučenim radnicima, radnicima i činovniei-ma, činovnicima, nadzornicima i inžinje-rom, ili direktorom i, t, d., ti odnosi moraju da budu sasvim drukju, nego što su bili pre odnosi izmedju majstora i pjegovog radnika, u maloj radionici i danas. Znameniti publicist Palmieri opisuje razvoj stvari v ruski pravoslavni cerkvi od prevrata- do današnjega položaja naslednje: Najprej je veljal kot duhovno središče ruske cerkve patriarh Tihori. Toda kmalu se je izcimila ločitev duhov ter sta nastali dve struji: tradicionalni pravoslavci in verski reformisti, ki tolmačijo evangelij v žmislu komunističega nauka. Tradicionalni so hoteli organizirati cer kev po katoliškem zgledu ter naj bi v Moskvi sedel ruski papeiž, ki bi mu bil podrejen tudi carigrajski ekumenski patriarhat. Za to tezo so bili v glavnem u bez ni ruski cerkveni dostojanstveniki, živeči v Belgradu in Sofiji. Po vsej priliki je ta skupina delala po inspiracijah patriarha Tihona. V tem so se pa reformisti, ki so ostali med ljudstvom v Rusiji, dobro organizirali. Na čelu jim stoje vladika Antonij, protopresbiter Vevedenski in pop Kali-novski. Patriarh Tihon je poizkušal delo reformistov onemogočiti ter jih je v raznih spomenicah preklel kakor tudi tiste, ki bi jim sledili. To ravnanje patriarha Tihona sovjetska vlada ni prezrla. «Pravda» z dne 12. maja t. 1. je pisala: Zgodovina patriarha Tihona ni poučila, da bi bil lojalen nasprotnik zakoniti vladi. Nalšia strplji-vost je predolgo trajala in je čas, da obrnemo svojo pozornost na mino, ki jo po patriarhovih navodilih polagajo pod sovjetsko vlado cerkveni dostojanstveniki. Sicer so pa boljševiki že od zaPetka delali proti Tihonovi skupini s tem, da so podpirali reformiste. Dejansko je dol nižje duhovščine že davno mrzil svojo hierarhijo in njenega poglavarja. Kasneje je to gibanje zajelo tudi del ruskega episkopata. Brjanski škof Ambrozij in njegov pomožni škof Alc-ksij sta javno in pismenim potom obsodila patriarhovo ravnanje. Enako so storili potem škof Velikega Ustjuga Ar-zenij, bjeloozerskl škof Vladimir m minski škof Melkizedek. S protesti proti patriarhu je nastopala tudi nižja duhovščina. Patriarhti so očitali krivdo na smrti tisočev vsled lakote, na krvi, ki se je prelivala po ruskih mestih in na prisilni zaplemb) cerkvenega premoženja, katero bi bit patriarh lahko preprečil, če hi bil sam od sebe odredil oddajo. V ostrem članku je obsodil Tihona tudi knez Vladimir Lvov, bivši iian vlade Korenskega, nekdanji glavni zagovornik sv. sinoda in sloveč goreči pravoslavec. Ko je patriarh Tition kontno moral pred sodišče, so kot glavne priče vstali proti njemu škof Antonij, protppresbite-rij Vevedenski in najboljši ru^kt kano-nist Kuznecev. Vsi so pobijali patriarho-va nazore in dokazovali, da nasprotujejo cerkvenim kanonom. Istočasno so se vršile skupščine nižje duhovščino, na katerih so odobrili postopanje sovjetskih oblasti nasproti delu pravoslavne hierarhije. Na duhovskih skupšlinoh dne 11. in 15. maja v Moskvi so bilo sprejete resolucije, ki z obžalovanjem naglašajo, da je od VI. stolotja postala cerkev instrument civilno oblasti. «Namesto da bi cerkev oznanjala usmiljenje in ljubezen — pravijo resolucije — je postala glasnica nasilja. — Zato je treba, da jo vrnemo na pot njenih nepotvorjenih idealov in da jo preosnujemo. Dne 17. maja je odftlo ki patriarhu Tihon u poslanstvo napredno duhovščino ki jo je vodil protopresbiter Vevedenski. Poslanstvo mu jo očitalo zakaj jo zavzel nasproti boljše vikom sovražno stališče in poslal svoj blagoslov ujeti carski družini. Pozvalo ga je, da naj odstopi, ker so da le na ta način v ruski cerkvi preprečiti anarhija. Dva dni nato je uradni list «lzvestija» javil patriarhov odstop. 