Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU ,,
za konec tedna
V petek (5/17 °C), soboto (6/17 °C) in nedeljo (7/18 °C) bo delno oblačno. V soboto možne plohe.
številka 14
četrtek, 10. aprila 2014
Velenje ima odlične športnike
Velenje, 8. aprila - V torek so velenjskem Domu kulture razglasili najboljše velenjske športnike, športnice in športne delavce MO Velenje v letu 2013. Tudi tokrat je bila energija na prireditvi, kije postregla z zanimivimi športnimi videospoti, glasbenimi gosti in izvirnimi igrami, ki so jih na odru dobili najboljši športniki, neverjetna. Kot so bili lani neverjetni tudi uspehi velenjskih športnikov. Najboljša športna ekipa je že 18. leto zapored Rokometni klub Gorenje (na sliki člani kluba, ko so se na odru preizkusili v novi disciplini - skoku v širino), športnik leta 2013 je deskar Rok Marguč, športnica leta pa plavalka Nastja Govejšek. Podelili so še številne druge nagrade in priznanja. Več na strani 20.
■ bš
Poziv predsednici Alenki Bratušek
Velenje, 8. aprila - Teden dni po sestanku z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omer-zelom glede izgradnje hitre ceste 3. razvojne osi je vodstvo Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice skupaj z gospodarstveniki, župani in poslanci subregije Saša naslovilo na predsednico vlade RS Alenko Bratušek poziv. V njem jo med drugim pozivajo, naj podpre omenjenega ministra v njegovih prizadevanjih za traso hitre ceste Šentrupert-Velenje (F2/2), ki - upoštevajoč načela skladnega regionalnega razvoja - pomeni tudi rešitev prometne povezave za občine Zgornje Savinjske doline ter občino Šmartno ob Paki. Pri tem navajajo, da skupaj s koroškim gospodarstvom, ki preko subregije Saša prav tako potrebuje vitalno prometno povezavo z avtocesto A1, zaposlujejo 6,5 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji, ustvarijo 5,2 odstotka prihodkov ter 7,9 odstotka izvoza v državi.
V pozivu še poudarjajo, da za
ohranitev proizvodnje in delovnih mest v regiji potrebujejo konkurenčne pogoje, h katerim sodi tudi prometna infrastruktura. Po 12 le-
tih prizadevanj imajo dovolj odlašanja in izgovorov. »Če rešitve zapisanih težav ne bo niti v bližnji prihodnosti, bo nekdo moral prevzeti
odgovornost za selitev proizvodnje in zapiranje delovnih mest,« še opozarjajo v pozivu.
■ tp
1,80 EVR
KAIHO
VELENJE
Stop birokraciji?
Bojana Špegel
Kdaj ste nazadnje imeli občutek, da je mati država naredila kaj dobrega za vas?Morda ob padcu nepremičninskega zakona?Da, občutek ni bil slab, pa čeprav z grenkim priokusom, saj smo državljani ob takih dogodkih potem zaradi šlamparije nekaterih kaznovani drugje. A zdi se mi, da zna prinesti še boljši občutek dejstvo, da je ta teden v veljavo stopila novela zakona o splošnem upravnem postopku. Politiki nam obljubljajo, da se z njo končuje zapleteno izpolnjevanje birokratskih obrazcev. Cisto zares? Upam, da bo delovalo.
Zase namreč vem, da se velikokrat počutim funkcionalno nepismeno, ko moram ob urejanju raznih birokratskih zadev izpolnjevati obrazce, v katerih vedno najdem nelogičnosti. Nemalokrat jih ne razumem, včasih sploh ne vem, kaj neki hočejo, da odgovorim in vpišem v po navadi premajhne kvadratke ali na prekratke črte za podatke. Kadar se moram odpraviti po uradniških poteh, kar je v življenju velikokrat neizogibno, se mi vedno zdi, da bi bilo najbolje vzeti kar dopust, da bom vse uredila v miru. In ob tem imam vedno občutek, da mi bo opravek vzel tudi veliko časa. Ceprav se najpogosteje pokaže, da sploh ni tako. Temu, kar doživljam, bi zato lahko rekli kar birokratska fobija. Pa verjetno nisem edina, ki jo imam. Bo z njo zdaj res konec, se sprašujem, ko berem, da bodo uradniki od zdaj na željo državljana sami izpolnili obrazec, potreben za začetek določenega postopka, ki ga bo treba potem le še podpisati. Nebesa!
A kaj, ko takoj vidim tudi temne oblake. To namreč pomeni, da bodo imeli zaposleni na občinah, v upravnih enotah in številnih drugih ustanovah z nami državljani več dela. Po novem naj bi občani uradnika samo obvestili, katero pravico uveljavljajo, in jim posredovali osebne podatke. Javni uslužbenec pa bo te podatke vnesel v informacijski sistem in natisnil vlogo, ki jo bomo potem le še podpisali. Bo res tako enostavno? Ob dejstvu, da v javni upravi že nekaj časa ne smejo zaposlovati in da prav povsod tarnajo, da jih je premalo za nove in nove naloge, se bojim, da ne bo. Želim pa si, da bi bilo. In da nove naloge uradnikom ne bodo vzele nasmeha z obraza in prijaznosti do strank. Ceprav, to moram priznati, so vedno bolj prijazni, pripravljeni pomagati. Upravni organi naj bi postali prijazen servis občanom, so še poudarili ob novosti. Ta pa bo težka, sploh v Velenju, če nam bodo, kot grozijo, vzeli davčni urad, preselili številne inšpektorje in morda v prihodnosti še kaj, kar lahko danes uredimo na tukajšnji upravni enoti in velenjskem sodišču. Ce bo tako, nam program, ki ga imenujejo »Stop birokraciji«, gotovo ne bo všeč. Ker si bomo v mestu želeli več birokratov. In birokracije. Z izpolnjevanjem obrazcev ali celo brez tega.
Zadnji kupon za »Bisere maturantskega plesa 2014«
Danes objavljamo še zadnji glasovalni kupon za »Bisere maturantskega plesa 2014«. Še zadnjič torej lahko izbirate med 9 finalisti. V torek bomo prešteli kupone vseh treh krogov glasovanja, zmagovalce pa bomo razglasili v četrtek, 17. aprila, ob 18. uri, v velenjski vili Bianca. Vabljeni h glasovanju in na zaključno prireditev!
Svet oktanov
Pomlad je čas, ko moramo naše jeklene konjičke pripraviti na spremenjene vremenske razmere. Za srečno in varno vožnjo odprite avto-prilogo na straneh 17. do 19.

m
9770350556014
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
2
OD SREDE DO TORKA
Men
10. aprila 2014
lokalne novice
Vračajo projektno dokumentacijo
Velenje - Po desetih letih od izdaje gradbenega dovoljenja poteče rok hrambe projektov individualnih gradenj ter tipskih stanovanjskih in drugih objektov. Zaradi pomanjkanja prostora v arhivu Upravne enote Velenje so investitorje, ki so gradbeno dovoljenje pridobili v letih med 1986 in 2002, pozvali, da lahko (če želijo) projektno dokumentacijo, preden bo ta izločena iz arhiva in predpisano uničena, prevzamejo.
■	mkp
Za male čistilne naprave letos 50.000 evrov
Šoštanj - Tudi v Občini Šoštanj so objavili razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. V proračunu so zanje letos namenili 50.000 evrov, posamezni upravičenec pa bo prejel 1.000 evrov. Vloge bodo odpirali 10. v mesecu, sredstva pa dodeljevali po vrstnem redu prispelih vlog.
■	mkp
Zofija Mazej Kukovič ne bo kandidirala
Evropska poslanka SDS Zofija Mazej Kukovič se je odločila, da ne bo kandidirala na evropskih volitvah. »Nadaljevala bom v Sloveniji, za Slovenijo. Evropski mandat končujem z zadovoljstvom, ker mi je uspelo del evropske politike prenesti med ljudi,« pravi. Nocoj ob 18. uri pripravlja v vili Bianki otvoritveni dogodek drugega natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta.
■ mz
Bukvarnica - izmenjava in zbiranje knjig
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo pripravil Bu-kvarnico. V soboto, 12. aprila, (od 8. do 13. ure) ter od ponedeljka, 14., do petka, 18. aprila (od 15. do 18. ure) bo v tamkajšnji Hiši mladih mogoče knjige zbirati in izmenjati.
K sodelovanju vabijo društva, klube, posameznike ..., da prinesejo otroške knjigice, knjige, zbornike, učbenike, ki jih ne potrebujejo več oziroma jih želijo podariti ali morda najti knjigo, ki si jo želijo. Zbrane knjige bo javni zavod podaril Vrtcu Sonček Šmartno ob Pa-ki ter bližnjima domovoma za varstvo odraslih.
Namesto čistilne ponekod delovne akcije
Šmartno ob Paki - Tudi v občini Šmartno ob Paki so minulo soboto predvideli večjo očiščevalno akcijo. Zaradi slabega vremena so jo odpovedali. Kljub temu so (po informacijah Bernarde Drev iz občinske uprave) v nekaterih okoljih izvedli delovno akcijo. V vaški skupnosti Slatina so urejali pešpot, v vaški skupnosti Podgora so pred časom očistili divja odlagališča in so na zbirno mesto tokrat pripeljali pobrane količine odpadkov. Delovni so bili tudi krajani vaške skupnosti Veliki Vrh. Nadomestne čistilne akcije v občini ne bodo organizirali, bodo pa uredili odvoz odpadkov, če se bodo zanjo odločili v kakšni vaški skupnosti.
■ tp
Za novo šolsko leto razpis
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki se že nekaj časa ukvarjajo z varnimi šolskimi potmi. Z ureditvijo slednjih, ocenjujejo, bodo lahko precej zmanjšali stroške, ki nastajajo s prevozi otrok v šolo in iz nje.
Tudi pred nedavnim so temu vprašanju skupaj s člani tamkajšnjega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter osnovno šolo namenili kar nekaj pozornosti. Dogovorili so se, da bodo do konca šolskega leta ostali šolski prevozi tako urejeni, kot so sedaj, prihodnji mesec pa bodo izvedli razpis za izvajalce za prihodnje šolsko leto.
V šolo in iz nje se sedaj vozi skoraj polovica učencev tamkajšnje osnovne šole.
■ tp
Zmanjšanje davčne obveznosti
Šmartno ob Paki - Svetniki občine Šmartno ob Paki so na nedavni seji občinskega sveta sprejeli predlog občinske uprave o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobrega lokalnega pomena.
Med javno dobro je lokalna skupnost uvrstila površine pokopališča, nogometnih igrišč, tri ostala igrišča ter štiri parcele ob tamkajšnji osnovni šoli. Občinska uprava se je za takšen korak odločila zaradi možnosti zmanjšanja davčne obveznosti.
■ tp
^_A_K.
L.
Priznanje za Manjo Gošnik Vovk
Cerknica, 4. aprila - Zveza slovenskih glasbenih šol je na nedavni prireditvi podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča za pedagoške in organizacijske dosežke pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Med prejemniki priznanja je bila tudi Manja Gošnik Vovk iz
velenjske glasbene šole. Prejela gaje za izjemne uspehe pri glasbeni vzgoji in izobraževanju ter glasbenem poustvarjanju.
Manja Gošnik Vovk je končala študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kmalu po zaposlitvi na velenjski glasbeni šoli je prevzela še vodenje otroškega pevskega zbora. Zavzeto delovanje na zborovskem področju jo je spodbudilo k študiju glasbene pedagogike, ki ga je prav tako končala na omenjeni akademiji.
O njenem kakovostnem delu v zborovski ustvarjalnosti priča bera priznanj, ki jih je dosegla z otroškim zborom na državnih revijah otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi: 13 zlatih plaket, 8 priznanj za najboljši otroški zbor ter posebno priznanje skladatelja Jakoba Ježa za najbolje izvedeni slovenski program, nagradi občinstva za najboljši otroški zbor, posebna nagrada za najbolj izviren program .
Poleg otroškega vodi še več drugih zborov, tudi sama je aktivna pevka in korepetitorka v Šaleškem akademskem zboru. Je uradna strokovna ocenjevalka območnih revij pevskih zborov ter žirantka na regijskih tekmovanjih pianistov. Vodi seminarje, pevske delavnice, piše strokovne članke. Veliko mladih pianistov je usmerila v nadaljevanje študija na srednji stopnji in večina od njih so danes uspešni glasbeni pedagogi. Za izjemne zasluge pri glasbenem izobraževanju v mestni občini Velenje je prejela leta 2007 občinsko nagrado.
Poslanska skupina SDS v Saši
Poslanska skupina SDS že več let obiskuje slovenske občine. Namen obiskov je iz prve roke izvedeti čim več o izzivih, dosežkih, pa tudi težavah, s katerimi se srečujejo vodstva lokalnih skupnosti, podjetja, javni zavodi, kot tudi občanke in občani.
V ponedeljek, 14. aprila bodo na celodnevnem obisku v Savinjsko--šaleški regiji, kjer bodo obiskali različne institucije ter se o izzivih in morebitnih težavah, s katerimi se regija srečuje, na delovnih sestankih pogovorili z župani, gospodarstveniki in drugo javnostjo. Poslanke in poslanci SDS bodo obiskali različne institucije v občinah Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje.
Manja Gošnik Vovk na podelitvi priznanja
Volilna pravila ob referendumu 2014
Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji - ZVRK (Ur. l. RS, št. 41/2007, 103/07, 11/11, 98/13, v nadaljevanju ZVRK) in Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (OdZVDAGA-A1), Uradni list RS, št. 23/2014 z dne 2. 4. 2014
Izdajamo referendumska pravila
Referendumsko kampanjo bomo v tedniku Naš čas in na Radiu Velenje 107,8 MHz in 88,9 MHz, v skladu s temi pravili spremljali od 22. aprila 2014 do vključno 24 ur pred dnevom glasovanja.
V tedniku Naš čas in na Radiu Velenje 107,8 MHz in 88,9 MHz bomo referendum spremljali v skladu s svojo neodvisno usmeritvijo in profesionalnimi novinarskimi načeli.
Referendumsko dejavnost bomo spremljali skladno z uredniško politiko, ki ne daje prednosti nobenemu odgovoru. Spoštovali bomo načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, človekovo osebnost in dostojanstvo ter politično uravnoteženost. Pri tem bosta uredništvi o vsebini, dolžini in načinu predstavljanja odločali samostojno.
Za vse organizatorje oglaševalske kampanje veljajo enaki pogoji in veljavni cenik. Naročeni oglasi bodo jasno označeni.
Med referendumsko kampanjo ne bomo objavljali pisem bralcev z očitno predvolilno vsebino. (Objavljeno tudi na www.nascas.com).
Uredništvi Našega časa in Radia Velenje Velenje, 8. aprila 2014

Pravi naslov za uspešno reklamo!
Se enkrat smo zakrpali luknjo
Denar našli, Alenka išče zaupnico - V Radečah in Celju praznujejo - V Podčetrtku iščejo graščaka, v Šmarju dočakali denar
Koalicija je imela dva tedna pred veliko nočjo že eno veliko nedeljo. Tisti, ki so tudi ob interpelaciji ministra Gregorja napovedovali »smrt« te pisane koalicije, so doživeli neke vrste vstajenje. Lahko bi ponovili, kar so nekateri govorili tudi ob krizi: iz nje (bomo) so izšli še trdnejši. Nedotaknjen je ostal DDV, tudi pokojnine in podobni izdatki. Pa vendarle so čudežno zakrpali 200 milijonsko luknjo, kije nastala po padcu zakona o nepremičninah. Zgodilo se je tisto, na kar so nekateri»napeljevali«: da je mogoče še kje kaj postrgati, tudi kaj povečati. In bomo dobili nekatere višje trošarine, boljša naj bi bila izterjatev dajatev, dodali so vnovično varčevanje, velike upe dajejo tudi na ogrevanje gospodarstva, ki bo tako bolj polnilo državno blagajno. Upam, da so dobro računali in se niso kje uračunali. Minister za finance Cufer, ki je pred tednom za rešitev predlagal dvig davka na dodano vrednost, ni ob tem v nedeljo dejal nič. Saj je na tej seansi manjkal. Morda pa bo zato, če bo treba, grešni kozel. Vsi ti ukrepi za polnitev državnega proračuna so le začasni. Premierka še vedno računa na davek na nepremičnine. A jih gotovo čaka težko delo, da bo ta sprejemljiv za ustavno sodišče. Državljanom tako in tako ne bo nikoli. Vseh stvari pa v nedeljo le še niso poravnali. Ceprav smo slišali, da bo koalicija vztrajala do konca mandata (in naprej...), premierka
Bratuškova še vedno hoče potrditev zaupnice, čeprav ne več v tako ostri obliki. Želi pa se utrditi tudi v največji koalicijski stranki in se spopasti s svojim nekdanjim »idolom«, ustanoviteljem Pozitivne Slovenije in nesojenim premierom Zoranom Jankovičem. Na njegovo stran se je močno postavil »kratkotrajni« celjski gospodarski minister Stanko Stepišnik in celo glasoval za interpelacijo ministra Viranta. Prvi april je sicer že mimo, nekateri v Radečah pa sprašujejo, kako dolgo jih bo še 'nategovala' država. Mislijo predvsem na to, kdaj bo potrdila denarno pomoč za oživitev tamkajšnje papirnice. Ta dan vsaj ni bil prvoaprilski kar zadeva začetka proizvodnje v družbi Radeče papir. Pisali smo že, kako so novi lastniki odlašali z začetkom proizvodnje, tudi zato, ker so čakali na odločitev vlade o pomoči. Te še niso dočakali, 1. aprila pa so pognali vsaj prvi stroj in s tem delno oživeli proizvodnjo. Upajo, da se bodo kmalu zavrteli še drugi. In ko so tako 1. aprila mali praznik imeli v Radečah, imajo jutri, 11. aprila, veliki praznik v Celju. Slavijo občinski praznik v spomin na davno leto 1451, ko so Celjski grofje Celjanom podelili mestne pravice. Ob tem nekateri godrnjajo, kdaj jim bo kdo podelil pravice, da bi živeli v zdravem okolju. Tako pa jih od spodaj napada onesnažena zemlja, od zgoraj onesnažen zrak - trenutno predvsem bogat z MP10 delci. Teh je bilo v knežjem mestu zadnji
čas največ v vsej državi. Vsaj nekaj naj bi bilo tu malo bolj čisto. Z redarji in policisti naj bi bolj »pritisnili« lastnike ali sprehajalce psov, da bi pobirali njihove drekce. Se pa ob letošnjem prazniku vendarle počasi umika tudi »nesnaga« zaradi obnove mestnega jedra. Ceprav bo še nekaj časa zevala velika rana na Glavnem trgu; zaradi ostankov prednikov še daleč izpred časa grofov Celjskih. Posebne vrste čiščenja pa je ta čas deležna tudi regijska Banka Celje. Nič kaj kmalu pa menda še ne bodo prišli do svojih novih graščakov v Podčetrtku. Tamkajšnji grad propada, saj v časih akcije »iščemo dobre gospodarje gradov« niso imeli sreče in novi lastniki gradu niso zaščitili niti pred propadom, kaj šele, da bi ga obnovili in z njim obogatili turistično ponudbo. Zdaj bi ga občina želela »spraviti v denar«, pa tudi pri tem nima in nima sreče. Več soje končno imeli v Šmarju pri Jelšah, kjer so po zapletih le podpisali pogodbo s kmetijskim ministrstvo o sofinanciranju projekta oskrbe s pitno vodo za pet občin Obsotelja in Kozjanskega. Ta državni delež je nujen za črpanje evropskih sredstev. Teh bo kar za slabih 10 milijonov evrov. Pa še to: v soboto je požar uničil veliko hišo v Trnovljah pri Celju. Prav tisto, v katero je celjska občina nameravala preseliti romsko družino. Krajani pa so temu goreče nasprotovali!
■ k
n
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 9
10. aprila 2014
MiCftfl
DOGODKI
3
Dogovor s socialnimi partnerji umiril nesoglasja
Finančni in poslovni načrt prestrukturiranja PV bo izdelan v naslednjih dveh mesecih in bo sestavni del novega razvojnega načrta celotne Skupine
Milena Krstič - Planine
Velenje - Po odstopu uprave Premogovnika Velenje (PV) 5. marca letos, dva dni po tistem, ko so velenjski rudarji v vsaki izmeni za dve uri opozorilno ustavili delo in zahtevali ureditev razmer, da bodo lahko znotraj Skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) normalno poslovali in se jim ne bo treba bati, da ostanejo brez plač, je bil za začasnega predsednika uprave PV v nadzornem svetu imenovan Ivan Pohorec. Pred tem je bil vodja proizvodnega področja in glavni tehnični vodja v PV.
Z njim ter generalnim direktorjem HSE Blažem Košorokom je podjetniški sindikat podpisal sporazum o uresničitvi stavkovnih zahtev in stavko, ki je bila do 24. marca zamrznjena zaradi menjave v upravi PV, preklical.
Sporazum, ki so ga podpisali, zajema zavezo, da bosta uprava PV in generalni direktor HSE v

treh mesecih pripravila program finančnega in poslovnega prestrukturiranja, s katerim se bo Premogovniku omogočilo pozitivno poslovanje.
Ukrepi so vezani na sklepe SOD, ki so obvezujoči za HSE in izdelavo načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja PV.
Kje so danes - daleč ali blizu uresničitvi zahtev? Predsednik uprave Ivan Pohorec se je prejšnji teden odzval in odgovoril na nekaj vprašanj.
Zelo zahtevna likvidnostna situacija
Kaj je tisto, kar je danes drugače, kot je bilo pred napovedjo stavke in pred opozorilno stavko? »Dogovor s socialnimi partnerji je umiril situacijo. Proizvodnja in delo zdaj potekata normalno.
Aristovnik zamenjal Stakneta
Kadrovska prenova in skrb za obeležja
Tatjana Podgoršek
Krajevna organizacija Šmartno ob Paki Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje je pred nedavnim dobila novega predsednika. Po 13 letih je na tem mestu Valentina Stakneta zamenjal Jože Aristovnik. Doslej je organizacijo vodilo šest predsednikov,
Janko Kopušar. Pozornost nameravajo nameniti tudi 22 spominskim obeležjem žrtvam druge svetovne vojne. Zato bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo bdela nad urejenostjo spomenikov. »S pomočjo poverjenikov na terenu po svojih močeh skrbimo za naše člane. Ker imajo starejši radi pozornost, smo se odločili, da bomo tiste, ki zaradi
Valentin Stakne (prvi z desne) je po 13 letih predal vodenje šmarške borčevske organizacije Jožetu Aristovniku.
Aristovnik pa je prvi predsednik povojne generacije.
Aristovnik je povedal, da bo nadaljeval začrtano delo prejšnjega predsednika, nekatere aktivnosti pa bodo tudi dopolnili. V ospredju bo pridobivanje novih, mlajših članov, ki bodo dediščino ohranjanja in krepitve vrednot NOB prenašali na mlajše generacije. Letos so že nekoliko pomladili svoje vrste z novimi člani, med katerimi je tudi župan Občine Šmartno ob Paki
zdravstvenih ali drugih razlogov ne živijo več v tukajšnjem okolju, obiskali ne le ob novem letu, ampak tudi ob njihovih rojstnih dnevih.«
Aristovnik je še dejal, da je odnos tukajšnjega okolja do vrednot in žrtev NOB dober, zato bodo sodelovanje z lokalno skupnostjo poskušali ohraniti na dosedanji ravni, tvorneje pa se bodo povezali z nekaterimi društvi v občini.
■
Težave, ki so bili izpostavljene, so dobile obliko zavez, ki jih bo treba v nadaljevanju izpolniti.«
Je likvidnostna situacija huda?