19. maja so ga konfinirali v samostanu Donskem. Dno 20. maja se je pod zašiti to sovjetske policije naselila v patriarhovi rezidenci komisija, v kateri sta škofa lšeo-nida in Antonij, protopresbitorja Vevedenski in Albinski ter nekoliko drugih duhovnikov in dijakonov vsi progre-sisti. Ta komisija stoji danes pod naslovom «Provizornega Cerkvenega sovjeta« na čelu ruske cerkve. V oklicih je pozvala duhovščino, naj na lokalnih zborih obsodi patriarha Tihona. Obenem je sklicala cerkveni koncil. Patriarh Tihon je pred odhodom v neki drugi oddaljenejši samostan, kamor so gu premestili izdal spomenico, v kateri pojasnjuje, da so ga razni razlogi, posebno pa želja, da kot poglavar ruske cerkve ne bi prišel pred bolj.ševiško sodi/To, prisilili, da se umakne z vodstva cerkvene uprave. Reformistična duhovščina je preko provizornoga cerkvenega sovjeta poslala na narod proglas, v katerem mu naznanja, da je do sestanka že sklicanega cerkvenega koncila prevzela upravo cerkve. Cerkvena komisija je v stalni zvezi s sovjetsko oblastjo in izdaja svoj uradni list pod naslovom k Vera in cerkev«. Dodajmo sad tome odnose izmedju jedne grane proizvodnje i druge (dobav-ka sirovina i prerada) i onda jo sasvim jasno da je ekonomska struktura sve v iše slogama — Sto viže su razvijcna proizvodna sredstva. Danas je — usled viso-kog stopnja tehnike (proizvodna sredstva) — podela rada tako daleko dofera-la, da jedan lisovek ne može bez drugega, niti jedna klasa hez druge. Ljudi se ;u glavnom) bave svaki svojim poslom, svaki ohavlja samo jedan sad i samo taj. \ bez jednog rada ne može nista -la sc /gotovi. Svi su ljudi jednako važni n proizvodnji (oni što proizvode!) ha’- zbog tog visokog stopnja tehnike, svi se osejaju ravnopravni i sredstva za proizvodnju moraju služiti svima jednako. /.uitoi, kao sve mašine jedne tvornice i svi ljudi u n joj što sc kredu po jednum planu •bez toga ne vredi sav trud), tako sav rad n svetskoj proizvodnji mora da bude po jednom planu. Inače, kao što nam |)o-slednji desetak. godina najbolje pokažejo, postaje npred, sukobi i propast, na* predah je zaustavljen, beda raste. — Eto, i komunistički sistem je pietao potrebam samo zbog toga što je način proizvodnje kornunistiMci (zajedah ki,, a to zavisi samo od sredstava za proizvodnju. Čeka nas preuredjenje društva jio komunističkim principima, ili propast. Pošto čovečanstvo ne izumiro dok stoji rnogučnist za život, komunistikko društvo je na pragu. Ekonomska struktura društva se ne ravna prema gustu pojedinih gospodara i njihovih nadri-ulčenjaka, več uvek i samo prema kukvoči sredstava za život. „Živa cerkev**. (Prvi. kongrrs pravoslavne duhovičinv, ki se je priključila revoluciji. — Zanimivo gibunjc verske obnovitve. — Konec meni st v a v Rusiji.) Znano je gibanje notranje cerkvene obnovitve v Rusiji, ki je sledilo neposredno po zaplenitvi cerkvenih zakladov v prilog gladnih povzroičeni kontrarevolucionarni kampanji duhovščine. Prav tako je znano, da so napredni, «rdeči» elementi v nižji duhovščini prisilili patriarha Tihona k odpovedi. Njeno gibanje se suče krog skupine in časopisa «2iva cerkev« in je imela 6. avgusta in naslednje dni svoj prvi kongres v Moskvi. Tega kongresa se je udeležilo 6 nadškofov, ki nosijo vsi lepa stara bizantinska imena, kakor Antonij, Hudobij in Johanid, kakor zastopnik' carigrajskega patriarha in «Svobodne ruske cerkve« Armenije. Vsega skupaj je bilo 150 delegatov, vsi duhovniki, ki so imeli