»Predvsem je zelo zahtevna. Največji vpliv na likvidnost ima vsakoletno zniževanje prodajne cene premoga, dodatno pa nanjo vplivata tudi neenakomerna dinamika prodaje premoga Termoelektrarni Šoštanj (posledica dobre hidrolo-gije in remonta) ter začasno prenehanje prodaje premoga Termoelektrarni Trbovlje.«
Pa hčerinske oziroma odvisne
družbe?
»Situacija v njih je v veliki meri odsev stanja v Premogovniku in z vidika poslovanja prav tako zelo zahtevna. Določene spremembe ki se bodo v PV dogajale v povezavi z načrtom finančnega in po slovnega prestrukturiranja, se bodo v precejšnji meri odražale tudi v odvisnih družbah.«
cesih prodaje, in pridružene družbe, v katerih ima PV manjšinski delež, pa se bo potrebno opredeliti, ali naj še ostanejo v lastništvu - v taki ali drugačni obliki PV ali postopoma izstopiti.«.
Trud za ohranitev delovnih mest
Ali to pomeni tudi zmanjševanje
števila zaposlenih in če, kje?
»Najprej bi rad spomnil na nekaj. PV je v preteklosti šel skozi več faz prestrukturiranja. Leta 1990 je bilo na takratnem Rudniku lignita Velenje več kot 5.000 zaposlenih, od tega leta dalje pa se je število zmanjševalo, tako da je bilo konec leta 2013 le še 1.333 zaposlenih.
Zaradi razvoja tehnologije in usmerjenosti PV v osnovno dejav- li |
Spremembe se bodo odrazile tudi v odvisnih družbah
V kolikšni meri in kako?
»To je za zdaj težko napovedati. Odvisne in pridružene družbe - tiste, v katerih ima PV več kot 50-odstotni delež, in tiste, v katerih ima manjšinski delež, je možno opredeliti kot družbe, ki so strateškega pomena za PV in nujno potrebne za zagotavljanje osnovne dejavnosti proizvodnje premoga. Za odvisne družbe, ki so zajete v projekt dezinvestira-nja, to so dolgoročne finančne naložbe PV, ki bodo zajete v pro-
nost je družba vseskozi zmanjševala število zaposlenih, hkrati pa iskala možnosti, da v dolini ohrani in dodatno razvije dejavnosti, s katerimi bi zagotovila kakovostna delovna mesta. V omenjenem obdobju je PV samostojno ali v sola-stništvu ustanovil 20 družb. Večina teh še deluje na trgu, del se jih je združilo z drugimi podjetji v dolini, nekatera so zamenjala lastnika, kar je normalen življenjski cikel družb na trgu. Trenutno ima PV 6 odvisnih družb, v katerih je 1.235 zaposlenih, in 5 pridruženih družb s 174 zaposlenimi. Brez naše družbeno odgovorne usmeritve bi bilo ta trenutek vsaj 1.409 manj zaposlenih v dolini, da ne govorimo o tem, koliko oseb je že dočakalo svo-
Ivan Pohorec: »V družbi in Skupini smo enotni, da se bomo trudili za ohranitev delovnih mest.«
Brez izpada proizvodnje
Z nekoliko večjim izkopom premoga v prvem četrtletju letošnjega leta, predvsem januarja, so cilje pri izkopu premoga v celoti izpolnili. Marca so uspešno opravili demontažo odkopa E na k.-65 v jami Pesje. V teku so pripravljalna dela za demontažo odkopa B na k.-65 v jami Pesje in zaključevanje izdelave montažne komore odkopa CD 1 v jami Preloge.
»Zaradi zahtevnih rudarsko-geoloških pogojev pri izdelavi objektov nove odkopne plošče CD1 sicer časovno nekoliko zamujamo, vendar bomo z vzporednim izvajanjem del odkop vključevali v redno obratovanje brez izpada proizvodnje,« pravi predsednik uprave Ivan Pohorec in ob tem posebej poudarja, da zelo veliko skrb namenjajo varnemu delu in prilagajanju del zahtevnim rudarsko-geološkim pogojem, ki trenutno vladajo.
je upokojitve v preteklih obdobjih.
V družbi in v Skupini smo enotni, da se bomo trudili za ohranitev delovnih mest. Lahko pa se bo zgodilo, da bo moral kdo opravljati drugačno delo, kot ga je do sedaj. Skušali bomo doseči optimalno zasedenost pri proizvodnih delih v jami. Ob tem bi želel spomniti, da je nova pokojninska zakonodaja bistveno upočasnila ritem upokojevanja oziroma ponudila tudi možnost odmika časa upokojitve v kasnejše obdobje.«
Ukrepi bodo podrobno razdelani
Kakšne pa so zahteve, ki jih pred Skupino PV postavlja HSE? Kaj bo treba spremeniti?
»Pred nami je zaključevanje izgradnje TEŠ 6. Določene predpostavke so upoštevane pri projekcijah poslovanja in doseganju nekaterih ciljev, ki zadevajo Premogovnik v povezavi s ceno premoga. Pričakovanja so usmerjena v zniževanje te cene, pri čemer je potrebno opraviti določene aktivnosti v smislu poslovno-organizacijskih ukrepov.« So ukrepi časovno opredeljeni? Kaj najprej?
»Ukrepi so vezani na sklepe Slovenske odškodninske družbe
Lahko se zgodi, da bo moral kdo opravljati ■ drugačno delo, kot ga je doslej.
(SOD), ki so obvezujoči za HSE, in na izdelavo načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja PV, ki bo nastal v naslednjih dveh mesecih in bo sestavni del novega razvojnega načrta PV in celotne Skupine. V njem bodo razdelani potrebni ukrepi. Na osnovi teh bo opredeljena tudi časovnica aktivnosti. Projekt že teče, prvi roki so povezani z izdelavo tega dokumenta, ostali bodo opredeljeni na osnovi ugotovitev.«
Zbor
veteranov
Veterani vojne za Slovenijo
Velenje, 3. aprila - Območno združenje VVS Velenje je imelo letno skupščino, na kateri so ocenili opravljene naloge in finančno poročilo ter sprejeli usmeritve za delo v letošnjem letu. Predstavljena poročila so pokazala, da so delali dobro in da je tudi finačno stanje združenja zadovoljivo, čeprav v oteženih pogojih in zaradi negativnega odnosa države in politike marsikaj ni uresničeno tako, kot bi bilo v drugačnih razmerah. Vsa poročila so bila v predlagani obliki sprejeta in pohvaljena, predstavljena in sprejeta pa sta bila tudi Pravilnik o priznanjih OZVVS Velenje in spremembe Statuta OZVVS Velenje.
Kot je ob takih prireditvah navada, so bila podeljena priznanja
Priznanja so podeljevali podpredsednik ZVVS Jože Kuzman, predsednik PO ZŠ Zdenko Trpin
in predsednik OZVVS Velenje Zdenko Hriberšek.
nekaterim članom združenja za delo v preteklem obdobju, in sicer: Alojzu Hudarinu, Marku Bauma-nu, Stanku Tajnšku, Matjažu Kle-menčiču, ki so dobili priznanje za delo od 20. obletnici ustanovitve ZVVS. Ludvik Golčman je dobil bronasto priznanje ZVVS, Srečko Ramšak pa znak praporščaka. Vsem dobitnikom so prisotni izre-
kli zahvalo in spodbudo za delo v prihodnje. Predstavniki lokalnih skupnosti, ki so se tudi udeležili zbora, pa so pozdravili udeležence in dosedanja prizadevanja članov in jim zaželeli, da svoje poslanstvo še naprej skrbno negujejo.
Ob napovedovalki Suzani Kok, glasbi Janka Stoparja ter ponudbi Gorenja Gostinstvo so v dobrem
razpoloženju zaključili srečanje z zaobljubo, da bodo delo nadaljevali z utrjevanjem veteranskega poslanstva na vseh področjih, ne glede na trenutne razmere v slovenskem prostoru.
Zdenko Hriberšek
■
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
10. aprila 2014
Mleka manj, prihodki večji
Mlekarna iz Arje vasi je lani prvič v svoji zgodovini ustvarila 60 milijonov evrov prihodkov -Lastna blagovna znamka lani zrasla na domačem trgu za osem odstotkov - Tudi certifikat za vstop na ruski trg
Tatjana Podgoršek
Rogaška Slatina, 4. aprila - Mlekarna iz Arje vasi je prejšnji petek v Kristalni dvorani Grand hotela v Rogaški Slatini pripravila že 32. srečanje svojih največjih dobaviteljev in odkupovalk mleka.
60 milijonov realizacije, 700 tisoč evrov dobička
Marjan Jakob, direktor mlekarne, je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad doseženimi poslovnimi rezultati. Zaradi posledic suše in drugih vremenskih razmer je mlekarna lani odkupila 89 milijonov litrov mleka, kar je za 3,7 odstotka manj kot predhodno leto,
Mlekarni Celeia, ki je v večinski zadružni lasti, je januarja letos uspelo podaljšati veljavnosti certifikata Brez gensko spremenjenih organizmov
a je ustvarila 60 milijonov evrov prihodkov (ali za 5 odstotkov več kot leta 2012), kar je največ v njeni 70-letni zgodovini. Tudi 700 tisoč evrov dobička je več, kot so načrtovali. Izvedli so še nekaj vlaganj v posodobitev proizvodnje (stroj za polnjenje namazov, novo skladišče za repromaterial). »Vse mleko, ki ga pripeljejo v mlekarno, je slovensko,
kar potrošniki cenijo. 74 odstotkov prihodkov od prodaje smo ustvarili na domačem, preostalih 26 odstotkov na tujih trgih (Italija, Hrvaška, Anglija, Francija, BiH. Makedonija, Kosovo in Črna gora). Na trg smo stopili z novimi izdelki. Naša blagovna znamka je na domačem trgu zrasla za 8 odstotkov, kar je pomemben dosežek. Poleg kakovosti izdelkov gre razloge za to pripisati tudi naši usmeritvi o izdelkih brez gensko spremenjenih organizmov. To je pravzaprav tudi predhodna priprava na leto 2015, ko bodo ukinjene mlečne kvote.«
Širitev na tuje trge
Na to se pripravljajo tudi z intenzivno širitvijo na hrvaški in italijanski trg, pridobili so certifikat za vstop na ruski trg. Poleg tega name-
ravajo prodajne police obogatiti z novimi izdelki (trajna smetana, kaj-mak, skute s sadjem). Med naložbami je Jakob omenil novo linijo za pakiranje sirov po zahtevah italijanske diskontne verige, ki hkrati ponuja še ugodnejše plačilne pogoje v primerjavi z domačimi trgovci, s katerimi mlekarna sodeluje.
Lani je mlekarna odkupila 89 milijonov litrov mleka, ' ustvarila je 60 milijonov evrov prihodkov in 700 tisoč evrov dobička-
Mlečni trg je bil in bo ostal turbulenten, je prepričan Jakob. Letos bo verjetno največ dilem ob odkupni ceni mleka, ki so ga samo v teh nekaj mesecih že trikrat dvignili, v tem trenutku znaša v povprečju 38,86 centa za liter, čeprav je cena mleka v sosednji Italiji, ki je poleg
Sedma mlečna kraljica Natalija Dečman
■S™
■ | ■ turbuletno. Zaznamovale so ga vremenske nevšečnosti. Dolgotrajna suša je pobrala kar precej osnovne krme, vročina je HH vplivala tudi na živali. Na srečo je povečanje cen proti koncu leta nekoliko ublažilo tegobe proizvajalcev, da smo si lahko priskrbeli dodatno krmo. Kako se bomo pripravili na ukinitev mlečnih kvot? Težko se pripravimo na ta čas. Na naši kmetiji bomo še naprej proizvajali mleko, tako kot smo ga doslej. Trudili se bomo, da bo to čim bolj kakovostno. Zavedamo se, kaj to pomeni. Verjamemo, da bo mlekarna iz kakovostnega mleka proizvedla vrhunske mlečne izdelke. Računamo na slovenske potrošnike, da bodo to razumeli in morda kljub kakšnemu centu več posegli po teh izdelkih, ki so narejeni izključno iz slovenskega mleka. Če se bo vse pokrilo, bomo tudi ukinitev kvot preživeli.«
slovenskega preplavljena še z nemškim in avstrijskim mlekom, strmoglavila na 35 centov. »Mlečni trg so v zadnjem času še dodatno razburkali trgovci z mlekom, ki ga odpeljejo čez mejo. Ti pa so tako: danes so, jutri jih ni. Avgusta lani so trkali na vsa vrata, konec leta pa se niso več javili. Kljub temu jim je
uspelo zmesti naše proizvajalce z nekaj centi več za liter. Analiza cen za zadnjih nekaj let je pokazala, da smo povprečno plačevali več za liter mleka kot v sosednjih državah. Naša mlekarna pa plačuje kmetom za mleko več, kot znaša slovensko povprečje. Vendar se zavedam, da
kmetje s tem niso vedno zadovoljni. Letos bomo zato kakovost mleka, ki bo nad slovenskim povprečjem, dodatno nagradili.« Jakob je izrazil upanje, da bodo v sodelovanju s proizvajalci tudi v prihodnje pisali zgodbo o uspehu.
Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga je največji proizvajalec
V nadaljevanju srečanja je mlekarna podelila svojim največjim odkupovalkam in proizvajalcem mleka priznanja. Med 17 zadrugami je bila največja lanska odkupo-valka Koroška kmetijsko-gozdar-ska zadruga s 24,7 milijona litrov mleka, na drugem mestu je Kmetijska zadruga Šmarje z 11,9 milijona litri, na tretjem pa Kmetijska zadruga Šaleška dolina z 9,9 milijona litri mleka.
Med 1220 posameznimi proizvajalci mleka se je tudi lani zavihtela na vrh kmetija Haralda Konečnika iz Šentjanža z nekaj manj kot 973 tisoč litri mleka, na kmetiji Frančiška in Jožice Rotnik iz Šoštanja so namolzli slabih 554 tisoč litrov, na kmetiji Marka Zlatarja iz Radelj ob Dravi pa dobrih 497 tisoč litrov mleka.
Sedma mlečna kraljica
Na aktivnosti svojih konkurentov se je mlekarna iz Arje vasi pred leti odzvala z izborom mlečne kraljice. Na dogodku v Rogaški Slatini je okronala sedmo mlečno kraljico Slovenije. Med petimi prijavljenimi kandidatkami je komisijo najbolj prepričala 24-letna študentka Natalija Dečman iz Šmarij pri Jelšah.
■
Vodstvo Mestne občine Velenje z vodstvom Gorenja in Esotecha
Velenje, 31. marca - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič se je na vili Herberstein sestal z vodstvom Gorenja.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na srečanju poudaril, da je bilo preteklo leto za podjetje pomembno, saj so sklenili pomembno strateško partnerstvo z japonskim Panasonicom. Dogovor je največji slovenski industrijski družbi poleg desetih milijonov evrov svežega kapitala prinesel tudi dodatne posle in odprl možnosti za prodor na azijske trge, z japonsko multinacionalko pa bo Gorenje dobilo tudi močnega partnerja pri razvoju novih izdelkov.
To je bilo za Gorenje tudi leto, ko so se prestrukturirali na vseh področjih. Ponosni so, da so imeli v preteklem letu dober socialni di-
alog z zaposlenimi in prizadevali si bodo, da bo tudi v prihodnje tako. Prav tako pa si prizadevajo, da letošnje poslovne cilje v celoti uresničijo, morda tudi presežejo.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič se je vodstvu Gorenja zahvalil za dobro sodelovanje in dejal, da se v Velenju zavedamo, da je Gorenje za dolino iz različnih zornih kotov izjemno pomembno podjetje. Dobro poslovanje Gorenja je zato pomembno za delovanje celotne lokalne skupnosti, zato smo v Velenju veseli, da se delovna mesta v Gorenju za naše občanke in občane ohranjajo tudi v prihodnje.
Župan Mestne občine Velenje je ob tej priložnosti predsedniku uprave Gorenja, d. d., in njegovim sodelavcem še enkrat čestital za nagradi »red dot«, ki so ju prejeli
na mednarodnem tekmovanju za najbolje oblikovane izdelke, in mu izročil protokolarno darilo Mestne občine Velenje, kipec Nabiralka zvezd velenjskega umetnika Črta Valenčaka.
Esotech uspešno posluje
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je s sodelavci obiskal tudi podjetje Esotech. Sestal se je s predsednikom uprave Esotecha Markom Škobernetom in nekaterimi vodilnimi sodelavci. Marko Škoberne je na srečanju vodstvu Mestne občine Velenje predstavil zadnje rezultate poslovanja podjetja, v katerem je 228 zaposlenih.
Esotech je projektno orientirano podjetje s pomembnim tržnim de-
ležem pri izvajanju storitev v energetiki in ekologiji. V lanskem letu so zelo dobro poslovali. Prihodki od prodaje so znašali skoraj 35 milijonov evrov, čisti dobiček pa milijon evrov. Delež njihovih prihodkov od prodaje na tujih trgih znaša kar 25 odstotkov, osredotočajo pa se predvsem na trge jugovzhodne Evrope. Letos nameravajo prihodke in dobiček še povečati. Velik poudarek namenjajo tudi dobremu ravnanju s kadri, večajo število zaposlenih, vsako leto dodelijo več štipendij in si prizadevajo, da so zaposleni z delom in pogoji za delo v podjetju zadovoljni.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je poudaril, da so v Velenju veseli, da imajo tako uspešna podjetja, in da si želijo, da bi bilo takšnih čim več. Mestna občina Velenje si bo še naprej prizadevala, da se domača podjetja čim bolj vključujejo v lokalne projekte, saj lahko le tako skupaj ustvarjajo za dobro občanov in občank mestne občine Velenje kot tudi lokalnih podjetij.
■
Štirje sejmi
Celje - Celjsko sejmišče bo od danes (v četrtek) do nedelje, 13. aprila, gostilo največji domači pregled novosti in dosežkov v avto, moto in logistični industriji.
Na štirih mednarodnih strokovnih sejmih: Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila si bo mogoče ogledati več kot 350 najboljših blagovnih znamk, ki jih bo na sejmišče pripeljalo blizu 140 direktnih razstavljalcev iz Slovenije in tujine. Zastopanih bo 23 držav. Po zagotovilih organizatorja sejma - družbe Celjski sejem - bo iz ponudbe razstavljalcev mogoče razbrati, da se težke gospodarske razmere v državi počasi umirjajo.
Posebno pozornost bodo letos na sejemskem četverčku namenili spremljajočemu programu, ki bo obarvan tako strokovno kot tudi zabavno.
■ tp
Nov palični mešalnik
Nazarje - Lani so v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje izdelali blizu 8 milijonov gospodinjskih aparatov. Usmeritev podjetja za letos ostaja proizvodnja aparatov za pripravo hrane ter termičnih aparatov za pripravo napitkov, obseg proizvodnje pa bo približno enak lanskemu.
Za letos so napovedali začetek proizvodnje blizu 5 novih izdelkov. Enega od njih so pred nedavnim že ponudili slovenskemu trgu. Gre za nov palični mešalnik, ki naj bi bil kos vsem izzivom v gospodinjstvih in restavracijah. Letos naj bi jih izdelali 240 tisoč kosov.
■ tp
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 5
10. aprila 2014
GOSPODARSTVO
5
Bo ERICo odpuščal?
Na zahtevo nadzornega sveta naj bi letos zmanjšali število zaposlenih za desetino - V sindikatu so prepričani, da bi moralo vodstvo proučiti tudi druge možnosti, o dogajanju pa so seznanili lastnike - Pomanjkanje komunikacije?
Milena Krstič - Planine
Velenje, 9. aprila - Včeraj so na novinarski konferenci regijske organizacije SKEI Velenje spregovorili o nameravanem odpuščanju zaposlenih v Ericu, Inštitutu za ekološke raziskave Velenje. Še letos naj bi število zaposlenih, danes jih je 51, zmanjšali za desetino. Pripravo programa za zmanjšanje stroškov dela je vodstvu ERICa decembra naložil nadzorni svet, vodstvo pa je na začetku januarja zaposlene seznanilo, da bo program uresničilo z odpuščanji.
V sindikalni podružnici SKEI ERICo so to sprejeli z začudenjem. Ne nazadnje je ERICo uspešno zaključil leto, pozitivno in brez likvi-
dnostnih težav in pogumno (po) gledal tudi v prihodnost, v iskanje novih priložnosti in s tem tudi možnostih za zaposlitev kakšnega od mladih, o čemer smo poročali tudi na teh straneh. Zato je začudenje med zaposlenimi toliko večje. Predvsem pa, kot pravi predsednica podjetniškega sindikata v ERICu, bi moralo vodstvo podjetja pred tem proučiti tudi druge možnosti, kot so skrajšanje delovnega časa, čakanje na domu, znižanje ostalih odhodkov podjetja, skupnih stroškov in podobno. »Odpovedi letos prav gotovo ne bi prinesle povečanja dobička, saj je treba upoštevati tudi strošek odpravnin, kar za relativno majhno podjetje, ni zanemarljivo. Pri zaposlenih se
eRICZO
je pojavila tudi bojazen, da se bosta zaradi zmanjšanja števila zaposlenih zmanjšala tudi obseg in vsebina dela, kar bi privedlo do še dodatnega zmanjšanja prihodkov,« pravi Barbara Koželjnik.
Inštitut ERICo je intelektualno storitveno podjetje, v katerem je najpomembnejše prav znanje zaposlenih. Posledično odpuščanje pomeni siromašenje razvojnega potenciala podjetja in lahko privede do opustitve določenih vrst storitev ter s tem izgubo dodatnih prihodkov za podjetje. »Kratkoročno je odpuščanje določenega števila zaposlenih hitra in enostavna rešitev, ki pa na dolgi rok ni nujno prava, zagotovo pa ne edina pot,« so prepričani.
Inštitut za ekološke raziskave
Sindikat in svet delavcev sta o dogodkih in problematiki seznanila tudi lastnike ERICa (Gorenje, d. d., 51 %, TEŠ 26 % in Premogovnik 23 %) ter jih pozvala, da proučijo možnosti, ki bi omogočile nadaljnji uspešen razvoj podjetja, prepoznavnega v Šaleški dolini, Sloveniji in tudi zunaj nje, brez odpuščanj. Vendar njihovega odgovora (še) niso prejeli. »Največji kapital ERICa predstavljajo prav zaposleni, ki so s svojim znanjem, vizijo in pripadnostjo podjetju spremenili raziskovalno skupino za spremljanje ekološke sanacije Termoelektrarne Šoštanj v enega najbolj prepoznavnih in kakovostnih inštitutov na področju varstva okolja in ekologije v Sloveniji. V sklopu inštituta deluje tudi vrhunsko opremljen
Kaj pravi vodstvo?
Direktor, mag. Marko Mavec: »ERICo je leto 2013 končal pozitivno, brez likvidnostnih težav, hkrati pa smo do konca odplačali tudi vse kredite iz preteklih investicij.
V zadnjih letih na trgu, ki je vezan na investicije in gradbeništvo, beležimo rahel padec. Zaradi zaključevanja sanacije okolja v Šaleški dolini je potrebnih tudi manj študij vplivov na okolje in raziskav okolja. Zaradi
teh sprememb moramo na nekaterih programih prilagoditi kadrovsko zasedbo, kar je normalna reakcija družbe, ki svoje prihodke ustvarja na trgu.