odločujoči glas in 40 zastopnikov s posvetovalnim glasom. Nadduhoven Krasnicki, eden stvariteljev novega gibanja, je imel otvoritveni gevor o »revolucionarnem gibanju znotraj cerkve«. «Gre predvsem zato« je rekel, «da se sliši glas nižjo duhovščine, da se cerkev približa delavskemu svetu in da sc odločno postavi na stran izkoriščanih in proti izkoriščevalcem Za izpeljavo toga programa je necblrodno potrebna temeljna reforma cerkve«. «Živa cerkev«, zdi se, je odločena dovesti to reformo do konca in ona dokazuje to svojo voljo stem, da je podvzeia pogumno boj proti najstarejši in najnevarnejši vseh teokratskih tradicij, proti meništvu. Zahteva enodušno odpravo vseh samostanov in njih preobrazbo v delavsek zadruge, starostne demo in bolnišnice. Ona obsoja samostanske postave po zaobljubi izsiljeno nezakonstvo in zaničevanje zdravstvenih predpisov ter zahteva oprostitev po cerkvi sami vseh mo® in žen, ki jih drži samostansko življenje še v suženjstvu, nevednosti in nesnagi. Kongres je ugotovil, da je meništvo, celo ono učeno, «v organizmu rusko cerkve vzrok plesu obe«. Nadalje je kongres sprejel energični sklep proti reakcionarnim težnjam gotovih duhovnikov, katere težnje se mora brez odlašunja zatreti. O tej tački je pa kongres bil mnenja raz likovati med učinki nevednosti in zavednega protirevolucionarnega delovanja. Nad patriarhom Tihonom se je izreklo ostro grajo. Za vsakega, ki ve kako ogromne usluge je napravila pravoslavna cerkev odpravljenemu sistemu in kako močna nazadnjaška sila jo bila utelešena v ruski — kakor je sicer v duhovščini vsako-drugo dežele — so to zelo pomembni dogodki. «Živa cerkev« je na tem, da si zavojuje vso rusko cerkev. To gibanje revolucionarne cerkvene obnove, ki nima za podlago postavljanje novih verskih nuukov ampak potrebo prilagoditve nk nov družabni položaj, zasložuje, da up ga zasleduje z različnih vidikov, skrbno in pozorno. R. A. CATILINA-KLEM: ’ Zakaj na moram biti komunist? (Desem inteligenta. — Poje se lahko kot samospev jugoslovanskih učiteljev in uradnikov Jul. Benečije.) Prvič: jaz sem človek obnašanja, drugič, nisem še brez stanovanja, tretjič Sefu svojemu sem prava dika, in beda še. ne tare me velika. Četrtič ženo prositi bi moral dovoljenju petič, kakšnega bi znanci bili mnenja? Seslrie, če Šefu na uho bi priletelo, da. povrhu še. naročen sem na •Delov'! Sedmič, pa v akordnem delu zdaj se trudim in faktično — besedo častno nudim — nimam časa nikdar nič za zborovanje, osmič nič kaj ne diši mi plačevanje. In pa: to mene vendar se ne likal Dandanes človek biti mora zvit ter čakali, da led bo prej prebit. Devetič: V rplošncm tole še povem: bi šel-li ali ne, še sam ne. vem, na jasnem nisem še zadosti! Tu mir — tam bratovske dolino stil Pugostoma kot črv se zvijam v kolobar, verujte ml — res prišel bo vihar — toda tovariši — le čujta. začasno smatram stvar še za zelo opasno. Zato desetič: Komunist vam bom poslal, ko boj se vaš bo z zmago dokončal. Drevna civilizacija se Je osnivala na f.sohnom ropstvu. Sredovočna civilizacija je imala za temelj — kmestvo. Današnja civilizacija se ne može ni zamisliti dok nujmnnog ropstva. Civilizacija nije pravu sve dotle, dok sa licu zemlje no bude zbrisano svako ropstvo, svaka nedostojna ovlsnust čoveka o čoveku, naroda o narodu, klase o klasi, rase o rasi Dve kulturi Maksim Gorki piše: Vselej in povsod je vzgojila zgodovina podeželskega človeka hi rnešfcana (prebivalca mesta v tem slučaju) kot psihološko povsem nasprotna tipa, pri čemer se ta razlika vedno veča, ker z Ahilejevo naglico prodira mesto naprej, dočim prostrana