Trenutno pripravljamo program prilagoditev, v katerem bomo najverjetneje morali nekoliko zmanjšati tudi kadrovsko zasedbo, vendar po našem videnju ne več kot za tri do štiri delovna mesta. Hkrati bomo zagotavljali, da se naš portfelj ponudbe storitev ne bo vsebinsko okrnil in bo prilagojen trenutnim tržnim razmeram.«
in usposobljen laboratorij. Vendar je vsa najsodobnejša oprema neuporabna brez zaposlenih, ki so s svojim znanjem najpomembnejše intelektualno in siceršnje premoženje podjetja,« pravijo zaposleni (v sindikat SKEI jih je vključenih 70 odstotkov), ki pričakujejo, da bodo to uvideli tudi lastniki.
Več v naslednji številki Našega časa, ko bomo podrobneje poročali z včerajšnje novinarske konference, na kateri so spregovorili tudi o aktualnem dogajanju v podjetjih v regiji.
■
"Prisilka" za dolgoročno prestrukturiranje
Velenjska Era ima dovolj premoženja za poravnavo obveznosti do vseh upnikov, zagotavlja njen prvi mož - Ob 2,5 milijona evrov zaradi oslabitev naložbe v delnice NLB - Hčerinske družbe poslujejo z dobičkom
Tatjana Podgoršek
Poročali smo že, da je Era Velenje, matična družba Skupne Era, v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Konec lanskega leta je imela dobre štiri milijone evrov kapitala, obveznosti do drugih pa so znašale približno 20 milijonov evrov (pretežno do bank). Po zagotovilih Gvida Omladiča, predsednika uprave skupine, so to povzročile razmere na trgu in nezadostna finančna podpora pri dezinvestira-nju nekaterih razvojnih projektov. "Poleg tega je Era zaradi oslabitev naložbe v delnice NLB neupravičeno izgubila 2,5 milijona evrov, za približno 4 milijone evrov pa se je zmanjšala vrednost njenega premoženja, kar pomeni, da smo izgubili tretjino vrednosti naših dolgov. Ker izgube ni mogoče pokriti v kratkem času, smo se na osnovi nove zakonodaje odločili za poenostavljeno prisilno poravnavo. Podprli pa sta jo tudi banki," je pojasnil Omladič, ki pravi še: Kaj omogoča ukrep oziroma kakšen bo njegov vpliv? "Prepričani smo, da bo uvedeni postopek Eri omogočil uresničitev dolgoročnih razvojnih usmeritev. Z upniki se bomo tako dogovorili za dinamiko dokončanja in prodaje treh večjih nepremičninskih
projektov ter dezinvestiranje nepotrebnega premoženja. Z glavnino tako pridobljenega denarja bomo poplačali bančne kredite, delno pa ga bomo namenili za razvoj naše osnovne dejavnosti - trženje zdrave prehrane in specializiranih neživilskih programov." Kaj pomeni izgubila naložbe v delnice in posledično zmanjšana vrednost premoženja za izvajanje vaše osnovne dejavnosti? "Naše operativne hčerinske družbe Era Good, Era Koplas in Skopski Saem poslujejo normalno in neodvisno, z dobičkom ter tudi tekoče plačujejo svoje obveznosti.
Družba Era Good deluje na trgu že več kot 10 let kot eden najkakovostnejših partnerjev za celostno oskrbo, ki pod lastnimi blagovnimi znamkami in priznanimi zastopniškimi programi ponuja bogat izbor blaga za profesionalne kupce in končne potrošnike. Kot eden največjih oskrbovalcev trgovskih sistemov, manjših trgovin, zadrug, bencinskih servisov in javnih porabnikov (vrtci, šole, bolnišnice, druge ustanove) zagotavlja prehrambni asortiman vsak dan več kot 2.500 odjemalcem. Kot družba, ki stremi k zagotavljanju najboljšega, razvijamo tudi svojo blagovno znamko prehrambnih izdelkov Good. Velik poudarek pri tem dajemo povezo-
Za razvoj projekta Era CITY Skopje je Skopski saem v partnerstvu ustanovil projektno družbo Saem Invest. Ta je lastnica približno 100 tisoč kvadratnih metrov velikega komunalno opremljenega zemljišča. Za izvedbo projekta, ki je ključna strateška naloga Skupine Era, je družba v preteklosti sklenila pomembno pogodbo z družbo Trigra-nit. Zanj je že potrjen konceptni dizajn ter poslovni načrt, ki je osnova za dogovore s potencialnimi najemniki. Dogovori potekajo, prav tako tudi pogajanja s partnerji za projektno financiranje. Dogovarjajo se tudi o vstopu strateškega partnerja in investitorja v ta projekt.
Gvido Omladič: "Pričakujemo, da bodo banke pri dolgoročnem prestrukturiranju Ere aktivnejše in konstruktivnejše ter da bodo začele izvajati svoje
poslanstvo."
vanju lokalnih kmetovalcev. Z odkupom njihovih pridelkov vračamo na slovenske jedilnike svežo, zdravo in lokalno pridelano hrano. Uspešno in učinkovito se razvijamo tudi pri neživilih. Na področju agrokulture pa smo z lastno blagovno znamko Agrina prisotni že več kot 20 let. Kot del mednarodne skupine Era svoje delovanje uspe-
šno širi tudi na trge JV Evrope.
Skupaj s partnerji uresničujemo v Makedoniji projekt Era City, ki bo največji regionalni trgovsko-poslovno-zabavni center z najce-lovitejšo ponudbo na enem mestu. Poleg omenjenega vzpostavlja Slovensko poslovno hišo, katere namen je spodbujati skupni nastop slovenskih podjetij v JV Evropi.
Pri tem aktivno delujemo v okviru Skopskega sejma, v katerem se odvija več kot 250 dogodkov na leto, udeleži pa se jih blizu 600 tisoč domačih in tujih obiskovalcev." Časi vlaganjem niso naklonjeni. Koliko denarja imate v naložbah, kijih ne morete dokončati? "Res je. Časi vlaganjem in razvoju niso naklonjeni. Era ima angažiranih več kot 20 milijonov evrov predvsem v treh velikih razvojnih projektih: Trgovski center Škofja Loka, Multilogistični center Ar-novski gozd pri Žalcu in Skopski sejem skupaj z Era City v Makedoniji."
Kaj pa se dogaja s projektom Arno-vski gozd?
"Na lokaciji je predvidena izgradnja Multilogističnega poslovnega središča Slovenije za potrebe bele tehnike in avtomobilske industrije, farmacije in izdelkov dnevne rabe, s posebnim poudarkom na oskrbovalni verigi pri vhodu ter izhodu blaga in materialov. Velikost zemljišča in razporeditev infrastrukture omogoča poslovanje logističnega središča po vseh pravilih in zakonitostih stroke. Takšnih najsodobnejših logističnih zmogljivosti po izdelani tržni raziskavi primanjkuje. Za zemljišče so sprejeti vsi potrebni prostorski dokumenti, kar pomeni možnost takojšnje gradnje.
Za izvedbo tega projekta bomo ustanovili posebno projektno družbo, v katero bo vstopil tuj investitor. S tem bi lahko pridobili tudi evropska sredstva - finančno podporo države tujim vlagateljem, kar povečuje zanimanje za njegovo uresničitev. Na Eri ocenjujemo, da bo izvedba projekta Arnovski gozd stekla pred iztekom tega leta, kar ji bo omogočilo tudi njegovo prodajo."
Kje se vidite v prihodnje?
"Preden odgovorim na vprašanje, naj poudarim, da ima Era dovolj premoženja za plačilo vseh obveznosti do vseh upnikov skladno z načrtom dokončanja in odprodaje investicijskih projektov ter nepotrebnega premoženja.
Skupina Era bo v prihodnje nadaljevala svoj razvoj po strateškem načrtu družbe, kar pomeni osredotočenje na sedanjo osnovno dejavnost trženja živilskih in neživilskih izdelkov, ter s specializacijo določenih programov zdrave in lokalne hrane in izdelkov vse za dom. Vzporedno pa bo iskala nove globalne produkte in tržne niše v dejavnostih proizvodnje, trgovine ter storitev, ki prinašajo višjo dodano vrednost ter zahtevajo kompleksnejša znanja in visoko usposobljene sodelavce."
■
Izdelujejo igrače iz odpadkov
Velenje, 4. aprila - Inštitut za ekološke raziskave ERICo je v skupnem izobraževalnem projektu z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje in ob sodelovanju s podjetjem PUP-Sauberma-cher ter Centrom ponovne uporabe tudi letos učence šestih razredov osnovnih šol podrobneje seznanili z ravnanjem z odpadki v domačem okolju.
V okviru projekta, v katerega je bilo vključenih več kot 400 šesto-šolcev iz vseh šol v Šaleški dolini - potekal je od ponedeljka, 31.
. šestošolci so tudi letos uživali v teoretičnem in terenskem delu projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek. Sedaj uživajo v ustvarjanju igrač ' iz odpadnih materialov.
marca, do četrtka, 3. aprila, so bila učencem zanimivo predstavljena osnovna dejstva o odpadkih (kaj so odpadki, vrste, količine) ter različni načini ravnanja z njimi. V sklopu terenskega dela so si ogledali Center ponovne uporabe in najve-
čji zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v Šaleški dolini - zbirni center 1, kjer obratuje tudi prekla-dalna postaja za prevoz mešanih komunalnih in biorazgradljivih odpadkov na RCERO Celje. Kot je že v navadi, se mladi ob zaključku
projekta, ki bo junija, vanj tudi dejavno vključujejo. Dobili so domačo nalogo, in sicer izdelati uporabno igračo iz odpadnega materiala.
■ bš
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
6
UTRIP
10. aprila 2014
OD SREDEDO ■ TO.
žabjor
perspektiva
Sreda, 2. aprila
Minister Čufer se je sešel s predstavniki DL, ki so tudi po srečanju vztrajali, da je dvig DDV zanje nesprejemljiv ukrep. Za DeSUS so bili nesprejemljivi posegi v plače javnih uslužbencev in posegi v pokojnine. Na vse to je odgovorila premierka, ki je dejala, da bodo v kratkem času na mizi konkretne rešitve glede nadaljevanja davka na nepremičnine.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik ter tako odločil, da bo slednji posloval še nadaljnja tri leta.
V	Veliki Britaniji so se soočali z visoko ravnjo onesnaženja v kombinaciji s saharskim prahom, ki je številna mesta ovilo v smog.
V	hrvaškem saboru se je vnel oster besedni boj zaradi vprašanja, ali je bil Nikola Tesla Hrvat ali Srb.
Nemška vlada je potrdila zakon o minimalni plači (8,5 evra na uro), ki naj bi jo z dveletnim prehodnim obdobjem postopoma začeli uvajati že prihodnje leto.
S papežem Frančiškom se je prvič sešla britanska kraljica Elizabeta II.
Ameriški vojak, ki je služboval v Iraku, je v oporišču Fort Hood na strelskem pohodu ubil tri ljudi, jih 16 ranil in si nato sodil sam.
Petek, 4. aprila
Predsednica vlade Alenka Bra-tušek se je sešla s poslanci svoje stranke. Po srečanju je napovedala, da bo v državnem zboru kmalu preverila, ali jo še podpira 46 poslancev. Takoj so se vrstili odzivi. Karl Erjavec, na primer, je vložitev zaupnice ocenil kot nepotreben korak.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je premierko medtem obvestil, da bo sodiščem najpozneje do prve polovice julija zmanjkalo sredstev za sodne postopke, kar bi lahko pomenilo popoln zastoj sodišč.
Poslanci so glasovali o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta. Podprlo jo je 23 poslancev, tako da je minister ostal na položaju.
Čile je stresel močan potres.
Sever Čila je stresel silovit potres z magnitudo 8,2, ki mu je sledil cunami z okoli dva metra visokimi valovi. Potres je zaradi dobre protipotresne gradnje zahteval sorazmerno malo žrtev (šest mrtvih).
Četrtek, 3. aprila
Ker se vlada in sindikati javnega sektorja niso dogovorili, kako vračati preveč izplačane plače, bodo odločitve sprejemala sodišča.
Sešla sta se naš in češki predsednik. Sklenila sta, da želita poglobiti sodelovanje med državama, še posebej v gospodarstvu.
SDS je na ustavno sodišče vložil pobudo za ustavno presojo odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli.
Poslanci so se strinjali, da se bo
Očetovski dopust se bo podaljšal - ko bo Slovenija dosegla 2,5-odstotno rast BDP.
plačani očetovski dopust podaljšal s 15 na 30 dni, a z enim pogojem: sprememba bo uveljavljena takrat, ko bo Slovenija doživela 2,5-odsto-tno gospodarsko rast.
Umrl je zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve Jovan Pavlovic.
Ija Mojca Struc
Pakt s hudičem
So tik pred zdajci le zaznali signal črnih skrinjic?
tve v Afganistanu. Zaznamovala jih je visoka volilna udeležba, tako da so morali na nekaterih voliščih glasovanje zaradi velikega navala volilcev celo podaljšati.
Nedelja, 6. aprila
Zgodil se je sestanek koalicije. Premierka Alenka Bratušek je po njem pojasnila, da ostaja pri odločitvi o vložitvi zaupnice. Povedala je še, da bodo v vladi 200-milijon-ski izpad v proračunu povečali z
Odločila se je, da bo vložila zaupnico.
V Bruslju se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so želeli izraziti nasprotovanje evropski politiki varčevanja. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila vodni top in solzivec.
Na vzhodu Afganistana je policist ustrelil tuji novinarki. Ena je umrla.
Sobota, 5. aprila
Zoran Jankovic je prejel obtožnico, ki ga bremeni, da kot predsednik uprave Mercatoija ni preprečil izplačila 100 tisoč evrov za projekt v Nišu, kar je omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pakistansko sodišče je krščanski par obsodilo na smrtno kazen zaradi bogokletstva, saj naj bi krajevnemu imamu poslal sms-sporo-čilo, ki je bilo žaljivo do preroka Mohameda.
Kitajska ladja je med iskanjem pogrešanega malezijskega letala v južnem Indijskem oceanu zaznala utripajoči signal, ki bi ga lahko oddajali črni skrinjici, a so poudarili, da tega še ne morejo potrditi.
Zgodile so se predsedniške voli-
40 do 50 milijonov evrov bo vlada poiskala s prihranki v javnem sektorju.
učinkovitostjo izterjave javnih dajatev, od 40 do 50 milijonov evrov bodo poiskali s prihranki v širšem javnem sektorju, povišali pa bodo tudi trošarine - predvsem na alkohol in tobak.
V jordanskem begunskem taborišču Zatari, kjer živi okoli 106 tisoč beguncev iz Sirije, so izbruhnili nemiri, ki so zahtevali najmanj eno smrtno žrtev.
Na Madžarskem so potekale parlamentarne volitve, na katerih je vladajoči Fidesz premierja Viktorja Orbana osvojil kar nekaj več kot 44 odstotkov glasov.
Ponedeljek, 7. aprila
Premierka Alenka Bratušek se je na člane svoje stranke tokrat obrnila s pismom. V njem je ugotavljala, da je posledica njene »pasivnosti v PS in prikritega dvovladja stagnacija stranke na terenu« in padec podpore javnosti. Mediji so medtem že špekulirali, ali bo za mesto predsednika stranke kandidiral tudi Zoran Jankovic. Programski svet RTV Slovenija je
sko zakonodajo.
V Indiji so potekale največje volitve v zgodovini človeštva, na katerih naj bi v času nizke gospodarske rasti in nevarnosti verskih nemirov zmagala hindujska nacionalistična opozicija.
Papež Frančišek se je odločil, da bo vatikanska banka, ki so jo že nekaj časa pretresali škandali, nadaljevala delo. Ob tem je potrdil priporočila za prihodnost banke.
Torek, 8. aprila
Socialni partnerji so se seznanjali z osnutkom nacionalnega reformnega programa. Sindikate je takoj zmotilo zmanjševanja mase za plače za pet odstotkov, pri čemer je Branimir Štrukelj povedal, da v dodatno znižanje plač, ki jih vlada predvideva v proračunu za leto 2015, ne bodo privolili.
Nova generalna direktorica RTV Slovenija.
izbral novo generalno direktorico zavoda Natašo Pirc Musar.
Znova je bilo napeto v Ukrajini. Člani skrajne skupine Desni sektor so skušali vdreti v vrhovno sodišče v Kijevu, saj so zahtevali lustracij-
Sindikati sporočajo, da dodatnega nižanja plač ne bodo dopustili.
Bolj dobre volje je bila Banka Slovenije. Popravila je svojo napoved in zapisala, da naj bi se slovenski BDP po novih ocenah letos okrepil za 0,6 odstotka.
Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek Janeza Janše zoper finskega novinarja Ma-gnusa Berglunda, televizijo YLE in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in odločilo, da mora Janša vsem vrniti sodne stroške.
Ukrajina je sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo, a pod določenimi pogoji. D je pripravljena na pogovore o prihodnosti Ukrajine z ZDA in EU je sporočila tudi Rusija - vendar le, če bodo na njih prisotni tudi predstavniki pro-ruskega vzhoda in juga Ukrajine.
Filipinsko vrhovno sodišče je potrdilo zakon o kontracepciji in milijonom revnih Filipincev prvič omogočilo dostop do brezplačne kontracepcije.
Irski predsednik Michael Hi-ggins je kot prvi predsednik te države začel državniški obisk v Veliki Britaniji.
Jure Trampuš
Veliko smo že prebrali o Edwardu Snowdnu, NSA, prestrezanju elektronske pošte, prisluškovanju svetovnim voditeljem in običajnim državljanom, o tem, da ti in oni vedo vse o nas. Koncept zasebnosti je v digitalni dobi, v kakršni živimo danes, preteklost. Pa kaj, si pravi večina, saj ničesar ne skrivamo, državi sicer ne zaupamo preveč, a tisto, kar pravi Snowden, se dogaja nekje drugje, v Ameriki, Veliki Britaniji, Rusiji, zunaj, daleč stran.
Kar je točna takšna reakcija, kot si jo želijo tisti, ki zbirajo vaše podatke, jih obdelujejo in prodajajo. Kajti niso samo zlobne vlade tiste, ki berejo vaša sporočila, ki nadzorujejo, kje se gibate, kaj kupujete, poslušate, s kom se družite. V prvi vrsti so to velika internetna podjetja: Facebook, Google, Amazon, Yahoo in še množica drugih, ki iz poznavanja vaših življenjskih navad ustvarjajo dobiček. To je njihov poslovni model. Odkar je internet doma v žepu, ne le na mizi, pač pa kar v pametnem telefonu, je anonimnost izginila. Tako sem pred dnevi recimo brskal po nastavitvah zasebnosti na mojem Google računu, počel sem tisto, kar večina nikoli niti ne pogleda, in z malo nelagodja ter jeze nad samim seboj ugotovil, da Googlo-vi računalniki natančno vedo, kaj sem delal pred petimi leti, kje sem bil na točno določen dan in kako je bilo ime neki obmorski gostilni. Vsi ti podatki so shranjeni. Tisto poletje smo pač potovali po Italiji, imel sem vključen telefon, iskal sem naslove in najbližje poti, pa še lačni smo bili. Google si je vse to zapomnil. O meni ve tudi to, katere spletne strani obiskujem, kaj me zanima, kaj piše v mojih sporočilih, točno ve, kdaj grem v službo, po kateri poti hodim, kdo so moji prijatelji, katere knjige prebiram, kaj pišem, razmišljam, kako se počutim. O meni ve več kot slovenska policija, o meni ve več kot moja partnerica, ve več, kot o samem sebi vem sam.
Zakaj ga zanimajo vse te podrobnosti, je jasno. Ker recimo ve, da sem iskal gesla, povezana z Italijo, se mi pojavljajo oglasi za pot v Rim. Ker ve, da velikokrat zavrtim to ali drugo otroško pesmico, se mi pojavljajo oglasi za plenice. Pa kaj, bi lahko dejali, gre za oglase. Morda res, a če to počne Google, lahko počno tudi drugi. Recimo država, ki lahko na Google pritisne, da ji pove tisto, kar naj ne bi smel. Nekoč so države za takšen poseg v zasebnost potrebovale privoljenje sodnika, ki je presodil, če je poseg oblasti v pravico do zasebnosti upravičen, danes nekatere to počno brez sodnega tehtanja.
Pri vsej zgodbi o dopuščanju nadzora je najbolj perverzno dejstvo, da uporabniki, vključno z mano, vse to dobro vemo. Te stvari bi lahko omejili, preprosto, s klikom ali dvema lahko izbrišemo spletno zgodovino, samo malo več pozornosti je potrebno, da se nadzor omeji, da se izbriše zgodovina spletnih iskanj, da se z matematičnimi algoritmi zakrijejo stavki, le malo znanja je potrebno, da za dostop do interneta uporabljamo anonimna omrežja. A tega ne počnemo. Ker smo leni, ker nas to ne zanima, vse dokler sami ne postanemo žrtve lastnih elektronskih sledi. Takrat je prepozno.
Tudi skrivanje ne pomaga vedno. Do jeseni leta 2013 je bilo Lavabit anonimno poštno omrežje, v katerem so si lahko uporabniki izmenjevali kriptirana poštna sporočila, ki jih nepovabljeni niso mogli prebirati. Ko so agenti NSA odkrili, da je to omrežje uporabljal tudi Snowden, so od lastnika zahtevali, da jim preda elektronski ključ, s katerim bi lahko prebrali šifrirane dopise. Na koncu je lastnik agentom predal dolg niz številk in drugih znakov, a je hkrati ugasnil vse računalnike in izbrisal informacije o ljudeh, ki so jih uporabljali. Namesto da bi ugodil vladi in razkril anonimnost tistih, ki so uporabljali Lavabit, je uničil svoje desetletno delo. Večina bi jih ravnala drugače.
Sodelujte v filmu
Kulturnica Gaberke in Kulturno društvo Gaberke pripravljata snemanje filma o volni in zbiranju kolovratov in krtač, ki ga bodo poimenovali Toplina domače volne. Film so snemal domači kulturni ustvarjalec Tomo Čonkaš.
V soboto, 26. aprila, bodo pripravili med 10. in 14. uro pod kozolcem Gabrke festival volne in delavnico krtačenja in predenja volne. Vse občane, ki imajo doma kolovrate in krtače in ki jih znajo tudi uporabljati, prosijo za sodelovanje in pomoči, da naučijo te spretnosti otroke in mladino. Prijave zbira Bojana na številki 041 371 510.	■
■
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 7
10. aprila 2014
MiCftfl
AKTUALNO
7
Priznanje prinese nižjo kazen
Na Okrožnem državnem tožilstvu, Zunanjem oddelku v Velenju, lani prejeli manj kazenskih ovadb kot leto pred tem, kar pa ne pomeni, da jih je bilo dejansko manj - Kazenske ovadbe zoper ovadene v »zadevi TEŠ« v kratkem na sodišču
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 7. aprila - V lanskem letu - do konca novembra - so na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, Zunanjem oddelku v Velenju, prejeli 506 kazenskih ovadb zoper znane storilce. To je v primerjavi z letom pred tem precej manj, a zadnji mesec leta, december, pri tem še ni vštet. Kaže, da bodo v končnem poročilu lahko govorili o blizu 650 kazenskih prijavah, ocenjuje vodja državni tožilec in vodja zunanjega oddelka Darko Oprešnik. Občuten padec kaznivih dejanj? Občutek v tem okolju ni tak? »Kaznivih dejanj je v tem okolju še vedno veliko. Manj kazenskih ovadb gre pripisati bolj spremembi zakonodaje v letu 2012. Maja je prišlo do sprememb Kazenskega zakonika. Določena kazniva dejanja se ne preganjajo več po uradni dolžnosti, ampak na zasebno tožbo.« Recimo?
»Tipičen primer je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ I. V letu 2012 je bilo teh kaznivih dejanj 104, lani 25.