dežela ni nič bolj urna kot želva. Vaščan — to vam je posebne, živalske sorte individuum, bitje, ki s trudom prideluje sadove zemlje od zgodnjo pomladi do pozne jeseni zato, da Večji det teh proda, ostalo pa porabi sam v toku, neusmiljene in mrzle zimo. Brez dvoma — veličastno je poletje, jioletje živega zlata polnih polj, a jeseni, ko zlato izgine, leži zemlja ponovno vsa gola in oropana, znova zahteva težkega dela, znova pije brezplodna energijo človeka. Ta človek je ves — zunanje in notranje — po naravnih silah u sužnjem Ne bori se zoper nje, nego prilagoduje se jim povsem.Nestalni rezultati njegovega dela ga nikakor ne spravljajo v nobeno cc-no ne j>rcd samim seboj, ni pred njegovimi ustvarjajočimi zmožnostmi oni tega ne morejo. Od vsega kar pridela mu končno ostane le slama in njegova dolgu, temna, s slamo krita koča. Delo kmeta je silno težko in njegove teržlkočc, v zvezi z njegovimi žalostnimi uspehi, poglobi posebno — in to povsem naravno — v kmetovi duši oni temni instinkt imovine, dela ga skoro neomajnega, Komaj nauk, po katerem naj bi bil vzrok padca pračloveka ravno posest in ne prestopek s prepovedanim sadom, Idi sta ga preprostemu Adamu pripravila zlodej in Eva, je dostopen temu instinktu. Vselej, ko so govori o kulturi buržoa-zije, mislim na kulturo vasi — če je sjiloh mogoče ta dva pojma — kultura in vas — združiti, ki pravzaprav po svojem pojmovnem bistvu nista, skoro nista združljiva. Kultura, to je proces ustvarja nja idej, njih udejstvitve v obliki knjig, strojev, znanstvenih instrumentov, slik, zgradb, spomenikov — v obliko različnih predmetov, ki, medtem ko predstavljajo kristalizacijo idej, budijo druge nove ide je in, kvantitativno rastoč, začrtujejo vedno Večje koncentrične kroge, kateri potem objemajo vedno bolj ves svet trudeč) se, odkriti in obseči tajne vzroke vseh njihovih pojavov. Take kulture vas ne ustvarja pa tudi nikakih drugih spomenikov ne, razen v besedni oblikj, v obliki pravljice, pesmice ali pregovora. Da, ganljive so res monotone pesmi vasi, njena tožna lirika bi zamogla omečiti kamen, toda kamen se ne da po pesnih omečiti, ljudje tudi ne, Brezdvoma — na deželi živi mnogo otožne poezije, ki nas mami na zmotna p> ta rahločutnosti, toda neskončno pomenljivejša po vsebini in obsegu je vaška proza, njena šle animalsko — epična proza. Vafšike idile so so vse premalo u-poštevane v burni drami kmetskega vse-dnevnega življenja. V primeri s pasivo, najcol omrtvičteno duševnostjo stare vasi se nam kaže meščanstvo na gotovi razvojni 3topinji kot vseskozi vsevreden stvariteljski element, kot ostra kislina, ki je docela zato tu, da navidez mehko a v resnici sila trdo dušo kmetovo razkroji. Zaostalost vasi je mo-gOče premagati le potom znanosti in velikega socialističnega proizvanjunja na veliko. Mora se zgraditi ogromno število poljedelskih strojev. Samo ti bodo u-verili kmeta, da premoženje je pravzaprav veriga, ki ga veže kot žival, da mu je nekoristno, dg je nespametno delo neproduktivno ter, da le potom disciplinirane znanosti in po umetnosti oplemeniten razum zamore postati časten vodja na poti k svobodi in sreči. * Mešlčanovo delo pa je pravljično različno, momentalno, večno. Iz grud, v c-peko obdelanih, gradi meštSan palače in templje, iz brezobličnih kep železne rude ustvarja stroje čudovite kompliciranosti. Svojim dalokoscr/Jnim ciljem je podvrgel že skoro vse naravne silo in te so mu uslužne kakor Djini orientalskih bajk modrijanu, ki si jih je usužnjil s pomočjo sile svojega razuma. Meščan si je tu ustvaril veliko atmosfero racionalnosti. Vedno gleda svojo voljo vtelešeno v različnosti čudovitih stvari, v tisočih knjig in slik, ki z besedo in čopičem na veke izražajo vso veličastno bol njegovega vedoželjnega duha, sanj in upanja, ljubezni in sovraštva — njegovo veliko in mogočno dušo, v kateri neugasljivo go ri žeja po novih idejah, udejstvitvah in oblikah. In četudi državni politiki podvržen, jo meščan vkljub temu notranjo prost in — uprav vsled sile te duševne prostosti ruši in ustvarja nove oblike socialnega življenja. Mož dejanja, si je ustvaril sicer res mukapolno, c preženo in pregrešno a — lepo iživlejnje. On je vzbuditelj vseh socialnih bolezni, izrodkov, ustvaritolj grozovitosti, laži in hinavščine, toda —• on je tudi, ki je ustvaril mikroskop, kateri mu dovoljuje opazovati s trpko jasnostjo še tako malenkostna gibanja svojega večno nezadovoljnega duhu. V svoji sredi ima čarovnike in modrece, ki neutrudno utrjujejo in razvijajo te temelje kulture. Velik grešnik pred svojim bližnjim in morda še večji pred samim seboj je ve lik mučenik svojih prizadevanj, ki mu porajajo sicer ubij ajdi) ga, vedno nova vesela in trpljenja obstanka. Njegov duh je prekleti Ahasver, ki ved no potuje. Potuje v brezmejno bodočnost, kamorkoli za srcem vesoljnosti ali vpraz nino vsemira, katere jo morda poklican izpolniti z virom svoje energije, med tem Ko bo nekaj ustvaril, Clemor jo razum današnjih dni nepristopen. Za intelekt ju razvoj kulturo nadvse važen; neodvisno od proizvodov jo inte-lokt zase predvsem pojav kulture, komplicirana, tajnosma prikazen naravo, organ njo samospoznanja. Instinktu so važni samo utilitarni rezultati kulture, srnio tu, kar dviva zunanjo blaginjo obstanka, četudi je to nizkotna laž- Vsled tega morajo intelektualci sedaj, ko prihajajo vzbujeni instinkti vasi z intelektualno silo mesta v neizogibno borbo, svoje navajeno razmerje do vasi revidirati in vključiti v boj sad stoletnega delovanja intelektualnega elementa tvorniškega delavca, ki inihaja v nevarnost. da bo uničen in v razvojnem procesu prikrajšan. Ni ljudstva, so le razredi. Delavski razred jo bil doslej stvaritelj le materialnih vrednot danes pa hoče tudi on imeli svoj živ delež ob duševnem, intclektuel nem ustvarjanju. Večina vaščanov hoče navsakt nain utrditi svojo pozicijo kot zemljiški lastniki — drugih želj in zahtev ue. stavijo nu dan. Pred Intelektualci vsega svetu, vseh dežel, stoji danes ista naloga: staviti r.a razpolago vso svojo razredno energijo, katere zmožnosti zagotavljajo nadaljni razvoj kulturnega procesa ter so vseskozi sposobne pospešiti tempo tega procesa. * Gorki jc torej sovražnik kmetstva. Da pa rtijemo tudi «alterurn partem«, prinašamo odlomek iz članka sodruga Karla 'Radeka o Maksimu Gorkem, ki sc je izrekel tudi proti obsodbi socialnih revolucionarjev kut intelektualcev. Rade k razlaga, odkod ta njegov korak in pokaže obenem, odkod Gorkega smrtno sovraštvo proti kmetstvu. Poslušajmo! — Gorki izhaja iz maloineščansKc plasti. Dolgo je živel med lumpenproletar skimi elementi, ki tvorijo jiredmct njegovih najboljših romanov, tam si jc z rajvečjitni žrtvami oriboril izobrazbo. Ki jo poseduje In kakor se večkrat godi z autodidakliki (samouki), jc postal filister izobrazbe. Koliko deiavccv je, ki postavljajo, potem ko so si dolga leta odjedali košPek kruha od ust, da so si kupili knjigo, j)otem ko so preždeli pol noči ob luči sveče nad knjigarni o astronomiji. Darvinom, nad Liepertovo «kulturno zgodovino« — košček težko priborjenega znanja nad vse na svetu. Ti učeni Rab-biji delavskega razreda so se temu odtujili postavljajoč izobraževalno delo nad razredni