Državno tožilstvo po novem vstopa v pregon kaznivih dejanj samo v primeru, kadar gre za oblike t. i. groženj več osebam, kadar storilci grdo ravnajo z oškodovanci, kjer ne prihaja do lahkih telesnih poškodb, ampak gre zgolj za opraskanine, odrgnine in seveda uporabo najrazličnejših sredstev pri kaznivem dejanju, kot so noži in podobno.« V lanskem letu ste beležili tudi manjše število kaznivih dejanj s področja nasilništva. Samo nekaj
jih je bilo, še leto pred tem 17. Čemu gre pripisat to? »Razlogov je več. Eden denimo je ta, da se nekateri oškodovanci iz različnih razlogov odločijo za prijavo kaznivega dejanja, drugi pa se ne. Deloma pa sam temu pripisujem tudi dejansko nekoliko manjši porast teh kaznivih dejanj.« Nasilje v družini. Lani ste prejeli 35 kazenskih ovadb s tega področja (191. člen KZ). Pravite, da se število v zadnjih letih ne spreminja oziroma vsaj ne narašča, praviloma pa so oškodovanci ženske in otroci. »Eden od razlogov za to je nekoliko večja ozaveščenost ljudi. Stalno se poudarja, da je kazniva dejanja, povezana z družinskim nasiljem, treba prijavljati. Poudarjena je tudi
Zlatnino in denar hranijo ljudje doma, računajoč da ga vlomilci ne bodo našli.
večja vloga centrov za socialno delo in drugih državnih organov. Pri tem gre za ničelno toleranco, kar pomeni nič nasilja v družinskem okolju. Državni organi, ki zaznajo kakšno obliko nasilja, so ga dolžni prijaviti. Pomembno vlogo pa pri tem nosi center za socialno delo. Ta takoj, ko zazna kakršnokoli obliko nasilja v družini, posreduje podatke policiji, ta pa raziskuje naprej v smeri suma storitve kaznivega dejanja.« Oškodovancem centri v zadnjih letih nudijo tudi večjo podporo? Se v to vključuje kaj tudi tožilstvo? »V primerih, v katerih je zaslediti
hudo obliko, center skliče multidi-sciplinarni tim, v okviru katerega sodelujejo tudi drugi državni organi (tožilstvo, policija, predstav-
nasilje. Pogosto gre tudi za psihično nasilje. Vse pa z namenom, da se oškodovanec spravi v podrejen položaj, v katerem je odvisen od
Darko Oprešnik: »Zakon o kazenskem postopku omogoča storilcem kaznivih dejanj, da priznajo krivdo in se za kazen
pogodijo.«
niki lokalne skupnosti, šol ...) z namenom, da se oškodovanec zaščiti in da dobi podporo, da vztraja pri kazenski prijavi. Tožilstvo mu pomaga z informacijami o tem, kako poteka kazenski postopek zoper storilca, kakšne oblike zaščite lahko dobi oškodovanec.«
Oblik nasilja pa je veliko?
»Gre za najrazličnejše oblike in še zdaleč ne izključno za fizično
Kaj vse bo prišlo na dan, ko bodo zadeve, povezane s TEŠ, prišle na sodišče?
Prve kazenske ovadbe v »zadevi TEŠ« so na državno tožilstvo zoper odgovorne osebe začele prihajati leta 2010 in leta 2011. Sovpadale so z zamenjavo vodstva v TEŠ-u.
»Zaradi interesa preiskave imen ne bi omenjal. Zadeve preiskuje vrhovno državno tožilstvo, specializiran oddelek za pregon organiziranega gospodarskega kriminala in so v fazi preiskovanja kaznivih dejanj. V kratkem lahko pričakujemo, da se bodo začele odvijati tudi na sodiščih in dobile epilog v sodbah, ki jih ljudje pričakujejo, oziroma se zaključile z odgovori na vprašanja, ki se v javnosti postavljajo že nekaj časa,« pravi državni tožilec Darko Oprešnik.
»Določene osebe so si, kot je bilo vidno iz prvih kazenskih ovadb, v sferi funkcij, ki so jih opravljale v TEŠ-u, pridobile določene koristi na škodo gospodarske družbe. Gre za kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in druga kazniva dejanja pri pridobivanju posojil in povezana tudi z gradnjo bloka TEŠ 6.«
Del zadev je bilo predanih gospodarskemu oddelku državnega tožilstva v Celju. »Gre predvsem za kazniva dejanja poslovnih goljufij, ponarejanja listin in tudi v zvezi s tem lahko v kratkem pričakujemo, da se bodo zadeve procesuirale tudi na sodišču.«
nasilneža, omejena mu je svoboda gibanja, od njega je ekonomsko odvisen ... Skratka za nasilje, ki kaže na to, da oškodovanec ni v enakopravnem položaju. Nasilje je danes pogosto povezano z ekonomsko situacijo. Veliko ljudi je brezposelnih, so doma, se soočajo s številnimi težavami ... Pogosto to pripelje do napetosti v družini, ki se žal ponekod izkažejo kot nasilje v družini, ki so mu priča tudi otroci. Nasilje v družini se pri njih kasneje pogosto odraža na najrazličnejših področjih.«
Kazniva dejanja zoper premoženje?
»V lanskem letu beležimo približno enako število dejanj velikih tatvin kot leto pred tem. Gre za premoženjska kazniva dejanja, ko storilci ali posamezniki na najrazličnejše načine, predvsem pa s silo, vstopajo v tuje zaprte prostore. V zadnjem času odtujujejo praviloma vrednejše stvari, zlatnino in denar. Oboje ljudje še vedno hranijo doma, računajoč na to, da se to ne bo našlo. Imamo primere, ko doma shranjujejo stvari v sefih, a se storilci tudi pred njimi ne ustavijo.«
Gospodarski kriminal? Davčne
zatajitve?
»Lani nekih novih ovadb s tega področja nismo prejeli. Tudi to je pripisati spremembi zakonodaje v letu 2012. Zakonodajalec - ne vem, iz kakšnih razlogov - je sprejel odločitev, da gre v primeru davčne zatajitve za kaznivo dejanje šele, kadar je zatajena vrednost višja od 50.000 evrov. Do te vrednosti pa je zakonodajalec to opredelil kot prekršek, ki je v domeni davčnega organa, da preganja takšne davčne zatajitve.
Posebna delovna skupina, ki je bila na vrhovnem državnem tožilstvu imenovana pred kratkim, se že ukvarja s tem, da se to spremeni, da bi se zopet preganjali storilci kaznivih dejanj tudi, kadar gre za zatajitve nižje od te mejne vrednosti. Recimo tako, kot je bilo v preteklosti, ko je bila mejna vrednost 5.000 evrov. Evropska skupnost na primer ima mejno vrednost pri 10.000 evrih.«
Poslovne goljufije?
»Lani 38. Gre za primere, v katerih gospodarska subjekta skleneta posel. Ena stran se zaveže drugi, da bo opravila določeno storitev, druga, da bo to storitev plačala. Potem pa ne pride do izpolnitve. Oškodovanci običajno prej, preden pride do kazenske prijave policiji, uporabijo druge postopke, da bi prišli do poplačila svojih terjatev. Če do tega ne pride, se odločijo za kazensko prijavo.
Žal je to samo dokaz več o tem, da je v družbi prisotna finančna nedisciplina. Oškodovanci, ki so pravilno opravili svojo storitev, leta iščejo plačilo zanjo. Storilci se pri tem, da niso izpolnili svoj del pogodbenih obveznosti, največkrat
Davčna utaja nižja od 50.000 evrov je ' za zakonodajalca le prekršek.
postopku omogoča storilcem kaznivih dejanj, da se pogodijo s tožilstvom, priznajo krivdo in postopek končajo že na prvem naroku na sodišču. Postopek je obvezen na okrožnem sodišču, kadar teče postopek za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen večja od treh let zapora. Ta institut je zelo dobro zaživel. Tak je občutek.
»Tudi uspehi so precejšnji. Približno v 40 odstotkih se postopek zaključi že na predobravnavnem naroku.« Tudi kadar gre za hujša kazniva dejanja? To je včasih slišati nenavadno. Obdolženec pristane tudi na nekajletno zaporno kazen? Zakaj, po vašem mnenju? »Storilec se tako izogne dolgotrajnemu postopku, ki ni povezan samo z večjimi stroški, ampak tudi medijskim pompom. Za obdolženca je to gotovo lažje. Ne pogodi se samo o kazni. Gre tudi za vprašanje kazenskega postopka in tega, kdo ga bo plačal. Pa tudi o obliki izvršitve kazni zapora se lahko na tem naroku dogovori.« Ponudbo o višini kazni poda tožilstvo. Kakose pogajate?
»Tožilstvo predlaga določeno kazen. Pa ne na pamet. Obstajajo kriteriji, do kod se lahko pogajamo, do kakšne višine kazni se še lahko pogajamo. Pod določeno mero ne moremo popustiti. Če se obdolženec s predlogom ne strinja, steče redni kazenski postopek, pri katerem pa ni več te bonitete. V končni fazi lahko pride do tega, da je izrečena kazen sodišča tudi do tretjino višja, kot bi bila, če bi se pogodil s tožilstvom.«
V pričakovanju kadrovske okrepitve
Državno tožilstvo Celje, Zunanji oddelek v Velenju, se vse od konca leta 2010 sooča s kadrovsko podhranjenostjo. Po odhodu dveh državnih tožilcev v pokoj sta v njem ostala le en državni tožilec in strokovna sodelavka.
Letos je vlada Okrožnemu državnemu tožilstvu Celje odobrila sredstva za zaposlitev osmih tožilcev in štirih strokovnih sodelavcev. Na tukajšnjem tožilstvu bodo lahko zaposlili enega tožilca. To pa bo še vedno le 70-odstotna zasedenost v primerjavi s tisto, ki so jo imeli do pred tremi leti.
sklicujejo na to, da tudi sami niso dobili plačane storitve, da imajo sami finančne težave ... Kaznivo dejanje poslovne goljufije pa je prav preslepitev oškodovanca.«
Z Vegradom ste zaključili?
»Lani so se postopki vendarle začeli odvijati. Nekaj postopkov, recimo v narekovajih primer Tovšak, je dobilo sodni epilog. Nekateri že prestajajo zaporne kazni. Za del pa so obtožnice tudi že vložene in postopki na sodiščih tečejo. Praviloma zoper iste osebe, ki so že bile procesirane in so v zaporih.«
Spremenila se je tudi procesna
zakonodaja. Zakon o kazenskem
Lahko do teh pogajanj pride prej, preden je začet postopek na sodišču?
»Lahko. Tožilec in obdolženec se lahko pogajata na samem tožilstvu in skleneta sporazum o priznanju krivde. Akt podpišeta obe stranki, obdolženi in tožilec. V sporazum se navedejo vsa kazniva dejanja in kazen, s katero se storilec strinja. Potem se tak sporazum enostavno predloži sodišču.«
■
Tanja Fajon Mozirjanom približala Evropo
Irena Budna
Mozirje, 4. april - V Galeriji Mozirje je potekala okrogla miza na temo Evrope. Gostja, evropska poslanka mag. Tanja Fajon, s katero se je pogovarjal mag. Samo Kramer, je predstavila svoje delo v evropskem parlamentu, ki je razpeto med tremi prestolnicami - Brusljem, Strasbourgom in Ljubljano. Delo je dinamično, od ponedeljka do četrtka potekajo zasedanja odborov, plenarno zasedanje, spreje-
manje politik, en teden na mesec delo poteka v Strasbourgu, vmes pa je vsak evropski poslanec v svoji državi. Sama pravi, da se je v svojem, sedaj že iztekajočem se 5-letnem mandatu močno zavzemala za boj proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu. Zaskrbljujoč je podatek, da Evropejci v enem letu na račun korupcije izgubimo celoletni proračun Evropske unije. S tem denarjem, če bi ga imeli, bi lahko veliko bolje reševali krizo, s katero se soočamo. Tanja Fa-
jon je poudarila, da je bila politika zaposlovanja mladih ves mandat ena glavnih tem. Sprejeli so jamstvo za mlade, ki vsem mladim v štirih mesecih po študiju omogoča zaposlitev, pripravništvo ali nadaljevanje študija. Eno od njenih področij delovanja je bila tudi svoboda gibanja znotraj unije, kar ni tako samoumevno, kot si predstavljamo. Zavzemala se je za prosto gibanje, potovanje, možnosti izobraževanja in zaposlovanja v drugih članicah unije. Uspelo ji je tudi
doseči, da so se odpravili vizumi, kar je pomembno tako za politično, gospodarsko, kulturno in športno sodelovanje. Evropska poslanka je poudarila, da je Evropa dobra za Slovenijo, saj uživamo veliko prednosti; iz evropske blagajne še vedno dobimo veliko več, kot vanjo zaradi svoje majhnosti prispevamo, in te prednosti moramo izkoriščati ter nanje opozarjati. Za evropsko poslanko Tanjo Fajon je Evropa preprosto simbol miru in stabilnosti.
Z mag. Tanjo Fajon se je pogovarjal mag. Samo Kramer.
■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
Men
10. aprila 2014
Na obzorju veliko projektov
Občina Polzela nameni za vlaganja dobra dva milijona evrov na leto - Po prvomanjskih praznikih začetek dograditve vrtca - Skupni projekti z občinama Šmartno ob Paki in Velenje
Tatjana Podgoršek
Še pred prvim majem - pravi župan Občine Polzela Jože Kužnik -bo slovesnost, na kateri bodo predali svojemu namenu vodovod na Goro Oljko. Projekt so »peljali« v sodelovanju z Občino Šmartno ob Paki ter Komunalnim podjetjem Velenje, ki bo upravljalec sistema. Naložba je vredna več kot 342 tisoč evrov, zanjo pa so bili uspešni na razpisu za pridobitev evropskih sredstev.
Vodovod,
energetska sanacija, kanalizacija
Kužnik je še dejal, daje bil omenjeni projekt eden od treh večjih, s katerimi so lani nadaljevali razvojno pot lokalne skupnosti. Kar velik zalogaj je bila tudi energetska sanacija tamkajšnje osnovne šole,
pri kateri so bili uspešni pri črpanju evropskega denarja. Tretji večji projekt pa je bila ureditev kanalizacije Orova vas-Breg, pri kateri so poleg posodobitve cestišča, pločnika, javne razsvetljave in obnove vodovoda uredili še vaško jedro v Orovi vasi. »Za naložbe nameni lokalna skupnost v zadnjem času vsako leto manj denarja, ampak še vedno blizu 40 odstotkov proračunskih sredstev ali dobra 2 milijona evrov na leto.«
Poleg pridobitev župana razveseljuje rast števila prebivalcev. V tem trenutku šteje lokalna skupnost nekaj manj kot 6.200 občanov. »Čeprav novi ljudje pomenijo določene zahteve, obveznosti, tudi težave, smo veseli, da Slovenci zaznajo prednosti našega okolja in želijo bivati tukaj.«
Kratkoročni projekti
Med potrebami, ki jih postavljajo občani na prvo mesto, je dograditev vrtca. Lani jim ni uspelo izpeljati projekta izgradnje novega vrtca v okviru javno-zasebnega partnerstva, zato bodo letos dogradili obstoječi vrtec za 4 oddelke. V tem kompleksu bodo uredili še med-
Občino Polzela sestavlja osem naselij: Andraž, Breg pri Polzeli, Dobrič, Ločica ob Savinji, Orova vas, Podvin pri Polzeli, Založe in Polzela
W
generacijski center, nato pa objekt v celoti energetsko sanirali. So tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, gradnjo pa naj bi predvidoma začeli takoj po letošnjih prvomajskih praznikih. Naslednji večji projekt je nadaljevanje izgradnje sekundarne kanalizacije na Polzeli in v naselju Ločica. Nekaj denarja zanj pričakujejo iz 8. javnega poziva. V »nebo vpijoča« zadeva pa so lokalne in tudi ostale ceste. »So precej dotrajane in se bomo morali lotiti jihovih posodobitev, čeprav moram ob tem takoj poudariti, da še
Po mnenju Jožeta Kužnika je občina Polzela najbolj prepoznavna po gradu Komenda, Gori Oljki, dvorcu Šenek, radi se pohvalijo z zelo dobro geostrateško lego, ponosni pa so še na muzej traktorjev, ki je edinstven v tem delu Evrope.
Jože Kužnik: »Takega sodelovanja z obema sosednjima občinama si želim tudi v prihodnje.«
vsaj dve leti denarja za ta namen ne bo. V tem trenutku ima prednost izgradnja malih čistilnih naprav v višinskem predelu.«
Med cilji še izgradnja novega kulturnega doma, daljinsko ogrevanje
Sicer pa je Jože Kužnik še povedal, da imajo na obzorju veliko projektov. Dolgoročno jih čaka ureditev sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pred nedavnim so na seji občinskega sveta potrdili
odlok in ostalo potrebno dokumentacijo v zvezi s tem. Razmišljajo še o izgradnjo novega kulturnega doma, saj je obstoječi dotrajan in nefunkcionalen. Čaka jih tudi energetska sanacija občinskih objektov, kot so kulturni dom, podružnična osnovna šola v Andražu, zdravstveni dom ...
Skupni projekti s »sosedami»
Že omenjena izgradnja vodovoda na goro Oljko ni zadnji projekt, ki so ga udejanjili s sosednjo občino Šmartno ob Paki. S slednjo sodelujejo še pri pripravi projekta za rekonstrukcijo regionalne ceste Podvin-Rečica ob Paki. Zeleno luč zanj jim je ministrstvo za infrastrukturo že prižgalo. Kdaj se bodo izvedbe lahko lotili, pa je težko napovedati. Tako tvorno kot s šmarško sodelujejo tudi z Mestno občino Velenje. »To se med drugim kaže tudi takrat, ko potrebujemo eden drugega, kar se je zgodilo v februarski naravni nesreči, v kateri nam je priskočila na pomoč.« Z velenjsko občino in ministrstvom za infrastrukturo pa so se na neformalnih pogovorih pogovarjali o rekonstrukciji in posodobitvi ceste Polzela-Velenje. »Usoda regionalke bo v precejšnji meri odvisna od razpleta z izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi. Če bo prišlo do tega, se zadevamo, da bosta velenjska in polzelska občina morali prevzeti določen delež pri naložbi,« je še dejal Jože Kužnik.

Pravni nasvet Velenjcane ne
stane nič
Vse več jih zaradi financ temeljito premisli, preden se spustijo v pravni spor na sodišču
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Mestna občina Velenje že nekaj let občanom in občankam zagotavlja brezplačno pravno svetovanje. Dobrodošlo je posebej v času, ko vse stane. Tudi nasvet. Ljudje pa jih v teh časih potrebujejo vedno več. Da je tako, kaže lanski obisk pri pravni svetovalki. »Več kot 1.100 ljudi je lani prišlo po pravni nasvet,« pravi Polona Kramer. Pri tem je obisk ene osebe možen največ trikrat letno.
»Ljudje iščejo zelo različne nasvete s področja prava. Pravzaprav kar z vseh. Včasih pa je dovolj že, če komu samo prisluhnem. Prihajajo po nasvet s področja delovne, družinske, stvarne, obligacijske, kazenske, gospodarske sfere prava ... Res širok spekter. V zadnjem obdobju pa je bilo največ vprašanj s področja zakona o davku na nepremičnine. V zvezi z njim so po pravni nasvet prihajali predvsem starejši. Poznati se je začelo, da ti ne bodo več zmogli vedno višjih in višjih davkov, saj jim pokojnine, ki jih prejemajo, tega ne bodo dopuščale ali pa jim že sedaj ne,« pravi Kramarjeva.
Pravno svetovanje poteka trikrat na teden, ob torkih, sredah in četrtkih. Ljudje se lahko naročijo
Polona Kramer: »Veliko je bilo narejenega, da ljudem ni treba od vrat do vrat. Če pa že, potem dobi občan konkreten nasvet, kam naj gre, da bo zadevo rešil.«
osebno ali po telefonu, tako da pokličejo na Mestno občino Velenje, kjer dobijo termin obiska. Čakalna doba je od enega do treh tednov, trenutno pa se giblje okoli dveh tednov. »Če je kaj nujnega, če oseba, ki potrebuje pravni nasvet, posebej izrazi, da bi ga želela prej, kot bo na
V letu 2013 je Mestna občina Velenje 1.100 1 občankam in občanom zagotovila brezplačen pravni nasvet.
vrsti, naredimo izjemo.«
Povratne informacije? Pridejo do nje? »Nekateri seveda iščejo še drugo, tretje pravno mnenje. Različno. Zelo veliko ljudi pa se pride zahvalit, pridejo povedat, ali jim je nasvet prišel prav. Zgodi pa se tudi, da kdo pride in pove, da zadeve ni
rešil, da jo še rešuje in gremo naprej v nov krog.«
Obiskovalci pravne svetovalnice so tako ženske kot moški. Morda je slednjih malo več. Starost pa od 18 do 90 let. »V zadnjih dveh treh mesecih pa je bilo, kot že rečeno, več starejših.«
Za Slovence nekako velja, da smo narod, ki se zelo rad tožari. Zato nas je zanimalo, kaj meni o tem in kako je kriza povezana s pravda-njem? Ga je manj? »Moje mnenje je, da ga je. Gledati je treba na vsak evro. Veliko ljudi bi šlo na sodišče, ampak si zaradi financ tega ne morejo privoščiti in temeljito premislijo, ali se bodo spustili v pravni spor ali ne. Mislim, da bo tega, da se Slovenci radi tožimo, iz leta v leto manj.«
■
Za letos so si oddahnili
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je za Šoštanj ugodnejše, kot bi bil nepremičninski davek
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - »V občini Šoštanj smo vseskozi sledili dogajanju v zvezi z nepremičninskim davkom. Vedeli smo, da je nedorečen, da s tistim, kar se v njem pripravlja, številni ne bodo zadovoljni. Nismo pa si znali predstavljati posledic,«« pravi župan Šoštanja Darko Menih. Odkrito pove, da so na Občini Šoštanj zdaj, ko je Zakon o davku na nepremičnine padel, zadovoljni.
»Za Občino Šoštanj je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča nedvomno ugodnejše od nepremičninskega davka - takšnega in tako, kot je bil zamišljen,« pravi. Prvo navrže več.
V proračunu za letos so predvideli sredstva, ki bi jih pobrali »po starem«, torej iz nadomestil. »V tem času pripravljamo rebalans proračuna. Obravnavali ga bomo v kratkem. Ker smo v proračunu upoštevali sredstva iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ne bo prišlo do tolikšnih sprememb, kot bi sicer,« pravi.
Da je razlika za Šoštanj pomembna, pove podatek, da se je v letu 2013 iz naslova nadomestil za uporabno stavnih zemljišč v proračun nateklo 2.047.000 evrov, v proračunu za letos pa se jih bo 2.127.000 evrov. V primeru uveljavitve nepremičninskega davka bi bilo sredstev za četrtino manj, le 1.460.000
Darko Menih: »Nadomestil je za četrtino več, kot bi bilo davka.«
evrov oziroma z upoštevano izravnavo za tri leta 1.932.000 evrov. A je treba pri tem odšteti 250.000 evrov davka, ki bi ga Občina Šoštanj morala plačati za nepremičnine, ki so v njeni lasti.
■
Denar delili po vrstnem redu prejetih vlog
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so že sprejeli Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izgradnjo malih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte za obdobje 2014 do vključno 2017.
Po njem bo lokalna skupnost lastniku male komunalne čistilne naprave dodelila nepovratna sredstva v višini tisoč evrov. Kdo bo upravičen do tega denarja, bo znano po objavi javnega razpisa. Tega naj bi objavili še pred poletjem. Prednost pri dodeljevanju sredstev bodo imeli lastniki zemljišč na območju vodovarstve-nih pasov v občini. Denar bodo delili po vrstnem redu prejetih popolnih vlog, in sicer do porabe namenskih proračunskih sredstev. Teh je za zdaj predvidenih le 5000 evrov.
■ tp
Potujoča razstava, ki odkriva bolečine
Velenje, 6. aprila - Društvo diabetikov Velenje je skupaj z Zvezo društev diabetikov Slovenije pripravilo potujočo razstavo, ki so jo poimenovali Senzoriji bolečine. Ta bo od aprila do jeseni gostovala v različnih zdraviliščih po Sloveniji, obiskovalce pa bo opozarjala na pomen zgodnjega prepoznavanja in možnostih učinkovitega nadzora nevropatske ali fantomske bolečine, ki je posledica okvare živčevja. Gre za instalacijo, ki preko posebnih senzoričnih objektov omogoča, da na lastni koži brez neprijetnih posledic za zdravje posameznik doživi pet najpogostejših izrazov nevro-patske bolečine. Razstava bo na poti po Sloveniji vse do jeseni. Trenutno je v Strunjanu, aprila pa jo bodo predstavili še v Lendavi, Radencih, Veržeju, Ptuju, Mariboru in na Bledu.
■ bš
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 9
10. aprila 2014
MiCftfl
SOCIALA, DRUŠTVA
9
Upravičencev manj, stiske vse večje
Tudi v Šaleški dolini manj upravičencev do socialnih transferjev - Največja odstopanja pri varstvenem dodatku - Izboljšanja letos ne pričakujejo
Tatjana Podgoršek
Dobro leto je od uvedbe sprememb v socialni zakonodaji. Tako kot na mnogih centrih za socialno delo tudi na velenjskem ugotavljajo, da je bilo lani upravičencev do najrazličnejših socialnih transferjev manj kot leta 2012. Lani so izdali ali odločali o pravicah za več kot 24 tisoč občanov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Direktorica velenjskega centra za socialno delo Lidija Hartman Koletnik je potrdila, da se število upravičencev do različnih denarnih transferjev iz javnih sredstev zmanjšuje tudi v Šaleški dolini (čeprav imajo v lokalnih skupnostih velik posluh za socialno ogrožene občane), stiske pa so vse večje. Med drugim to nazorno dokazuje podatek o številu vlog za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. V lanskem decembru so jih prejeli 278, januarja letos pa 397. Morda, menijo, je k temu malo pripomoglo dejstvo, da se od letos izredna denarna socialna pomoč ne vrača.
Največ odstopanja pri pravici do varstvenega dodatka
Po zagotovilih sogovornice beležijo največja odstopanja pri dodelitvi pravice do varstvenega dodatka. Lani so izdali kar 1032 odločb manj, kot je bilo upravičencev leta 2012. »To so starejši občani, samski ali pari, pri katerih pokojnina minimalno presega cenzus ali imajo premoženje in niso upravičeni do varstvenega dodatka. Za pridobitev tega morajo imeti dogovor o preživljanju. Starejši se raje odpovejo pravici, kot da bi obremenjevali svoje otroke. Če pa je upravičenec lastnik nepremičnine, mora slednjo v primeru dodelitve pravice vknjižiti. Mnogi so se odrekli varstvenemu dodatku, da ne bi občina po njihovi smrti tega vzela iz dediščine potomcev. Raje živijo manj kakovostno, mnogi med njimi o svoji stiski niti ne govorijo. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da je vse več družin, ki zaradi izgube dela družinskih članov ne zmorejo poskrbeti same zase, kaj šele
Upravičeni do pravic iz javnih transferjev		
pravica	2013	2012
redna denarna soc. pomoč	4479	5457
varstveni dodatek	317	1349
Subvencija malice	3974	3428
Subvencija kosila	1349	939
Otroški dodatek	6167	6127
Osnovno zdrav. zavarovanje	4644	6623
Državne štipendije	1027	1484
razlog za tolikšno povečanje pripisujejo februarja lani spremenjenemu cenzusu do upravičenosti, ki je za učence in dijake bolj sprejemljiv. »Pri pravici do otroškega dodatka bi rada opozorila na posebnost. Če ima upravičenec dolg iz pravic iz javnih sredstev in pravica do otroškega dodatka še traja, se ta dolg avtomatsko poračuna iz omenjene pravice. Čeprav je na odločbah napisano, naj preveč izplačan denar vrnejo na račun ministrstva za
Lidija Hartman Koletnik:»Dejansko stanje nekaterih vlagateljev smo preverjali tudi na domu.«
za starše.«
Sicer pa so lani izdali 978 odločb manj o dodelitvi redne denarne socialne pomoči v primerjavi z letom 2012, 1979 upravičencev je bilo manj pri pravici do plačila osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Včasih je za vse premalo hrane
V Medobčinskem društvu invalidov Šaleške doline Velenje zaznavajo vse večji pritisk na socialne programe - Leto 2014 leto jubilejev
Tatjana Podgoršek
»Krizo na terenu naši člani čutijo vse bolj in bolj. Vse manj je tistih, ki si lahko privoščijo izlete, letovanje in druge podobne rekreativne dejavnosti, ki so zanje zelo zaželene in pomembne. Članice s 300 evri dohodka na mesec si tega res ne morejo privoščiti. In takih imamo v našem društvu kar nekaj,« je povedal Valter Golob, predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje.
Zaradi težkih socialnih razmer, v katerih živijo člani, zaznavajo v društvu vse večji pritisk na socialne programe. Teh izvajajo osem, so pa iz rekreacije, športa, kulture ... Kot je pojasnil Golob, poskušajo po čim boljših močeh pomagati socialno ogroženim. Kupijo - na primer - vstopnice za abonmajske in druge prireditve, spodbujajo športno dejavnost v odborih, tudi kakšnemu članu doplačajo izlet ali mu celo omogočijo brezplačno sedemdnevno letovanje v zmogljivostih Zveze društev invalidov Slovenije. Na voljo so jim brezplačni pravni nasveti. »Ne manjka takih, ki iščejo pomoč za plačilo položnic. Z denarjem ne moremo pomagati razen v izjemnih primerih, ko nekdo res nima za življenje. O tem se prepričamo na njihovem domu. Pomagamo jim še s hrano. V okviru projekta Slovenska banka hrane gremo po slednjo vsak četrtek zjutraj v zaposlitveni center Gea v prostorih bivšega Vegra-dovega samskega doma v Velenju. Tu dobijo hrano, živila, ki niso več primerna za prodajo v trgovinah.« Na vprašanje, koliko je takih, ki si
Lani so odločali za 457 vlagateljev manj glede upravičenosti do državnih štipendij. Veliko jih ni bilo upravičenih do nje zaradi cenzusa, nekateri so izgubili pravico do otroškega dodatka in vloge za pridobitev štipendije niso vložili. »Je pa še en razlog«, pravi Hartman Koletnikova, »v večjih podjetjih v našem lokalnem okolju so imeli vlagatelji sklenjeno večletno varčevanje (plačilo tretjega stebra), ki se jim je prav tako upoštevalo pri izračunu dohodka, čeprav je bilo rečeno, da se ne bo.«
Več odločb
Več odločb kot leta 2012 pa so izdali za pravico do otroškega dodatka (za 40 več), 956 odločb več za subvencije malic in kosil. Glavni
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v 30 dneh, se dolg poravnava - kot sem omenila - iz obstoječe pravice, seveda, če ta še traja. Če ne, je potrebno upoštevati navodila.«
Veliko pritožb
Lani so na centru prejeli 1152 pritožb. Od tega so jih posredovali v reševanje organi 2. stopnje na pristojnem ministrstvu 191, sami so jih rešili 961. Največ pritožb je bilo glede državnih štipendij. Rešujejo jih na pristojnem ministrstvu, na katerem pa je kljub prošnji, naj ne-
katere med njimi obravnavajo prednostno, odziv zelo slab.
V javnosti izražen očitek, da so na centrih zavestno kršili zakonodajo in s tem odškodovali družine, je Hartman Koletnikova odločno zavrnila. »Verjamem, da tega ni storil nihče od strokovnih delavcev našega centra. Upoštevati moramo navodila naših nadrejenih, to je ministrstva. Pritožbe so predvsem zaradi dohodka iz leta 2011. Pri odločitvi o pravicah moramo upoštevati zadnjo znano dohodninsko odločbo davčnega urada, kar pomeni, odločbo iz leta 2011. To pa seveda ni prav. Če je na primer študent to leto opravljal študentsko delo in imel od tega dohodek, v letu 2012 pa ni delal, je njegovo dejansko stanje drugačno, mi pa moramo odločati o pravici tako, kot da je delal tudi leta 2012. Glede na to, da je bila ta težava medijsko izpostavljena, ministrstvo pripravlja nekatere rešitve. Ena od teh naj bi bila, da bi imeli na centrih možnost popravka v informacijskem sistemu in bi lahko vnesli v bazo nove podatke. Na navodila organa druge stopnje še čakamo.«
Prvi letošnji meseci - pravi sogovornica - ne napovedujejo izboljšanja stanja. Tudi napovedi o več zaposlitvah, izboljšanju ekonomskega položaja zaposlenih niso prav optimistične. Za nameček pa jih očitno čaka, tako kot ostale centre za socialno delo, že dalj časa napovedana reorganizacija.
■
Valter Golob: »Vse več je članov, ki se zaradi stiske odpovedo dejavnostim, ki so zanje zelo zaželene.«
tako pomagajo, je Golob odgovoril: »Včasih jih pride kar nekaj več, kot je na voljo hrane.«
Poleg reševanja socialnih vprašanj imajo še obilo drugega dela, pravi Valter Golob. Težav ne manjka, veliko časa pa jim vzamejo še birokratske zahteve, zaradi katerih imajo ob uradnih urah dvakrat na teden v društvenih prostorih premalo časa za člane, kar seveda ni prav. Vendar, poudarja, morajo izpolniti zahteve do tistih, ki jim prispevajo denar za izvajanje dejavnosti.
Izvajanje posebnih socialnih programov ostaja sestavni del letošnjega delovnega programa. Vanj so poleg tega zapisali še nekatere nove dejavnosti. Leto 2014 je namreč jubilejno. Medobčinsko društvo praznuje 45-letnico delovanja, 40 let že organizirajo avto reli. So edino
društvo v Sloveniji, ki ga organizirajo. Zaradi stroškov in vse bolj osiromašene društvene blagajne so razmišljali, da ga ne bi več pripravili. »Za zdaj še vztrajamo, ker se ob tem dogodku zbere največ članov. Ob tej priložnosti se malo učimo cestnih predpisov, druženje zapolnimo še s športnimi aktivnostmi, če kdo prinese kakšen instrument, pa tudi zabave ne manjka.« Letos prav tako mineva 10 let od vključitve v projekt Občina po meri invalidov. Sam ga najraje izpostavlja, saj se je v tem času v mestni občini Velenje veliko spremenilo v korist invalidov. Zadovoljen pa je tudi, ker sledita smernicam projekta tudi občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, čeprav vanj nista vključeni.
■
Z občnega zbora, na terem so ugotavljali, da je društvo lani delalo dobro.
Rekreacija in druženje
Pričakujejo tudi predloge in pobude članov
Tatjana Podgoršek
Društvo upokojencev Šmartno ob Paki je po številu članov največje društvo v lokalni skupnosti. Šteje več kot 440 članov.
Na nedavno zelo dobrem obiskanem občnem zboru društva je nje-
gov predsednik Franc Centrih izrazil zadovoljstvo, ker so lani uresničili zastavljen program. Tudi v letošnjem programu so največ prostora odmerili aktivnostim v športu in rekreaciji, kot so pohodi in športna tekmovanja. Prav tako ne bo manjkalo različnih drugih oblik druže-
nja, povezovanja in sodelovanja z ostalimi društvi v lokalni skupnosti ter v okviru Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje. Vključili se bodo v praznovanje občinskega praznika, sodelovali pri organizaciji srečanja starejših občanov, skupaj s krajevnima organizacijama RK Šmartno ob Paki ter Gorenje pa pri izvajanju meritev krvnega tlaka, holesterola in triglicerinov. Pletilje in kvačkarice, ki se od jeseni do pomladi družijo vsak torek v društvenih prostorih, pa bodo tudi v prihodnje podarjale svoje izdelke RK in Karitas. ■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
10
BISERI
matu
10. aprila 2014
P1***
Le še teden dni in kupon v tej številki nas ločita od zaključka letošnje akcije Biseri maturantskega plesa, ki je med bralci Našega časa naletela na tako velik odziv kot še nikoli doslej. Zelo veseli smo, da pridno izpolnjujete lističe in glasujete za svoje favorite. Po drugem tednu glasovanja vam lahko zaupamo, da so razlike med devetimi finalisti velike. Imamo štiri favorite, ki izstopajo, kupčki s kuponi z njihovim imenom so zelo visoki. A nič še ni odločeno. Z zadnjim, tretjim glasovalnim kuponom, se lahko marsikaj spremeni. Vsekakor bomo glasovanje sklenili v torek, ko bomo še enkrat prešteli vse kupone in izvedeli, koga ste izbrali med fanti in katero dekle vas je letos najbolj prepričalo s svojim videzom na večer maturantskega plesa.
Zaključna prireditev, na kateri bomo razglasili »bisere« po izboru bralcev Našega časa in strokovne »bisere« po izboru modnih kreatork Jelene in Petre, bo v četrtek, 17. aprila, ob 18. uri, v velenjski vili Bianka.
Potrudili se bomo, da bo prireditev prijetna, da bomo skupaj še enkrat podoživeli oba letošnja maturantska plesa dijakov in dijakinj ŠCV. In veseli bomo, če bodo naši finalisti zbrali pogum in se nam pridružili v oblekah, ki so jih nosili na maturantskem plesu. Izziv? Da, točno to. Pripeljite prijatelje, sošolce, starše ... Mi pa bomo poskrbeli, da bodo prav vsi finalisti domov odnesli lepe nagrade, zmagovalci seveda najlepše.
Trije izmed glasovalcev boste tudi ta teden dobili nagrado - majico z logotipom Našega časa. To so: Janja Kovač, Mali Vrh 60/B Šmartno ob Paki; Irma Mačkovšek, Cesta 111/6, Velenje in Janez Škoflek, Klanc 83, Dobrna.
Modni kreatorki Jelena Stevančevic, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovic in novinarka Bojana Špegel. Fotograf Bekim Lutolli (PC PRO d.o.o.).
&E1®
V □ L □ N T E SOLSKI mm VELENJE
II
KUPON št. 3
Glasujem za:_
Ime, priimek in naslov:_
Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Med tri izžrebance bomo podelili kopalne brisače.
*** Biseri Maturantskega plesa ***
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 11
10. aprila 2014
MLADI
11
Zmagovalci so vsi, žetev lepa
Od 44 raziskovalnih nalog v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline nagrajenih polovica - Na državno tekmovanje 29 nalog - Skulptura Bergmandeljc Marjeti Primožič
Dobitniki bronastega, srebrnega in zlatega priznanja iz osnovnih šol
Tatjana Podgoršek
Velenje, 4. aprila - V dvorani doma kulture v Velenju je bila pred tednom dni zaključna slovesnost 31. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Na njej so podelili priznanja in nagrade avtorjem najboljših raziskovalnih nalog ter skulpturo Bergmandeljca, zaščitnika gibanja. Za večletno aktivno sodelovanje ter prizadevnost pri promociji in širitvi gibanja ga je prejela Marjeta Primožič.
Ob tej priložnosti je Robert Re-pnik iz Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije dejal, da je tudi letošnja žetev pri raziskovalnem delu mladih v regiji Saša lepa. Izkušnje kažejo, da mladi avtorji iz tukajšnjega okolja na državnem
tekmovanju mladih raziskovalcev dosegajo zavidljiva priznanja. »Kakovost se gradi, s tem pa tudi prihodnost mladih, ki sodelujejo v gibanju.«
Mag. Gašper Škarja je sicer kot dijak gibanje poznal, njegove razsežnosti in pomena pa se je v celo-
ti zavedel kot predsednik programskega sveta gibanja. Biti v družbi mladih raziskovalcev, čutiti njihovo energijo, ki jo izžarevajo, je zanj nekaj posebnega - pravi privilegij. Pred programskim svetom je izjemno težka naloga za ohranitev gibanja na tako visoki ravni. »Naša
želja je slednjega še bolj povezati z gospodarstvom Šaleške doline in lokalno raziskovalno infrastruk-
turo. Tako bomo poskrbeli, da bodo ideje in rezultati mladih raziskovalcev našli pravo mesto.« Škarja je izrazil prepričanje, da se bosta mladim vložena energija in delo v prihodnje povrnila, saj so pri raziskovanju pridobili nova metodološka znanja, izkušnje pri delu raziskovalnega tima in številna nova poznanstva. »Danes ste vsi zmagovalci ne glede na to, ali ste prejeli priznanje ali ne.«
Zelo kakovostne
osnovnošolske
naloge
Na razpis programskega sveta gibanja je prispelo 44 raziskovalnih nalog, kar je toliko kot lani. Tudi tokrat so jih več kot polovico (26) izdelali učenci iz 12 osnovnih šol iz regije Saša ter občin Polzela in Braslovče. Avtorji 18 nalog so dijaki 4
srednjih šol Šolskega centra Velenje. »Vsako leto nas mladi presenečajo. Znova so nas, saj so naloge, sploh osnovnošolske, zelo kakovostne. Recenzenti in člani ocenje-
Osnovnošolci so izdelali 26 raziskovalnih nalog. Avtorji slednjih prihajajo iz 12 osnovnih šol v regiji Saša ter iz občin Polzela in Braslovče. Štiri naloge so prejele zlato, šest srebrno in štiri bronasto priznanje.
Naloge so izdelali na naslednjih osnovnih šolah (OŠ): Gorica 3, Gustava Šiliha 2, Mihe Pintarja Toleda 1, Tivada 1, Šalek 1 (vse mestna občina Velenje); OŠ Karla De-stovnika Kajuha Šoštanj 7, bratov Tetonja Šmartno ob Paki 1, Polzela 3, Braslovče 2, Mozirje 2 in Frana Kocbeka Gornji Grad.
Dijaki so izdelali 18 nalog, od tega so tri prejele zlato, tri srebrno, dve pa bronasto priznanje.
Avtorji srednješolskih nalog prihajajo iz naslednjih šol Šolskega centra Velenje: rudarska 2, strojna 1, elektro in računalniška 12, gimnazija 3 naloge.
valnih komisij smo imeli res težko nalogo, koga nagraditi z bronastim, srebrnim ali zlatim priznanjem,« je med drugim menila dr. Erika Glasenčnik, predsednica ene od ocenjevalnih komisij. Kot je še dejala, je raziskovalno delo zahtevno, ker je zanj potrebno veliko truda, znanja in časa. Je pa gonilo razvoja družbe.
O kakovosti raziskovalnih nalog, izdelanih v 31. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje, priča podatek, da so člani ocenjevalnih komisij nagradili 22 raziskovalnih nalog, od tega 14 osnovnošolskih, ostale so izdelali srednješolci. Na državno tekmovanje mladih raziskovalcev, ki bo 19. maja v Murski Soboti, se je uvrstilo 19 nalog (od tega 17 osnovnošolskih).
Zaključno slovesnost so z igranjem na kitaro in harmoniko obogatili učenci velenjske glasbene šole.
■
Skulpturo Bergmandeljc je prejela dolgoletna koordinatorica gibanja Marjeta Primožič.
V dobro družin in otrok
Delovanje MZPM Velenje šest desetletij nadgrajujejo z novimi projekti - Veliko dela tudi na humanitarnem področju
Bojana Špegel
»Lansko leto je bilo za nas izjemno pomembno, saj smo praznovali 60-le-tnico delovanja. Ob tem smo bili veseli pomoči naših prostovoljcev in sodelavcev, ki so nam oktobra pomagali zaznamovati jubilej. Prireditev 60 let mladi je bila avtorska in odmevna. Mnoge smo spomnili, katere projekte izvajamo skozi desetletja, vse v dobro družin in otrok,« je ob začetku pogovora po redni letni skupščini medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje (ki je bila 3. aprila) poudarila sekretarka zveze Tinca Kovač. Tudi lani so pri zvezi uspešno izpeljali številne projekte, zato je bil sklep skupščine enoten - bili so uspešni. Tudi na humanitarnem področju, na katerem so na različne načine pomagali otrokom in družinam najti iskrice v očeh. To pa nadaljujejo tudi letos. »Čaka nas ogromno dela,« še izvemo.
Majda Lesničar, Marjeta Jedlovčnik, Romana Cvrle Krajnc, Vida Sedelšek in Marija Kuzman.
Tri nagrajenke ob tednu otroka
Ob koncu skupščine so podelili kar 3 priznanja ob tednu otroka, ki jih dajejo zaslužnim posameznikom za njihov prispevek pri družbeni vzgoji otrok. Priznanja za leto 2013 so prejele Romana Cvrle Krajnc, Marjeta Jedlovčnik in Vida Sedelšak. »Vse tri so naše prostovoljke, izredno aktivne v svojih sredinah. Romana je aktivna v klubu Mladi za mlade, je mentorica vseh novih vzgojiteljev v kolonijah ob morju. Marjeta je naša dolgoletna
prostovoljka, mentorica pri Torkovi peti, svetovalka pri telefonu TOM. Vida pa je aktivistka pri DPM Zavodnje - Šentvid. Kljub temu, da ima na kmetiji vedno veliko dela, vedno najde čas za delo z otroki.« A to še ni vse; skupščina je sprejela sklep, da Majda Lesničar in Marija Kuzman postaneta častni članici MZPM Velenje. Obe sta dolga leta povezani z zvezo, celo življenje delata v dobro otrok in družin. »Želimo si, da njuna volja dajati drugim ne usahne, da se bomo srečevali še dolga leta,« doda naša sogovornica.
Tečejo številni projekti
Veliko so ga letos že opravili. Ta ponedeljek so z udeležbo mladih iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline na državnem otroškem parlamentu uspešno končali ta letošnji projekt. Začeli so projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek za šesto-in sedmošolce osnovnih šol. Pripravljajo zaključek projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Na dan zemlje, 22. aprila, bodo na zaključni prireditvi nagradili avtorje najboljših plakatov. Oba projekta pripravljajo skupaj z Ericom, osnovnošolci, ki so vključeni vanj, pa so vedno navdušeni. Prav v teh dneh pa po vrtcih v Šaleški dolini potuje Zeleni
nahrbtnik. V ekološkem projektu, namenjenem najmlajšim, si namreč vrtci med seboj dajejo ekološke naloge, malčki pa več kot uživajo v njih. Pri tem jih spremlja Zmajček Jurček, ki bo svojo pot po vrtcih končal 22. aprila. Pomlad izkoriščajo tudi za ureditev eko vrtička na vrtu Vile Mojca, kjer že sadijo. »Lani se je ta projekt izkazal za odličnega. Zato ga bomo nadaljevali. V našem vrtičku mladi spoznavajo zelišča, različne vrtnine. Največ pa je vredno, da lahko sami pomagajo pri delu na vrtičku.« Počasi pa končujejo tudi letošnjo bralno značko, zaključne prireditve bodo pripravili še pred iztekom šolskega leta.
V kolonije 246 otrok
Kmalu bodo začeli vpisovati tudi za letošnje zdravstveno letovanje ob morju. »Bili smo uspešni na razpisu zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, ki bo sofinanciral letovanje 246 otrok iz Šaleške doline. Tudi letos bodo predšolski in šolski otroci letovali v Poreču in Savudriji, obakrat po 10 dni,« izvemo. Poleg tega načrtujejo tudi ostale počitniške aktivnosti, od dnevnih taborov na Golteh, kjer bo zaživelo sončno mesto, do aktivnosti, ki jih bodo pripravljali na otroškem igrišču in v vili Mojca.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) o akademskem plesu.