boj. Taki tiči so se nahajali po ct-lem svetu. Pri Gorkem postaja stvar še bolj komplicirana vsled tega, ker j>rihaja h njegovemu filislrstvu izobrazbe, ki leži na kolenih pred vsakim učenjakom še dejstvo, da on ne korenini sploh v milieu-ju ruskih industrijskih delavcev, v preteklosti korenini v malomeščanskem lum-penproletarskem milieu-ju. Le ta milieu nam slika umetniško, pristno. Kjer so delavci, kakor v njegovem romanu »Mati«, podaja mešanico, — delavca, ki se je povzpel do idealističnega intelektualca, ki se vzdiguje orjaško visoko nad topo maso. Te mase, pa Gorki nikjer ne razume podati. Njej nasproti stoji duševno popolnoma na stališču socialnih revolucionarjev: junak in masa, ne pa asmo sebe osvobujoča masa. Iz njegovega filistrstva izobrazbe izhaja njegovo sovraštvo do kmetov, v katerih ne vidi popolnoma nič človeškega. Ko je izbruhnila oktobrska revolucija je bil prepričan, da mora končati z uničenjem vse ruske kulture vsled prevlado-vanja kmetskih množic v Rusiji. Vsled tega jc bil nasprotniki oktobrske revolu-lucije. Ni veroval v moč delavcev, da bodo vodili kmete v osvobodilnem boju. To morajo seveda storiti le ljudje, ki so či-tali Ne\vcombe-ovo «Astronomijo» in ki znajo razložiti II. del »Fausta«. Delavci so pa pokazali, da so v stanu voditi kmete v boj, ki ustvarja pogoje za novo veliko ljudsko-kulturno Rusijo, čleprav je, naravno, mnogo kulturnih vrednot — kakor vsaka vojna— ta boj uničili. Gorki je to za trenoteb razumel, toda v njegovih možganih je ostala velika bojazen pred nekulturnostjo delavcev in nezmožnostjo za kulturno delo pri k metili. — Vsled tega njegovi protirevolucionarni članki proti kmetom in njegov histerični klic: «0 čuvajte intelektualce!« čeprav hočejo celo v zvezi z entento razbijati rusko revolucijo. / Gorki sedi sedaj v Berlinu s svojimi histeričnimi literati in histeričnimi lite-ratinjami.- Ne čita niti enega v Rusiji izhajajočega časopisa, zato pu belpKurdi-stičlni, v inozemstvu izhajajoče liste z vsemi njihovimi lažmi in sleparijami. Vsi njegovi malomeščanski instinkti se mu vzbude in mu diktirajo znano pismo (na Anatole France-a). No, ko se vrne Gorki v Rusijo in ko bo spet stal v ruskem življenju in bo videl delo, ki ga vrši sovj. vlada z vsemi intelektualci, ki v resnici nočejo nazaj k Šibki meščanski kulturi, na hrbtu brezpravne izkoriščane mase, ampak naprej, k’ novi kulturi skupaj z bojujočimi se kmeti in delavci, tedaj se bo — kakor (ge tolikokrat — zo I>et v zadregi smehljal in rekel: Ja, vi veste dobro, da se jaz ničtesar ne .razumem na politiko! Mi mu bomo pa odgovorili: 2e dobro /človeka treba vzeti takega, kot je in še posebno pesnika. Toda da piše neumnosti, bodisi tudi, da jih piše v verzih, nakar lahko proglasi neumnosti za novo obliko poezije. Za nas komuniste jo teza o dveh kulturah, eni mesim in eni podeželski, kakor jo postavlja Gorki, ruiravno povsem napačna, ker mi poznamo le dve razredni kulturi, ono meščanstva (buržoazije) in ono proletariata. Kmetje so tvorci, proletarske razredne kulture skupaj z mestnimi delavci, katerim prihajajo po svojem celotnem položaju vedrio bližje in katerih odnošaji in način življenja se vedno bolj razteza tudi na deželo. Trdi Gorki pravi v gorenjem sestavku, da ni ljudstva (naroda), so le razredi, samo da slavlja le tvomiške delavce v delavski razred poleg intelektualcev, katerim naj bi oni pomagali resavati mestno kulturo pred poplavo kmetstva, katerega ne prišteva on k delavskemu razredu. Odkod ta ne razredna razporeditev razredov nam pojasnuje Radekova filipika proti Gorkemu. Gorki je tudi eden