M ■■.■[■»■	1. Kaj je sploh
aHLEoM	akademski
Študentski ps™**
je, zabavnega
- programa in plesa
WWW.SSk-klUb.Si predvsem dober
žur v oblekah.
2.	Ne znam plesati, zakaj bi se potem plesa udeležil? Ker se rad zabavaš v dobri družbi in tudi vsi tvoji prijatelji ne bodo tam izključno zaradi plesa.
3.	Potrebujem na plesu spremljevalko (spremljevalca)? Seveda ne, tudi na druge žure hodiš sam/a).
4.	Ne poznam ljudi, ki bodo tam. Mi ne bo zaradi tega žal? Seveda jih poznaš! Mogoče se ti zdijo drugačni, ker jih nisi navajen/a v oblekah.:) Če boš prišel/la, pa boš gotovo povabil/a svoje prijatelje in boste imeli skupno mizo. Morda pa se celo spletejo nova poznanstva.
5.	Kaj je to neka "high" zadeva? To ni za mene. Oznaka high gre morda na račun okusne slavnostne večerje in kvalitetne kapljice. Vseeno pa se boš dobro in predvsem sproščeno zabaval med prijatelji. In vse to za ne pretirano "high" ceno (27 evrov za člane, 32 evrov za nečlane).
6.	Komu se naj takoj zdaj prijavim? Prijave pobira Janž Krofel. Tvojo prijavo bo zabeležil, če ga pokličeš na telefonsko številko: 031 207 663, ali pa na povezavi http://bit.ly/1kPmGPV.
7.	Potrebujem za Akademski ples novo obleko? Seveda ne, tista, ki si jo imel/a že enkrat (ali večkrat) je tudi letos v redu. Če ti je seveda še prav).
Poleg slavnostne večerje in plesa seveda ne bo manjkal sprejem brucev v akademsko druščino. Obeta se nam lep in nepozaben večer, na katerem se bomo ponovno srečali z vsemi generacijami članov in sim-patizerjev Šaleškega študentskega kluba. Cena vstopnice: člani - 27 evr, ostali - 32 evr V ceno je vštet aperitiv, odlična večerja, kapljica "rujnega", kisla juha in plesanje dolgo v noč s skupino Farty Animals.
Se vidimo v soboto, 12. aprila 2014, od 20. ure dalje v Restavraciji Jezero.

Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
12
KULTURA
Men
10. aprila 2014
Digitalizacija prinaša novo dobo Kina Velenje
ALTERNATOR
Nova oprema omogoča tudi 3D filmske projekcije -Filmi na ogled prej, kvaliteta projekcij boljša - Slavnostna predaja nove opreme 15. aprila ob 19.30
Bojana Špegel
Velenje, 4. aprila - Sredi prejšnjega tedna so v Kinu Velenje opravili zadnja dela pri montaži nove, sodobne tehnične opreme, v veliki dvorani kina v Hotelu Paka pa so zamenjali tudi platno. Digitalizacija kina je bila nujna, saj od jeseni letos distributerji v kinematografe filmov ne bodo več pošiljali na filmskih trakovih, ampak v sodobni digitalni obliki. Temu se je moral prilagoditi tudi Kino Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. »Lahko smo hvaležni MO Velenje in slovenskemu filmskemu centru, ki sta to investicijo podprla. Stroški celotne opreme bodo 62 tisoč evrov, od tega je dve tretjini prispevala občina, tretjino pa država. Z digitalizacijo se bo začela nova doba velenjskega kina. Prepričani
Velenjski kino novo zgodbo začenja 15. aprila, ko bodo ob predaji nove digitalne opreme zavrteli srbski film Montevideo. 18. aprila bodo na ogled ponudili risanko Rio v 3D tehnologiji. To bo prva 3D projekcija v Velenju.
Maskota Kinozavra je simpatična, pred ogledom risanke Bojan jo v teh dneh spoznavajo malčki iz velenjskih vrtcev.
Kinozaver - filmska vzgoja za mlade
V Kinu Velenje so pripravili projekt filmske vzgoje za mlade. Poimenovali so ga kinozaver. Ta je unikum v slovenskem prostoru, zaenkrat pa so vanj vključili malčke iz vrtcev. »Želimo si, da najmlajši pridejo v kino in tu doživijo prijetno izkušnjo. Otroci spoznajo, kaj je film, kar jim predstavijo vzgojiteljice v vrtcu. Potem pridejo v naš kino, kjer jih pričaka prijazna maskota Kinozaver, ki jih popelje skozi operatersko kabino. Naš operater jim razkaže starejšo in novo tehnologijo. Sledi ogled filma, trenutno je to vsebinsko bogata risanka Bojan. Potem pa malčki z ilustracijo in v pogovoru zabeležijo, kaj so doživeli v kinu. Ob koncu bomo pripravili tudi razstavo njihovih risbic,« nam je zaupala Barbara Pokorny. Zgodbo so sicer začeli z malčki iz vrtcev, jeseni pa jo bodo nadaljevali z osnovnošolci in dijaki.
smo, da bomo skupaj s programskimi delavci uspeli zgodbo ponovnega vzpona velenjskega kina še nadgraditi,« nam je povedala direktorica Festivala Barbara Pokorny.
»Pred štirimi leti smo v prav v Velenju organizirali ustanovno skupščino art kino mreže Slovenije, združenja, ki povezuje 25 manjših kinematografov. Zavezali smo se, da bomo predvajali predvsem kakovosten in umetniški film. Združenje je do danes uspelo ustvariti čvrste partnerske povezave z ministrstvom za kulturo, slovenskim filmskim centrom, večina članov
pa se je v tem času vključila tudi v evropsko združenje Evropa Cinemas, kar velja tudi za velenjski kino. To prinaša evropsko subvencijo in podporo pri delovanju,« nam je povedal Peter Groznik, ki v festivalu Velenje deluje za kino dejavnost. Že od začetka so si namreč v združenju prizadevali, da država manjšim kinodvoranam pomaga pri prehodu v digitalno dobo, in pri tem so tudi uspeli. In kakšne bodo po njegovem mnenju glavne prednosti digitalizacije velenjskega kina? »Ljudje danes pričakujejo svež, kakovosten kino program. Obstaja
vrsta takšnih, tudi umetniških filmov, v 3D tehniki, ki jih bomo sedaj lahko videli tudi pri nas. Poleg tega na nove filme ne bo več treba čakati, saj bomo v okviru kino art mreže lahko nove filme vrteli po vsej Sloveniji v istem času.«
Novosti brez čakanja
Prav zaradi digitalizacije v Kinu Velenje že kmalu pričakujejo več obiskovalcev, slika je še bolj kvalitetna, z novim platnom, ki ima večjo odbojnost, so dosegli odličen učinek. Zvok pa je bil v velenj skem kinu že prej odličen, z digitalno tehnologije bo še boljši. »Velenjča-ni ne bodo več imeli razloga hoditi v kino k sosedom, saj jim bomo hitro ponudili vse novosti, tudi v 3D tehniki. To prinaša tudi nekaj organizacijskih sprememb za naše delovanje. Najprej smo morali izobraziti delavce za delo s sodobno opremo. Hvaležni smo legendi velenjskega kina, operaterju Fran-ciju Miklavžinu, ki je dobro sprejel izzive. Prehod od predvajanja filmov na 35-milimetrskem traku na digitalno tehnologijo je zahteven proces. Posebej za najmlajše bo gotovo velika pridobitev 3D tehnologija, ker radi živijo v 3D svetu. Starejši se ga bomo še navajali,« je dodala Pokornyjeva. Če se bo v prehodnem obdobju pokazalo, da je obisk kina res zrasel - k temu jih bodo spodbujali tudi z različnimi promocijskimi akcijami, bodo morda že jeseni uvedli program še ka-kšnen dan v tednu, morda ob četrtkih. Zaenkrat pa bo Kino Velenje še naprej k ogledu vabil od petka do ponedeljka. Tudi letos poleti pa bodo poskrbeli za kino pod zvezdami, saj se je ta odlično prijel. ■
Kvalitetno, prijetno in množično
Velenje, 5. in 6. aprila - Ob koncu tedna je v veliki dvorani velenjske glasbene šole izzvenel drugi del območne revije pevskih zborov in sestavov Pozdrav pomladi 2014. Tako v soboto kot nedeljo zvečer so se s po tremi skladbami predstavili odrasli pevski sestavi, zelo različni po velikosti in sestavu. V dveh koncertnih večerih je skupaj zapelo 23 sestavov, od velikih mešanih pevskih zborov do manjših ženskih in moških, pa tudi oktetov in septetov. Nastope na reviji, ki jo pripravlja velenjska izpostava JSKD, je tudi tokrat spremljal Andraž Hauptman (znani slovenski dirigent, zborovodja, korepetitor ...), ki je po koncertih opravil razgovore z zborovodji, sedaj pa bo izbral še udeležence regijske pevske revije. Tako kot ob spremljanju otroških in mladinskih pevskih zborov, med katerimi se še ni odločil, kdo bo dolino zastopal na regijskem tekmovanju, je bil Hauptman tudi tokrat navdušen nad kvaliteto, pa tudi množičnostjo, ki dokazuje, da je petje v Šaleški dolini izjemno priljubljeno in razširjeno.
Tri zlata, eno srebrno priznanje
Da to drži, so pevci štirih velenjskih pevskih zborov prejšnji teden dokazali tudi v Zagorju ob Savi, na 24. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije. Tekmovanje poteka vsaki dve leti. Na njem so Mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pod vodstvom Matjaža Vehovca, otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega pod vodstvom Manje Gošnik Vovk in otroški pevski zbor OŠ Gorica pod vodstvom Mihaele Britovšek prejeli zlato priznanje. Otroški zbor glasbene šole je dobil zlato priznanje z odliko. Prvič se je tekmovanja udeležil tudi otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha, ki ga vodi Andreja Ostruh. Osvojili so srebrno priznanje.	■ bš
V soboto in nedeljo se je na reviji Pozdrav pomladi predstavilo 23 različnih odraslih pevskih sestavov.
Novo in novejše Velenje
Velenje 4. aprila - V Galeriji na prostem, na pešpoti, ki vodi od glavne velenjske pošte do Kardeljevega trga, so odprli novo razstavo. Naslovili so jo Novo in novejše Velenje, saj so na ogled postavili fotografije Velenja iz časa, ko je novo Velenje še nastajalo, hkrati pa razstava omogoča primerjavo tedanje podobe mesta z njegovim sedanjim videzom. Na odprtju so nastopili člani godbe Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje in otroški pevski zbor enote Lučka Vrtca Velenje.
Privatizacija
kulturnega
sistema
Nataša Tajnik Stupar
Že nekaj časa se mi razmišljanje, ki ga zapisujem v današnji kolu-mni plete po glavi. Čeprav je danes tako krasen pomladni dan, bi raje pisala o pomladi, o lepoti, vendar ne, to tako vemo in vidimo. Raje bom malo podregnila v osje gnezdo. Zadnjič sem s starim prijateljem debatirala o tem, koliko ustvarjalnih in uspešnih ljudi izvira iz Velenja ali deluje v Velenju. Vprašal me je, pa kam potem ti ljudje izginejo, zakaj je njihovo delovanje pogosto zaprto v le lokalno okolje? Nasmehnila sem se, čeprav z zelo grenkim priokusom.
Javni kulturni sistem je v svoji osnovi namenjen ustvarjanju in vzdrževanju kulture in umetnosti kot javnega dobrega s plemenito idejo dosegljivosti umetnosti in kulture za vse ljudi. Osnovna ideja je krasna, saj razbija možnost elitistične možnosti uživanja kulturnih dobrin in tako le-te postanejo dosegljive vsem ljudem, tako bogatim kot revnim. Ker postane tako umetnost in kultura, ki je sicer delno sofinancirana s strani države vsem dosegljiva, izgubi svojo tržno vrednost od katere so preživetveno odvisni fizični producen-ti le-te. Seveda tu ne govorim o zvezdniški umetnosti in kulturnih dobrinah, ki se glede na svojo popularnost lahko neovirano tržijo. V kontekstu umetniške produkcije ljudi nastaja zeitgeistovski zapis časa, v katerem živijo in ena izmed domenjenih nalog kulturnega sistema je prav to, da se ta dela nekako zapišejo, dokumentirajo in shranijo v različnih oblikah za prihodnost. Bodisi so to arhivi, umetniške zbirke, raznorazni zapisi, beležke, . Zakaj to zapisujem, saj je to vendar splošno znana in uveljavljena praksa. Vendar v malih lokalnih okoljih, kjer se sicer namenijo za omenjeno dejavnost finančna sredstva in celo delovna mesta v okviru javnega sektorja, temu pogosto ni tako, saj je le to odvisno od javnih uslužbencev, ki nekateri opravljajo svoje delo odlično, drugi pa svoje poslanstvo in zadolžitev jemljejo le kot dobro plačano službo do 14.59, tudi mogoče kot le osebni karierni izziv in ne kot delo, ki je pomembno za širšo skupnost.
V preteklosti je velik del kulturne dediščine shranjevala finančno sposobna elita, ki se je zaradi svoje tudi mecenske in finančne vpletenosti obnašala v kontekstu dobrega gospodarja in z zavzetostjo in odgovornostjo skrbela za kulturno dediščino po svojem osebnem izboru. Če primerjam ta dva različna pristopa, bi lahko potegnila med njima izravnavo, saj se v lokalnih okoljih zaradi različnih dejavnikov v nekaterih segmentih javnega kulturnega sistema dogaja 'privatizacija' izbora umetnosti in kulturnih dobrin, ki se ali predstavljajo ali zapisujejo v prihodnost skozi zastopanost v tekočih predstavitvenih programih, dogodkovnih arhivih in/ali javnih zbirkah. Tako imajo pogosto prednost prijatelji, se-strične, politični in osebni somišljeniki, skratka ljudje, ki sestavljajo osebne kroge posameznikov, ki predstavljajo, postavljajo in zapisujejo kulturno dediščino za prihodnost. Zdi se mi, da je bil osnovni namen in ideja zapisovanja dediščine skozi državni kulturni sistem drugačen, torej takšen, da se zapiše in ohranja tisto, kar je dobro, ne glede na osebna poznanstva in sorodstvene vezi, politično pripadnost, morebitne konflikte na osebni ravni ali kakršne koli druge za širšo skupnost nepomembne dejavnike. Nekako sem imela občutek, da je današnja stopnja splošnega zavedanja v družbi presegla ideološke konflikte in nazadnjaške vzorce obnašanja. In da nekako vse skupaj poteka po nekakšnih sprejemljivih tirnicah. Kot opazovalcu pa se mi zdijo danes le-te tirnice že tako 'razširjene' in poškodovane, da bi pričakovali metaforično iztirjenje vlaka že v kratkem.
Tako si javni delavec nikoli ne bi smel dovoliti, da bo zapisal biografske podatke le za tiste kulturne ustvarjalce in umetnike, ki so mu osebnostno blizu ali ker jih on osebno ceni. To se mi ne zdi dopustno in v skladu s celotno naravnanostjo državnega kulturnega sistema o kulturi in umetnosti kot javnem dobrem. Ali potem postane javni kulturni uslužbenec plačan s strani davkoplačevalcev nekakšen 'privatnik', ki razpolaga s t. i. pozicijo moči za lastne interese in karierne izzive? In potem izgine trideset let, kar je glede na zgodovino malo ali skoraj nič, skozi oči človeškega življenja pa dosti. Priznam in se tega zavedam, da je moje razmišljanje lahko za nekatere naivno, za druge nepodjetno, spet za druge preveč al-truistično. Ampak konec koncev bodo naši otroci in pravnuki tisti, ki bodo pregledovali arhive in brisali prah iz poškodovanih zbirk likovne umetnosti v malih lokalnih okoljih in si ustvarjali sliko o preteklosti, ki je nikoli ni bilo.
■
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 13
10. aprila 2014
MiCftfl
107,8 MHz
1S
^DDJQKO t dû Č/Š\S@rosdom
Radi imajo
nevsakdanje
teme
Na radiu Velenje lahko vsako soboto ob 18. uri prisluhnete oddaji V imenu sove, ki jo pripravljajo v Šaleškem študentskem klubu. Tako, kot se menjajo generacije, se menjajo tudi tisti, ki oddajo pripravljajo, saj je stalnica v programu že dolgo vrsto let. V letošnjem šolskem in študijskem letu oddajo ustvarjata študent sociologije Matevž Vogrinec in dijak velenjske gimnazije Vid Hrovat, ki ima že precej izkušenj z vodenjem in modeliranjem različnih dogodkov, ki jih pripravlja ŠŠK.
»Z Matevžem oddaje pripravljava skupaj, vedno vsaj za dva tedna vnaprej. Ko se odločiva za temo, poiščeva goste in
Aljaž Kodrun in Vid Hrovat med sobotno oddajo V
sestaviva vprašanja zanje. Če se zgodi kaj izrednega, takoj odreagirava, saj oba želiva, da je oddaja aktualna, zanimiva dijakom, študentom in tudi drugim. Rada imava nevsakdanje teme, ljudi, ki so zanimivi, ker se ukvarjajo z nevsakdanjimi stvarmi,« nam je povedal Vid, ki pravi, da uživa tako pri vodenju oddaje kot pripravah nanjo. Tudi piše rad, zato je lani poleti pisal tudi za Naš čas, predvsem o dogodkih, ki so jih pripravljali ŠŠKjevci, pa tudi drugih temah, povezanih z mladimi. Ena od njegovih strasti je tudi glasba, saj je tudi sam glasbenik, zato je poročal tudi o koncertih.
V soboto smo Vida zmotili takoj po oddaji, v kateri je tokrat gostil vrstni- ji ^ ^ ka, dijaka	j
imenu sove.

zadnjega letnika srednje računalniške šole na ŠCV Aljaža Kodruna. Govorila sta o Aljaževi strasti - video produkciji, s katero se ukvarja v skupini Qwer production, ki združuje 8 vrstnikov, starih okoli 18 let. Ti se video produkcije lotevajo izvirno, tudi s projekti, ki jih predstavljajo na različnih tekmovanjih.
Aljaž in Vid bosta kmalu sošolca, saj sta se oba odločila za študij multimedijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za energetiko in računalništvo. Oba se zelo veselita študija, oba si želita čim več delati v medijih. »V oddaji V imenu Sove sem letos gostil študentko, kije bila na Erazmusovi študentski izmenjavi na Nizozemskem. Zagotovo bom tudi jaz izkoristil možnost študija v tujini. Želim si spoznati vse plati dela v medijih, žabo to gotovo odlična priložnost,« je dodal zgovoren voditelj oddaje V imenu Sove. To bo pripravljal vsaj do jeseni, tudi maja in junija, ko ga čaka matura. »Ponavadi oddajo vodim v živo. V tem uživam. Le tu in tam jo posnamemo vnaprej,« je še dodal. Kot tudi, da je prav preko vodenja oddaje srečal in spoznal veliko zanimivih mladih ljudi, ki so bili zagotovo zanimivi tudi našim poslušalcem. ■ bš
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
20 let od smrti Kurta Cobaina
Letos mineva 20 let od smrti front-mana legendarne grunge skupine Nirvana Kurta Cobaina. Vdova ka-rizmatičnega pevca Courtney Love je ob tem napovedala, da bodo glasbo njenega moža uprizorili v broad-wayskem muzikalu. Za to naj bi izbrali najboljše in najuglednejše pro-ducente in režiserje. Kurt Cobain je umrl 5. aprila 1994, letošnjo obletnico njegove smrti pa bodo zaznamovali na več ravneh. Med drugim bodo Nirvano 10. aprila sprejeli v hram slavnih rock & rolla, mestece Hoqui-am, v bližini rojstnega mesta Kurta Cobaina, pa je 10. april razglasilo za dan Nirvane. Kurt Donald Cobain, ki se je rodil 20. februarja leta 1967, je Nirvano, eno utemeljiteljic grungea, s Kristom Novoselicem ustanovil leta 1987, leta 1990 pa se je zasedbi pridružil še tretji nepogrešljivi član Dave Grohl. Nirvana je zaslovela leta 1991 z drugim albumom Nevermind, ki so ga prodali v več kot 15 milijonov izvodov.
Že drugi posthumni album Michala Jacksona
13. maja bo izšel že drugi posthumni album pokojnega kralja popa Michaela Jacksona. Konec leta 2010
je izšla prva plošča po smrti popularnega pevca, ki so jo naslovili Michael, po treh letih pa pričakujemo izid še ene, poimenovali so jo Xscape, na njej pa bo osem doslej še neizda-nih Jacksonovih pesmi. Z osmimi skladbami so se ukvarjali znani pro-ducenti Timbaland, Rodney Jerkins, Jerome Jroc Harmon, Stargate in John McClain, ki so skladbam dali svež in moderen zvok. Album bo pri Epic Records izšel dober mesec dni pred peto obletnico Jacksonove smrti (umrl je 25. junija 2009). Ob osnovni izdaji bodo pripravili tudi posebno, na kateri bodo poleg predelanih skladb tudi originali.
Maja daje vse
Maja Založnik ni novo ime na slovenski glasbeni sceni. Svoj soulo-vski in bluzovski način petja je pilila na različnih odrih, v mnogih zasedbah in v različnih glasbenih zvrsteh. Izkušnje je pridobivala tudi v televizijskih projektih, kot so Karaoke, Popstars in Misija Evrovizija. S svojo spremljevalno skupino Papas je začela sodelovati lansko leto, ko so nastopali kot hišni bend v televizijski oddaji Ugani, kdo pride na večerjo. Trenutno snemajo ploščo, ki
naj bi izšla konec jeseni, v teh dneh pa predstavljajo skladbo z naslovom Vzemi, vse ti dam. Napisal, posnel in produciral jo je Denis Horvat, soavtor besedila pa je Matevž Šale-har Hamo. Skladba je poklon retro zvoku, ko so na radijskih valovih kraljevale dive soula in bluesa. Za skladbo so posneli tudi videospot, ki je nastal v sodelovanju s pariško produkcijsko hišo Mephistopheles. Do sodelovanja s Francozi je prišlo, ko je Denis za francoskega glasbenika Frencha napisal in produciral štiri skladbe, ki bodo izšle sredi poletja. Francozi so se ravno v času snemanja Majinega singla mudili v Mariboru, kjer so snemali vokale za prej omenjenega izvajalca. Ko so slišali Majino skladbo, so se navdušeno odločili, da bi v zahvalo za Denisovo delo posneli spot.
Nova skladba najavlja nov album
Primorski bend Eskobars predstavlja novo skladbo Dej povej, s katero napovedujejo izid novega albuma, do katerega nas loči le še nekaj dni. Njihov drugi studijski album
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	POP DESIGN - Nisem ti verjel
2.	NUDE - Be OK
3.	BILBI - To ni blues
Skupina Pop Design, ki na slovenski glasbeni sceni deluje že skoraj trideset let, klub številnim vzponom in padcem ne počiva. Potem ko se je skupini znova pridružil Matjaž Vlašič, so kmalu ustvarili pesem Reci, zdaj pa se predstavljajo še v novi čutni baladi z naslovom Nisem ti verjel, za katero je besedilo napisal Miran Rudan, Matjaž Vlašič je ustvaril glasbo, kot aranžer pa se pod skladbo podpisuje Martin Štibernik.
s
jj^ 11 'i
* h \ m
>
-.	v
V r 1
¡r
z naslovom Ni dovolj bo v prodaji še ta mesec, in sicer bo uradno izšel v četrtek, 17. aprila. Ob izidu albuma se Eskobars odpravljajo na promocijsko turnejo po slovenskih klubih, začeli pa bodo na dan izida v ljubljanskem Kinu Šiška. Skladba Dej povej, ki spremlja izid albuma, je zanimiva žanrska fuzija rocka in dance glasbe. Postreže z močnimi kitarskimi grifi, hkrati pa ima zelo plesen podton. S prihajajočega albuma so Eskobars sicer že predstavili skladbe Vidim ti v očeh, Ni dovolj in Hodim naprej. Še pred izidom albuma se skupina odpravlja tudi na mini turnejo po sosednji Italiji, kjer se bodo predstavili z angleškimi verzijami starejših in novih skladb.
LESTVICA DO
i
GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Gadi - Nate le
2.	Dame domače glasbe - Večerna zvezda
3.	Naveza - S tabo vse je lepše
4.	Malibu - Slovenec sem
5.	Gorenjski kvintet - Sinko moj
6.	Igor in Zlati zvoki - Sanjam te
7.	Navihani muzikanti - Mamin praznik
8.	Prleški kvinet - Dobra misel
9.	Svetlin - Spomin na ljubezen
10.	Zreška pomlad - Tebi
...	več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N
Umrl boter housea
V ponedeljek, 31. marca zvečer, je zaradi zapletov s sladkorno boleznijo v 59. letu starosti umrl Fran-kie Knuckles, znani didžej in pro-ducent iz Chicaga, ki velja za enega pionirjev house glasbe. Bil je ena najpomembnejših osebnosti pri razvoju in uveljavljanju tega glasbenega žanra, za kar si je prislužil tudi naziv boter house glasbe. V Chica-gu so po njem poimenovali celo del ulice. Didžej je postal že v zgodnjih sedemdesetih letih, od leta 1977 pa je glasbo vrtel tudi v legendarnem klubu The Warehouse v Chicagu. Glasba, ki jo je vrtel, je postala zelo priljubljena, njegovo občinstvo pa jo je po imenu kluba poimenovalo house. Leta 1997 je za svoje delo prejel prestižno nagrado grammy, leta 2005 pa je bil zaradi dosežkov na področju plesne glasbe sprejet tudi v Dance Music Hall of Fame.
TANJA ŽAGAR
Pesem Vino, vino je nov single z novega albuma Tanje Žagar, ki je tik pred izidom. V času priprave albuma je Tanja s svojo skupino Avantura pesem že večkrat v živo predstavila svoji publiki, ki jo je z navdušenjem sprejela. Tanjini veliki uspešnici Nora noč, ki je stalnica vseh žagarskih zabav, se je tako pridružila še pesem Vino, vino.
TINKARA KOVAČ
Letošnja predstavnica Slovenije na Evroviziji je za skladbo Spet posnela videospot, v katerem v svet pošilja podobe svojega Kopra. Velik del snemanja je potekal v koprski luki, del pa tudi v Devinu, na Rilkejevi poti. V spotu so se ji pridružili tudi člani njene skupine ter plesalca Matevž Česen in Petra Ravbar. Pod evrovizij-ski videospot se je tudi tokrat podpisal režiser Niko Karo, uradno pa ga bodo javnosti predstavili danes.
... na krotko...
TIDE
Po skladbah Riot Act in Love Is Gone skupina Tide predstavlja tretji single z zadnjega albuma No. 4. Don't
Look Back je naslov skladbe za katero je videospot režiral
Marko Duplišak, sicer pevec skupine Last Day Here. Fantje se veselijo tudi odličnih recenzij albuma v tujini, še posebej tiste iz uredništva angleške spletne strani RUSHONROCK, kjer so album No.4 proglasili celo kot album tedna.
VIKTORJI
7. junija bodo v dvorani SNG Maribor letos že enaindvajsetič podelili viktorje za dosežke na medijskem področju v letu 2013. Na glasbenem področju so letošnji kandidati za viktorja popularnosti Tanja Žagar, Modrijani, Jan Plestenjak, Siddharta in Magnifico, glasovanje pa poteka le še do 13. aprila.
NANA MILČINSKI
Nana Milčinski je v začetku leta izdala nov album z naslovom Od tod do vesolja, na katerem je uglasbljenih trinajst pesmi, ki jih je napisal njen slavni dedek Frane Milčinski - Ježek. Skladbe bo to pomlad in poletje predstavila na številnih nastopih po vsej Sloveniji, v pomlad pa stopa z novim singlom Še to noč.
i
Akademski ples
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
14
10. aprila 2014
^^jo bri-gadirko! Tadeja Mravljak Jegrišnik iz stikov z javnostjo v Premogovniku Velenje se večkrat pojavi tudi kot voditeljica kakšnega dogodka. Tokrat je usmerjala otvoritev razstave Bri-gadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini in se posebej zanj primerno »uštimala«. Vsake toliko časa je skrbno preverila, kaj sledi.
Ob njej je upokojenec Slavko Hudarin, ki se zdaj, ko ima več časa, še pogosteje zamoti s fotoaparatom, kot se je nekdaj. Tudi on je večkrat in skrbno preverjal, kaj in kako se je vanj ujelo.
k k Barbara Kelher, predsednica Mladinskega sveta Velenje, in Marko Pritržnik, di-rWrektor Mladinskega centra Velenje, sta videti rahlo zaskrbljena. »A bo šopkov dovolj?« sta se verjetno vprašala. Podžupan dr. Franc Žerdin je bil miren. Tja sploh ni gledal. Tokrat ni bil v vlogi matičarja, ampak podeljevalca nagrad. Najboljšim prostovoljcem. Tudi zato, ker je vedel, da je med skromnimi ljudmi, ga ni imelo kaj skrbeti
^^Za čas, ko je predsedovanje
upravi Premogovnika Velenje prevzel Ivan Pohorec, je v njegove škornje kot vodja proizvodnega področja in glavnega tehničnega vodje PV stopil mag. Matjaž Koželj. To je tisti, za katerim že nekaj let ob prazniku rudarjev poslušno in odločno koraka četa uniformiran-cev, na ceremonialu skoka čez kožo pa mladi skačejo, kot on zapoveduje. Tudi zdaj delajo tako.
Ocean tekoče vode na Saturnovi luni
Znanstveniki so odkrili, da se na Saturnovi luni Enkelad pod debelim pokrovom ledu nahaja ocean tekoče vode. Kot je pokazala analiza, ocean pokriva skoraj celo juž-
meni povečano tveganja za razvoj raka, alergij in psiholoških težav, kot sta depresija in tesnoba. In to navkljub dejstvu, da vegetarijanci v glavnem uživajo manjše količine alkohola, so redkeje kadilci in so fizično aktivnejši od mesojedcev. Znanstveniki ugotavljajo, da so vegetarijanci glede na rezultate
no poloblo lune, globok je do deset kilometrov, nahaja pa se pod 40-ki-lometrskim pokrovom ledu. Znanstveniki verjamejo, da bi se v njem lahko skrivalo življenje. »Voda na Enkeladu je slana in je polna organskih molekul, ki so ključna sestavina za razvoj življenja,« je pojasnila znanstvenica Linda Spilker in poudarila, da je novo odkritje razširilo pogled na območja, ki bi potencialno skrivala življenje.
Vegetarijanci manj zdravi
Raziskava medicinske fakultete v avstrijskem Gradcu je pokazala, da so vegetarijanci manj zdravi od ljudi, ki jedo meso, in da vegetarijanski način prehranjevanja po-
raziskave v slabšem zdravstvenem stanju. »Odkrili smo, da vegetarijanci pogosteje trpijo za boleznimi, kot so astma, rak in duševne bolezni, kot ljudje, ki jedo tudi meso, a pri tem ne moremo povedati, kaj
je vzrok in kaj posledica. Za odgovor na to vprašanje bodo potrebne dodatne raziskave,« je dejala vodja raziskave Nathalie Burkert.
Blok, kjer je prepovedana tudi uporaba čistil
V Zurichu so zgradili stanovanjski blok, v katerem ni prepovedano le kajenje, ampak tudi uporaba prenosnih telefonov, parfumov, barv in čistil. Petnajst stanovanj je bilo zgrajenih posebej za ljudi, ki trpijo za preobčutljivostjo na razne kemikalije in elektromagnetsko sevanje - te ljudi že najmanjši stik z omenjenimi sredstvi oslabi. Gre za stanje, ki ga zdravniki imenujejo »večvrstna občutljivost na kemikalije (MCS)«, na osnovi dognanj o bolezni, pa je sredstva za gradnjo
blokov zbrala organizacija Sklad za zdravo življenje. V omenjenem bloku v Zurichu velja, da morajo ne le stanovalci, ampak tudi vsi njihovi obiskovalci ob vstopu v zgradbo ugasniti prenosne telefone, čeprav ti v notranjosti tako ali tako ne delajo. Na voljo je le omejena zbirka čistil in sredstev za osebno higieno, ki so na razpolago v preddverju stavbe. Še več, tudi gradbeni delavci, ki so bloke zgradili, med gradnjo niso smeli kaditi ali uporabljati ko-lonjske vodice.
Opozorilo pred vročim poletjem
Medtem ko nikakor še nismo pozabili na katastrofo, ki jo je narava povzročila v minulih mesecih, nemški znanstveniki že svarijo pred izjemno vročim poletjem. Kot pojasnjujejo, naj bi bil za leto-
šnji toplotni izbruh kriv globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja na območju vzhodnega Pacifika, imenovan El Ninjo, ki ima izjemen vpliv na vreme. Znanstveniki pravijo, da je El Ninjo mogoče napovedati za leto vnaprej, ker pa je toplota vode pod vplivom vetrov,
ki pihajo prek ekvatorja, so napovedi omejene na šest mesecev. Pričakujejo, da bo El Ninjo prišel proti koncu letošnjega leta. Trdijo, da so na ta način že večkrat pravilno napovedovali, zato obstaja velika možnost, da se tudi njihova letošnja napoved uresniči. Vsi strokovnjaki seveda niso enotni; jih pa kar 75 % meni, da je možnosti za katastrofalno sušno poletje letos veliko.
Ona v vodnjak, on - pobegnil
V španskem mestu Ciudad Real so gasilci minuli teden reševali podhlajeno 21-letno dekle, ki je med spolnim odnosom padla v deset metrov globok vodnjak. Ko sta bila z izbrancem aktivna na pokrovu vodnjaka, je namreč ta popustil in predstavnica nežnejšega spola je padla v globino. Njen partner ni bil prav nič kavalirski - odločil se
je namreč za pobeg s kraja dogodka. Reševalci so nato prejeli anonimni klic ter na kraj dogodka poslali gasilce, ki so iz vodnjaka izvlekli popolnoma mokro dekle brez spodnjega perila. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo zadržali čez noč, potem pa izpustili.
Slike so simbolične
Novo po starem
Kjer se prepirata dva (ministra), tretji (Saša gospodarstvo) izgubo ima.
Domovina in »domovinci«
Domovina, ti si kakor zdravje, smo nekoč domoljubno poudarjali. Zdaj dodajamo: državljani pa kakor naše zdravstvo.
Pošta
Pisem z davki na nepremičnine smo se otresli, pisem z dohodnino ne. Država pač mora vedeti, zakaj ima državljane.
Po znanje in delo
Vlak prijateljstva bo letos iz Šmartnega ob Paki odpeljal na Dunaj. Tam so se nekoč mnogi naši, ki so iskali znanje, počutili kot doma. Zdaj se tam in v okolici vse bolj počutijo kot doma taki, ki iščejo delo.
Teater
Le zakaj sploh rabimo gledališča?! Saj je vsa Slovenija en sam teater.
Med državo in občinami
Občine so kritizirale državni davek na nepremičnine. Ker bi jim vzel nekaj denarja. Zdaj so pohitele s pobiranjem nadomestila za stavbna zemljišča. Ker potrebujejo denar. Občani so v vsakem primeru ob denar.
(Pri)dobitev
Po Sloveniji mnogi negodujejo, kako visoko ceno bo Slovenija plačala za to, da bomo v Šoštanju dobili blok 6. Redke briga, kako visoko ceno že med gradnjo tega bloka plačujejo Šoštanjčani.
Motoristi, pozor
Samo žegnanje motorjev je premalo, da bi preprečili prepogoste prometne nesreče motoristov. Še posebno, če popijejo preveč »žegnane« vode.
Vse ne čisti
Vse več različnih čistil uporabljamo. Ampak to še ne pomeni, da je zaradi njihove uporabe tudi okolje res bolj čisto.
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 15
10. aprila 2014
MiCftfl
PROSTOVOLJSTVO, BRIGADIRSTVO
15
Brigadirstvo in udarnistvo v Šaleški dolini
V času izgradnje Velenja je bil to način življenja njenih prebivalcev, steber pa rudarji
Milena Krstič - Planine
Velenje, 1. aprila - Do 15. maja bo v prostorih muzeja premogovništva na Starem jašku na ogled razstava z naslovom Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini. Postavili so jo ob letošnji 55-obletnici uradnega odprtja mestnega središča novega Velenja, ki so mu trden temelj postavili prav udarniki.
Med najštevilnejšimi so bili rudarji. Premogovnik, takrat Rudnik lignita Velenje, je med leti 1953 in 1965 s pretežno lastnimi sredstvi in ob sodelovanju več tisoč udarnikov uresničeval vizijo mesta, ki bo s svetlobo, zračnostjo in zelenjem nadomestilo prah, temo in vročino premogovniškega jaška. V tistem času je bilo udarništvo način življenja, vanj pa vtkanih preko milijon prostovoljnih ur posameznikov.
Boris Potrč, svetovalec predsednika uprave PV za varnost, poudarja, da ni naključje, da je prav Muzej premogovništva gostitelj te razstave: »Zaposleni v Premogovniku so bili in smo še eden od stebrov udarništva in solidarnosti v Šaleški dolini in za vse tisto, kar so naredili naši predhodniki, se jim je treba zahvaliti. Ponosni smo na to obdobje, nanj pa sem ponosen tudi sam, saj sem bil del tega. Kot majhen otrok Pake sicer nisem reguliral, sem pa nosil pijačo tistim, ki so to počeli.«
Razstava je nastala (tudi) na pobudo brigadirjev. »Opažamo, da mladi o brigadirstvu zelo malo vedo. S to razstavo pa bi jim radi pričarali tiste čase,« pravi predsednik velenjskega društva in slovenske zveze brigadirjev Koloman Lain-šček. »Velenje je mesto, ki je bilo zgrajeno udarniško, in to ne sme v pozabo. Zasluži si pravzaprav naziv brigdirskega mesta.«
»Namen razstave je obiskovalcem prikazati, kaj vse je bilo narejeno z udarniškim, neplačanim prosto-
voljnim delom,« pa pravi Janja Jedlovčnik, zgodovinarka in avtorica knjige Mi gradimo nov svet in novo pomlad, s podnaslovoma Prostovoljne delovne akcije v Velenju in okolici ter Velenjski prostovoljci in brigadirji. »Tema ponuja še veliko izzivov za raziskovalce tistega obdobja. Za knjigo pa si želim, da bi bila spodbuda ljudem, ki so sodelovali na tovrstnih akcijah, da tudi sami v zakladnico kolektivnega spomina prispevajo svoj delež s pričevanji, tako dobrimi kot morda
tudi slabimi.«
Župan Velenja Bojan Kontič, tudi sam brigadir in udarnik, meni, da je pomembno, da občanke in občani, zlasti mladi, (s)poznajo svetlo preteklost mesta, kar jim omogoča ta razstava. Starejši pa se bodo ob ogledovanju gotovo v mislih vrnili v tiste čase. Marsikdo se bo na fotografijah tudi prepoznal. »Za Velenje je značilno, da smo mesto prostovoljstva in solidarnosti, oboje imamo skorajda že v genih in ponosni smo lahko na to.«	■
Bojan Kontič in Boris Potrč sta bila tudi sama
polna spominov.
Obiskovalci so si že na otvoritvi z zanimanjem ogledali razstavo.
Janja Jedlovčnik in Koloman Lainšček sta si zadovoljna
segla v roko.
Poklon izjemnim ljudem
V soboto so četrtič zapored razglasili Naj prostovoljce v MO Velenje - Tudi letos tri kategorije - Posebno priznanje za Gasilsko zvezo Šaleške doline
Bojana Špegel
Velenje 5. aprila - V soboto so po vsej Sloveniji potekale prireditve ob Dnevu za spremembe, ki promo-vira prostovoljstvo. V Velenju so tudi zato, da bi mu dali še posebno težo, pred štirimi leti začeli izbirati najboljše prostovoljce, prostovoljke in prostovoljne organizacije. Letos je imela komisija, ki je opravila izbor najboljših, veliko dela, saj je bil odziv na razpis najboljši doslej. Skupaj je bilo 13 predlogov - trije v kategoriji do 30 let, sedem v kategoriji nad 30 let in trije v kategoriji prostovoljnih organizacij. Prijave je pregledala komisija v sestavi dr. Franc Žerdin (podžupan MO Velenje), Drago Martinšek (vodja urada za družbene dejavnosti), Marko Pritržnik (direktor Mladinskega centra Velenje) in Barbara Kelher (predsednica Mladinskega sveta Velenje). Vsi štirje so predstavniki treh organizacij, ki pripravljajo ta natečaj.
Vsa leta je velik podpornik natečaja in prostovoljstva nasploh tudi župan Bojan Kontič. Ker je bil službeno zadržan, je polno dvorano nagovoril podžupan dr. Franc Žerdin, ki je pomagal razdeliti tudi priznanja. Med drugim je poudaril, da je Velenje mesto prostovoljstva, mesto pa danes zagotovo ne bi bilo takšno, kot je, če jih ne bi bilo. »Prostovoljci so samo v letu 2004 v
slovenskih nevladnih organizacijah opravili 1,3 milijona delovnih ur, kar je enakovredno delu več kot 100 tisoč polno zaposlenih delavcev. Danes je obseg prostovoljnega dela še večji,« je poudaril. Kot tudi, da gre za izjemne ljudi, ki nesebično dajejo in se razdajajo.
Prireditev, na kateri so predstavili vse nominirance in razglasili naj-
boljše med njimi, je bila v soboto zvečer v vili Bianka. Da je bila prisrčna, sta poskrbela tudi poskočna voditelja - mlada Anika Krenker in novinar Tomaž Hudomalj. S svojim nastopom jo je obogatila velenjska
pevka Anu, ki je tudi v živo dokazala, da je odlična.
Naj prostovoljec, prostovoljka
Nominiranke v kategoriji do 30 let so bile tri. Ana Zelenko, Polona Krenker in Kaja Flis, ki je prejela
naziv Naj prostovoljka 2013. Je mlada, nadarjena krajinska arhitektka, ki veliko prispeva k videzu našega mesta. Svoje delo opravlja s srcem in veliko predanostjo, četudi zanj ne dobi nobenega plačila. Ima veli-
ko pozitivne energije in ustvarjalnih idej, ki jih z veseljem prenaša na različne starostne generacije - od učencev v osnovni šoli do upokojencev. Žal še vedno nima službe, a pravi, da bi se s prostovoljnim delom ukvarjala tudi, če bi jo imela. Povedala nam je: »Pri prostovoljnem delu spoznaš najboljše ljudi, zato vem, da je vredno. S
prostovoljnim delom sem začela pri MZPM, kjer sem delala na Pikinem festivalu, lani pa sem pomagala urediti bio vrt. Z veseljem delam tudi na OŠ Miha Pintarja Toleda, kjer smo z udarniškimi akcijami uredi-
li atrije in jih spremenili v vrtičke. Delam še pri številnih projektih, ki so povezani z okoljem, naravo, samooskrbo. Naziva naj prostovoljka sem vesela, a ni samo moj. Dobila sem ga, ker sem delala z veliko izjemnimi ljudmi.«
Največ nominirancev je bilo v kategoriji naj prostovoljcev nad 30 let, kar 7. To so Anita Kajtna, Jovo Jauz, Marija Lesjak, Marija Skorni-šek, Mojca Zadravec, Slavka Mijoč in Črtomir Urbašek, ki je dobil naziv Naj prostovoljec 2013. Je izjemno aktiven na socialnem področju; praktično skoraj vse dni v letu. Pri delu se povezuje s Centrom za socialno delo, inštitutom Integra in številnimi drugimi organizacijami. »Prostovoljec sem verjetno od 6. leta, ko sem postal gasilec, pozneje
sem bil planinec, veliko sem delal v jadralnem klubu, kasneje sem delal z begunci. Odkar sem upokojenec, delam v projektu Starejši za starejše, od lani pa vodim tudi velenjsko društvo upokojencev. Prostovoljstvo
mi veliko pomeni. Zame je nagrada in plačilo za moje delo včasih tudi solza v očeh, ki se utrne zaradi hvaležnosti, ko komu s svojim delom pomagam v težkih trenutkih. Ko me kdo vpraša, koliko je dolžan, ker mu pomagam, rečem: »Lubčka na čelo, pa bo čisto zadosti.««
Naj prostovoljska organizacija
Tudi v tej kategoriji so bili trije nominiranci; Mladinska komisija gasilske zveze Šaleške doline, društvo tabornikov Rod Lilijski grič Pesje in Društvo bolnikov z osteo-porozo Šaleške doline, ki je prejelo naziv. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2005, izvajajo pa številne aktivnosti v preventivi. Lani so bili organizatorji uspešnega vseslovenskega srečanja bolnikov z osteoporozo. Predsednica društva Janja Rednjak nam je povedala: »Naziv je velik dosežek za vse v našem društvu, tudi zame. Vesela sem, da smo bili nominirani, saj za vsakim dobrim društvom stoji kopica ljudi, ki v njem delajo. Ravno danes praznujemo 9. rojstni dan, zato nam bo današnji dan še dolgo ostal v spominu. Vodstvo društva je dokaj mlado, a naši člani so stari vse do 85 let. Trudimo se, da delujemo tako v preventivi kot pomoči bolnim. Ni dneva v tednu, ko za naše člane ne pripravimo kakšne aktivnosti. Naziv pa smo dobili verjetno tudi zaradi organizacije vseslovenskega srečanja, na katerem smo gostili več kot 900 predstavnikov slovenskih društev za osteoporozo. Srečanje smo izpeljali z dobro voljo, odmevi so bili odlični.
■
Letošnji nominiranci in nagrajenci v akciji Naj prostovoljec 2013 so ob koncu prireditve skupaj stopili pred objektiv.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
16
VI PISETE
10. aprila 2014
Visoki nagradi za raziskovalno delo
V prejšnjem tednu je bila v Ljubljani svečana podelitev priznanj, ki jih podeljuje Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Med dobitniki srebrnega priznanja sta bili tudi dr. Nives Vrbič Kugonič in OŠ Gustava Šiliha Velenje. Prejeli sta ga za pomemben prispevek pri uresničevanju poslanstva zveze v mladinskem raziskovalnem delu v Šaleški dolini.
Na Gustavki se z raziskovalno dejavnostjo ukvarjamo že od leta 1985, ko smo s prvo izdelano nalogo osvojili nagrado tako na regijskem kot na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Vse od tedaj se je raziskovalna dejavnost na šoli razvijala in rasla.
Do danes smo pomagali že 161 učencem raziskovalcem pri izdelavi 91 raziskovalnih nalog. Da je raziskovalna dejavnost na naši šoli močno razširjena, priča tudi dejstvo, da smo v zadnjih 18 letih v povprečju izdelali 4,5 raziskovalne naloge na leto. Od 91 raziskovalnih nalog jih je bilo na regijskih srečanjih nagrajenih 53, na državnih srečanjih mladih raziskovalcev, ki jih organizira ZOTKS, pa je bilo nagrajenih 34 raziskovalnih nalog. Odmevnost našega razisko-
valnega dela lahko zasledimo tudi v evropskem prostoru, saj smo bili v reviji Eco School News predstavljeni in posebej pohvaljeni, ko smo leta 2004 od Gospodarskega vestnika,
dih raziskovalcev nam ni zmanjkalo raziskovanja željnih učencev, prav tako pa tudi mentorjem ni zmanjkalo delovne vneme in aktualnih idej za raziskovalne naloge. Nasprotno, z leti
Priznanji ZOTKS sta prevzeli ravnateljica Lilijana Lihteneker (druga z leve) in dr. Nives Vrbič Kugonič.