tistih, ki so obupali nad stvarjalno silo proletariata. Življenjepis Gorkega Tu podajamo življenjepis Maksima Gorkega, kakor ga je sam najnsal v kratkih črtah na zahtevo nekega založnika v Petrogradu, naj mu napiše svoj življenjepis: «1878. Vstopil kot vajenec k nekemu čevljarju. «1879. Vstopil kot vajenec k nekemu risarju. «1S80. Kuhinjski učenec na postuem vlaku. «1884. Tekač. «1885. Opekar. «1886. Pevec v potujoči pevski družbi. «1887. Prodajalec medu jto cesti. «1888. Bil sem na tem, da se ustrelim. «1890. Prepisoval sem pri nekem odvetniku. «1901. Prepotoval sem Rusijo peš. «1902. Objavil sem svoj prvi roman«. Iskre Trnoviti su putovi, što vode u društvo blagostanja, no radna klasa mora iči tim putovima, ako ne žieli, da večno ro-buje nesavesnim satrapiuia bogastva i društvene moči. Oni, koji žele rešiti problom prelaza iz kapitalizma u komunizam i koji polaze sa opeenitih pojmova o slobodi, jedna-kosti i demokraciji (osobito demokraciji), samo otkrivaju svoju pravu narav — kao članovi sitne buržoazije 1 kao filistri. — N. Lenin. Izdajatelj: lzvrševalni odbor Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini Tiskarna: „11 Lavoratore“. v GORICI Štev. 25/R/22 Razpis natečaja« Pri podpisani j e mapi samo mesto za-četn i;ka-kmjigcvcidje (izven shtžibene pragmatike). . _ ,~"" PVc&nije z,a la natečaff mdrajobiti •ciptvtemljene s sledečimi tffclkazi: 1. Italijansko državljanstvo:; 2. Dovr&itevi ene sredinje nižje šole ali enake isti; 3. lzpričevato o ddblrem ©tonaštonju; 4. Morebitna službena izpričevala. Bode dana prednost ornim, ki poznajo slovenski jezik. Uefe za vlaganije pirefenj ppteče ne-pu-eMicama dne 7 oktobra 1922. G o m j, c a, dne 21. septembra 1922 tudi pesnik ne sme zlorabljati pravice, VODSTVO. Socialna Matica ,,LJUDSKEGA ODRA11 v Trstu Komunistični koledar uradll Ing. D. Ouitln{l( • - f- ' •••' Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigama J. Štoka, inseratni oddelek „LavoratoreM ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah. Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila. — Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:------------ Internacionala (delavska himna). — Koledar za navadno leto 192t. — Mere in teže. — <*.t Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prvu internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata. 3. Manifest na proletariat vsega sveta. II. kongres Kom. internacionale: L P°g°ii za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati Sovcti. III. kongres Komun, internacionale: Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. Pertot Jože t Pota mladine. - PROLETKULT. Alojzij Hreščaki Šola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Bubarln in E« Preobra-žettakijt Šola in komunizem. — GOSPODARS I VO Ing, D« Gustinčiči I. Pojava in bistvo zadružništva. II- Uloga zadružništva v proletarskem gibanju. III. Oblike zadružništva. L Denarne zadruge. 2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelsko zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — Ing. D. Gu-atlnčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količine ali zakon minima. III. Potrebna količina posameznih gnojil. IV. Glavna umetna gnojila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje. — Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika. C«na 5 Lir, po poiti Lir S.50 Kdor želi Imeti koledar zase ali v razprodajo naj se obrne na vodstvo Ljudskega odra. Komunistični koledar je knjiga, ki Ima trajno vrednost. Delavski narodi nabavi si to knjigo, [itaj jo, razi AZ-IiUlii. Razdor v ruski pravoslavni iftvi