Ekološkega razvojnega sklada RS in Agencije RS za okolje prejeli šolsko okoljsko nagrado za raziskovalno nalogo. Prav tako smo z raziskovalnimi nalogami večkrat uspešno sodelovali na slovenskem festivalu znanosti. Za raziskovalne naloge smo prejeli pohvale in nagrade tudi na Pri-rodoslovnem društvu Slovenije. V vseh letih sodelovanja v gibanju mla-
postaja raziskovalna dejavnost na šoli še bolj razširjena, saj se vanjo vključujejo tudi učenci nižjih razredov.
Vzgoja dobrih mladih raziskovalcev je pomembna popotnica za nadaljnje raziskovalno delo teh učencev in vsekakor tudi dobra popotnica za aktualizacijo raziskovalne dejavnosti v širšem prostoru, za kar se močno zavzemamo. ■ Anita Povše
»Radi delamo dobro«
Market Šoštanj se vključuje v veliko Mercatorjevo akcijo Radi delamo dobro. »Svoje bližine do okolja, v katerem delujemo, ne vidimo samo kot fizično bližino naših trgovin, saj naše kupce do najbližje Mercatorjeve trgovine v povprečju loči le 500 korakov. Svojo bližino z okoljem vidimo tudi v povezanosti in sobivanju s kraji, v katerih smo, in njihovimi prebivalci«, v Mercatorju pojasnjujejo svojo podobo najboljšega soseda.
V projekt je vključenih 100 Merca-torjevih trgovin, med sto zmagovalnih lokalnih društev pa bodo razdelili 100.000 evrov.
Vse do konca meseca tudi v šoštanj-skem Mercatorjevem marketu poteka glasovanje. Kupci lahko ob vsakem nakupu prejmejo poseben žeton, s katerim lahko oddajo svoj glas podpore enemu od treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. To so:
Gasilsko društvo Šoštanj, Društvo upokojencev Šoštanj in Kulturno-turi-stično društvo Šoštanj. Društvo, ki bo prejelo največ žetonov, bo prejelo Mercatorjevo donacijo v višini tisoč evrov, nagrajeni pa bosta tudi ostali dve društvi.	■
Primorska raziskovalna zgodba
Kdaj? Od petka, 28. 3., do nedelje, 30. 3. 2014.
Kdo? Skupina 42 učencev od 5. do 9. razreda Osnovne šole Gorica Velenje. Kaj? Raziskovalni izlet po Primorski.
Naša raziskovalna pot se je pričela v petek pred našo šolo. Z avtobusom smo se odpeljali proti slovenskemu morju s prvo ciljno destinacijo -pristanišču Luke Koper. Ogled nas je poučil predvsem o poteku dela v našem edinem, a v evropskem merilu enem največjih pristanišč.
Raziskovanje smo nadaljevali v mestu Piran, kjer smo si ogledali akvarij. Različne vrste rib, vetrnic in ostalih morskih živali seveda niso novost, vsekakor pa ni priložnosti, da bi jih opazovali vsak dan. Pozdravil nas je tudi sam slavni Tartini na osrednjem trgu.
Nastanitev v CŠOD Burja je bila hitro opravljena. Popoldanska taborniška aktivnost nas je opomnila na to, da se je potrebno kdaj v življenju, ko se zgodi nepredvidljivo, tudi znajti, da se preživi, in postavljanje zasilnega bivališča je vsekakor tudi pomemben del tega.
V soboto smo se na soline odpravili kar s kanuji. Kanuizem kot šport, pri katerem je potrebno veliko organizacije in discipline, nam ni pisan na kožo, pa vendar je naše veslanje sčasoma postajalo veliko bolj usklajeno pod budnim očesom učiteljev.
Krajinski park Sečoveljske soline leži tik ob meji z Republiko Hrvaško. Severni del parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera, edinstvenost solinske krajine pa sooblikujejo nekdanje solinske hiše, raztresene ob širših kanalih. Naša slovenska sol je menda zelo cenjena
na tujem tržišču, kar samo še potrjuje, kako bogato je naše, čeprav majhno slovensko morje.
Seveda nam v teh dneh niso bile prihranjene urice pouka, ki je tokrat potekal tudi v naravi, z veliko opazovanja in spoznavanja okolja, ki nas obdaja.
Nedeljski ogled mesta Trst je predstavljal piko na i raziskovalni zgodbi, ki smo jo zaključili z vožnjo proti domu. Vsi zdravi, polni energije, a nekoliko manj veseli, da je prijetnih raziskovalnih uric po naši prelepi Primorski konec.
Je temu še kaj dodati? Seveda, a vtisov je preveč, da bi uspeli zapisati prav vse.
■ Pija Lucija Kralj, 7. b, Andreja Vintar, prof.
Divji zahod v Škalah
V soboto, 5. aprila, smo se taborniki iz vse Slovenije srečali na Škalskem divjem zahodu.
Četa Divji volk Škale je tradicionalno že štirinajstič izvedla šaljivo
Topolšice, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Pesja, Celja, Kranja, Medvod) se je podalo na progo in jo uspešno premagalo. Na vsaki kontrolni točki na progi je ekipo čakala šaljiva kav-
tudi humanitarna nota - zbirali smo plastične zamaške in odpadni papir. Izkupiček bomo namenili našim tabornikom, ki si težje privoščijo taborjenje, in jim tako omogočili, da okusijo to taborniško pravljico. Kot ena od organizatork se moram zahvaliti celotni organizacijski ekipi,
taborniško tekmovanje "Škalska liga, ka' te briga!"
Okoli 300 neugnanih kavbojskih tabornikov in prostovoljcev ni pregnalo niti muhasto vreme. Vseh 44 ekip, iz bližnje in daljne okolice (Velenja,
bojsko obarvana igra, prav tako pa so ekipe čakala tudi kavbojske naloge pred šolo. Tako so naši kavboji pridno zbirali točke in na koncu smo dobili najboljše kavboje. Tradicionalno je potekala v sklopu Škalske lige
vsem prostovoljcem, sponzorjem in lokalnim društvom. Menim, da je bila Škalska liga dobro izvedena in upam, da tako mislijo tudi vsi sodelujoči. ■ Vesna Arlič, foto: T. Šumah
Čista kokošja juha
Piše: Tina Felicijan
J
PJ
Q
CO
I—^
X
PJ
O &
Dh
UJ
H O
Qh
Ko sem se potikala po jugu Mehike zvezni državi Chiapas, deželi kave, staroselske tradicije in pragozda, sem se zavedla, da v desetih mesecih in po nepreštetih kilometrih ter nekaj navtičnih miljah, ki so se mi nabrali v Latinski Ameriki, še vedno nič ne razumem. Ne znam preživeti, kakor živijo ti od gorskega sonca ožgani Indijanci še odkar smo prvič slišali eden za drugega. Ne morem se vživeti v njihovo realnost in dognati njihovo percepcijo. Šokira me prilagoditev njim lastne kulture na to grobo, uvoženo iz našega sveta. In preseneča me, da našo nenehno prisotnost tako dostojanstveno tole-rirajo. Ne morem si predstavljati sebe v svojem vsakdanu v naravnem okolju, invaziranem od obiskovalcev iz sveta, ki se v obilju dobrin, načinu njihovega pridobivanja ali ustvarjanja ter uživanja ali zlorabljanja povsem razlikuje od mojega, kako me opazujejo, si predstavljajo, da me razumejo, in me sprejemajo, se nare-jajo dovzetne in učljive, se trudijo dokazati svojo imitatorsko preprostost in sposobnost integracije. Ne morem si predstavljati sebe v njihovi koži, ker ne verjamem, da nas, turiste, obiskovalce, začasne opazovalce, idealistične romantike sprejemajo kot pozitivno silo.
V hribovski vasi San Juan Chamula, kjer so domačini svojo tradicijo spojili s krščansko, me
je njihova tolerantnost še posebno presenetila. Tja namreč zahajajo iskalci pravega smisla življenja med ljudi, ki bi jih prav radi videli, kako bi preživeli tisto manj idilično realnost njihovega vsakdana. Polna je prizorov, ob katerih si fotoaparatarji polirajo leče. Vas obiskujejo zaradi pisane cerkve sredi velikega in praznega trga, v kateri h krščanskim svetnikom molijo po indijansko.
Sedela sem pred cerkvijo in razmišljala, kaj bi me lahko presenetilo v njeni notranjosti in zakaj za boga - in katerega - jo tako varujejo
tličenih stranskih oltarjih in pred njimi so sedele skupine ter izvajale obrede. Po tleh so bile nasute borove iglice, ki jih zamenjajo vsakih dvajset dni, ko pripravijo slavje drugemu svetniku. Vsak ima svojega mayordomsa, starešino in njegovega mlajšega spremljevalca, ki priskrbita zelenje in priredita ter plačata zabavo v čast svetniku za
pred turističnim obleganjem. Vsakič, ko je vratar odprl duri in obiskovalcem dovolil vstopiti, je prineslo vonj po osmojenem smrečju. V cerkvi je bilo živahno, a tesnobno. Sij stoterih sveč v kozarcih, na katerih so bile napisane molitve, je osvetljeval kipe svetnikov, ki so stali na ocve-
celo vas. Skrbniki templja so umikali iglice in praskali vosek s ploščic na mestih, kjer so bili obredi dokončani in so pogorele zadnje sveče.
Pred oltarčkom desno je sedela skupina žensk in deklet, ki so pred sabo prižigale nove in nove vrste tankih sveč in jih lepile na tla.
Starka je potiho pela molitev in se križala -najprej enkrat z desne proti levi, nato dvakrat. Pred koleni ji je ležala bela kokoš z zavezanim kljunom. Prijela jo je za vrat in noge ter z njo zaokrožila nad svečami in nato nad dekletovo glavo ter ji tipala utrip na zapestjih, da bi preverila, če je s svečami očiščena kokošja duša navlekla nase dekletove bolezni. Druge ženske so molile same pri sebi in pred vsakim novim ciklom izpile vodo.
Pred glavnim oltarjem so klečali deček, njuna starša in boter, ki je za obred očiščenja in zaščite kupil črnega petelina. Obred je vodil oče, boter pa je asistiral. Mama je klečala ob strani in se zibala v molitvi. Deček ni ravno razumel,
kaj počnejo, in je zdolgočasen sukal glavo ter se razgledoval po turistih, ki so kljub jasni prepovedi ruinirali njegovo očiščevanje s fotoaparati. Boter je umaknil iglice pred njimi in prižgal vrsto sveč, ki bodo s plamenom očistile prostor in nadomestno živalsko dušo. Nato je iz jutaste vreče vzel ptiča s krvavo rdečim grebenom in ga podal očetu, ki je in spuščal petelina z vrha glave navzdol ob sinovem telesu. Pel je molitev in ponavljal gibe, da bi neobremenjena petelinova duša segla v pekel in rešila dečkovo ter šla na njeno mesto. Boter je nalil vodo v kozarček in jo podal bratu. Napravil je požirek in jo podal sinu, nato bratu in še ženi. Vsi, enakopravni, so srkali simbol skupnega živila. Nato je boter podal šop zelišč, ki jih je oče drgnil po golih rokah, vratu in okrog pasu dečka, da bi vtrl njihovo zdravilno moč v njegovo bolno telo. Medtem so nastajale nove vrste sveč, da je bil obredni prostor vseskozi čist. Oče je začel peti glasneje in mama je v ritmu njegovega prigovarjanja svetniku vedno bolj nihala. Boter je iz cekra vzel še šopek belih vrtnic, s katerimi je oče drgnil sinovo čelo in lica. Vstal je in stopil prednje. Brat mu je podal ptiča, ki ga je nizkorasli in čokati mož prijel za glavo, ga stisnil med kolena, mu prerezal vrat in pustil, da se je sveža kri razlila po iglicah in jih zlepila. Ko je padla zadnja kaplja, se je mama prebudila iz transa in začela pospravljati zelišča in rože v cekre. Še enkrat so pili, preden so žrtvenega petelina dali v vrečo in polni pričakovanja sinove ozdravitve zapustili
tempelj in nas, šokirane, a navdušene voajerje.
■
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 17
10. aprila 2014
SVET OKTANOV
17
Pomlad je čas, ko moramo naše jeklene konjičke po dolgotrajni zimi pripraviti na toplejše vreme in spremenjene vremenske
razmere. Zamenjati je potrebno pnevmatike, opraviti temeljito zunanje in notranje čiščenje vozila zaradi ostankov soli iz zimskih mesecev, preveriti delovanje klimatske naprave, zamenjati filtre, preveriti podvozje in nameniti
-^ posebno pozornost izpušnemu sistemu, zavoram, brisalcem, nivoju tekočin ... Z rednim vzdrževanjem
^ ne le ohranjamo določeno vrednost vozilu, ampak, kar je najpomembnejše, skrbimo tudi za lastno varnost v prometu. Voznikom želimo srečno in varno vožnjo.
Kakovostne
vulkanizerske
storitve
Če potrebujte za svojega jeklenega konjička nove pnevmatike (na voljo je večina svetovno znanih proizvajalcev), platišča ali premontažo s centriranjem, boste storili pravo potezo z obiskom Vulkanizacije Živic v Škalah pri Velenju. Strokovno in cenovno ugodno bodo na vašem vozilu opravili omenjene storitve. Pomembno je, da lahko
pnevmatike do naslednje premon-taže hranite v njihovem skladišču, kar vam omogočajo po simbolični ceni.
NOVOST: polnjenje klima naprav in hitri servis vozil
Najpomembneje za stranke Vulkanizerstva in Avtopralnice Živic je, da so njihove storitve kakovostno opravljene in cenovno zelo ugodne.
X1 ■ X ■ ■■	■
Resi življenje -pravilno se razvrsti
S pravilno razvrstitvijo vozil, ki niso udeležena v prometni nesreči na avtocesti, omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost njihovega preživetja tudi do 40 odstotkov.
Zato ob
vsakem zastoju upoštevajte naslednje pravilo o razvrščanju vozil:
Vedno, ko pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehite-valnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policisti, izvajalci rednega vzdrževanja, inšpekcijske službe ...). Vozila na voznem pasu se morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte.
Predpisana globa za nepravilno razvrščeno vozilo ob zastoju na avtocesti ali hitri cesti je 200 evrov. ■
Do
40 %
večja
možnost
preživetja!
n
Kidričeva 2 b, 3320 Velenje, GSM: 0412B2 702 • avto kozmetika • poliranje • globinsko čiščenje
NLB Osebni kredit
Avtopralnica Selo Selo 14, Velenje Del. čas:
pon - pet. 8.00 - 20.00 sob. 8.00 - 16.00 ned. 8.00 - 13.00
Pranje, kot se šika!
Vabljeni v sodobno avtopralnico Živic na Selu v Velenju, kjer vam bodo vozilo temeljito očistili (na voljo vam je tako zunanje kot notranje čiščenje vozila).
Nekatera doživetja so nepozabna
Začnejo se v pravi banki. Majhne, večje in velike želje si lahko izpolnite z NLB Osebnim kreditom.
nlbO
www.osebnikredit.si
Kontaktni center: 01 / 477 20 00
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
18
SVET OKTANOV
Men
10. aprila 2014
Varnostna razdalja
Na varnostno razdaljo smo vozniki žal vse premalo pozorni. Vožnja na prekratki varnostni razdalji, največkrat povezana še s preveliko hitrostjo, je zato med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč na slovenskih cestah.
Če voznik, ki vozi pred nami, zmanjša hitrost ali se ustavi, nam le zadostna varnostna razdalja omogoča, da lahko tudi sami pra-
vočasno zmanjšamo hitrost ali varno ustavimo in tako preprečimo trčenje.
Na varnostno razdaljo je treba med vožnjo po avtocesti ali hitri cesti še bolj paziti, saj vozimo hitreje kot na drugih cestah.
Varnostna razdalja poleg tega omogoča, da se voznik, ki nas je prehi-
IntiH tocha
Večje so hitrosti, bolj je neustrezna varnostna razdalja nevarna!!
M
Vfciitt t1 IrffrttaM rttrtGjUi) i GI-J MrtAfcli wí^ci m pait ¡(¿ti*'KlrJiit idtfL1 j rr rum» roofl MEJm vuj.luri n prtfl YnnX.
tel, pred našim vozilom varno vrne na vozni pas
Pravilo dveh sekund
Varnostna razdalja kot obveza voznikov je predpisana v Zakonu o varnosti v cestnem prometu, v katerem je določeno:
Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na varnostni razdalji. Ta ne sme biti manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. • Pri hitrosti 100 km/h je varnostna razdalja tako vsaj 54 metrov,
• pri hitrosti 130 km/h pa znaša minimalno 72 metrov.
Kadar se ob dobrih prometnih razmerah oblikuje počasnejša kolona vozil, se lahko varnostna razdalja tudi zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi.
Kako lahko preverim, ali vozim na zadostni varnostni razdalji?
Sekundno metodo ali pravilo dveh sekund uporabljamo tako, da ob robu vozišča izberemo nek predmet oz. orientacijsko točko (npr. prometni znak ali cestni smernik).
Ko pred nami vozeče vozilo z zadnjim delom vozila prevozi to točko, začnemo šteti v sekundnem taktu: »Enaindvajset, dvaindvajset.« Če isto mesto s sprednjim delom vozila prevozimo ob izteku štetja
dveh sekund, imamo ustrezno varnostno razdaljo. Če ga prevozimo prej, je naša varnostna razdalja premajhna.
Nadzor nad upoštevanjem predpisane varnostne razdalje
Varnostno razdaljo policisti ugotavljajo s pomočjo videonadzorne-ga sistema Provida, izračuna pa se na osnovi časa in poti, ki jo neko vozilo prevozi.
Policisti posnamejo domnevno kršitev (zajeti morata biti obe vozili), vozilo Provida pa mora voziti z enako hitrostjo kot kršitelj (če sta hitrosti različni, upoštevamo nižjo hitrost, ki je ugodnejša za kršitelja). Za izračun potrebujemo določene fiksne točke na vozišču oziroma razne črte, sence ipd., ki jih na slikah označimo s črtami.
Če je neprimerna varnostna raz-
dalja nedvoumno razvidna že iz samega posnetka, izdajo policisti kršitelju plačilni nalog na kraju. V nasprotnem primeru policisti posnetek najprej obdelajo v enoti, kršitelju pa nato po pošti vročijo plačilni nalog in fotografije.
Predpisane globe za neupoštevanje varnostne razdalje (44. člen Zakona o pravilih cestnega prometa):
•	z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja in ne upošteva varnostne razdalje,
•	z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne vozi na ustrezni varnostni razdalji,
•	z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. Vozniku se izrečejo tudi 3 kazenske točke.
■ Vir: DARS/Policija
www.citroen.si
ttll
Tirfpilni raid.il ji
- 2 iikundl -
CITROEN C3 že za 8.990
PONUDBA, KI VAS BO OMREŽILA
nrneitna nidtljfll? ■» prattle 2 iilunü * [*ki tu 5QOm
CITROEn
NZE
avto servis
Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, ■____ i _	tel.:03/891-50-61,fax:891-50-60
Janez janze s.p.	m-Mvmm
Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem,
pred gostiščem Pirnat.
ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE!
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO AM^bvenicj^, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (AdriaticSlovenica), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTO OPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil)
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU.
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 19
10. aprila 2014
SVET OKTANOV
19
Starost pnevmatik
Ali je pri nakupu pnevmatike potrebno k zahtevati »nove« in »sveže« produkte in ali moramo preverjati datum proizvodnje (t. i. DOT oznako) na pnevmatiki?
Nekateri vozniki ne želijo kupiti pnevmatik, ki so bile proizvedene pred letom ali dvema. Za razlog navajajo, da so takšne pnevmatike prestare za uporabo. Toda dejstvo je, da ni znanstvenih oziroma tehničnih podatkov, na osnovi katerih bi ugotavljali oziroma določali specifično maksimalno starostno mejo za nove nerabljene pnevmatike za potniška in lahka tovorna vozila. Pri tem je seveda pomemben pogoj, da je bila pnevmatika ustrezno skladiščena.
Na izpostavljeno sporno vprašanje so odreagirale tudi strokovne gumarske revije, nacionalna združenja distributerjev oz. vulkanizerjev v največjih evropskih državah ter tudi proizvajalci pnevmatik. Vsi opozarjajo, da avtomobilske pnevmatike niso
pokvarljivo blago - prav vsi poudarjajo ključen pomen pogojev, v katerih se pnevmatike hranijo, in načel vzdrževanja pnevmatik.
Mnenje svetovnega strokovnega združenja
Svetovno združenje proizvajalcev avtoplaščev in platišč (ETRTO) v svoji uradni publikaciji navaja priporočila glede hranjenja pnevmatik, zračnic in ščitnikov. Dokument sicer nima zakonske veljave, v praksi pa njegovim napotkom lahko sledimo brez zadržkov. Priporočila ne opredeljujejo končnega roka, v katerem mora biti pnevmatika prodana, govori pa o njihovi pravilni hrambi, da le-te obdržijo svoje lastnosti. Pravilno hranjenje med drugim zagotavlja zaščito pred visoko temperaturo oz. pred prevelikimi temperaturnimi nihanji, vlažnostjo, ozonom, UV žarki, olji in agresivnimi kemikalijami. Podobno navodilo lahko najdete tudi v tehničnih navodilih garancijskega lista podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires, d. o. o. ob nakupu pnevmatik Goodyear, Dunlop, Sava, Fulda ali Debica.
Evropske države
Časovno opredeljenost skrajnega roka, v katerem se pnevmatike razu-
mejo kot nove (v primeru ustreznega skladiščenja) in se kot taki lahko prodajajo, lahko najdete na primer v uzancah BS AU 50 iz V. Britanije. Te navajajo, da je pnevmatika lahko stara 6 let, njihovo nacionalno združenje distributerjev avtoplaščev NTDA pa govori o petih letih od dneva proizvodnje.
Zveza nemške gumarske industrije, Zveza industrije avtoplaščev in Združenje vulkanizerjev Nemčije navajajo, da so pnevmatike nove, če so stare do pet let. Zanimivo je, da dokumenti omenjenih organizacij ne govorijo o tem, da se pnevmatike po preteku omenjenih obdobij ne morejo več prodajati oziroma da so neuporabne, temveč, da jih morajo pred prodajo oziroma uporabo pregledati strokovnjaki oziroma se mora pridobiti mnenje proizvajalca.
Korporacija Goodyear
Uraden dokument koncerna Goodyear (podobne dokumente imajo verjetno tudi ostali svetovni proizvajalci)
pravi naslednje: pnevmatike in sestavni deli pnevmatik (zračnice, ščitniki) so zasnovani tako, da vzdržijo delovanje visokih sil, obremenitev, izpostavljenost sončni svetlobi in obratovalnim temperaturam celo življenjsko
dobo pnevmatike. Da bi pnevmatike dlje obdržale svoje lastnosti, so njihove komponenete proizvedene z optimiziranimi mešanicami voskov, antioksidantov in antiozonatov.
Skladiščene in uporabljane pnevmatike ohranjajo ustrezne lastnosti, če so pravilno vzdrževane, niso bile predmet slabega ravnanja in so bile hranjene v ustreznih skladiščnih pogojih.
Osno
Skiro inženiring d.o.o.
www.skiro.si, info@skiro.si Latkova vas 214 a, 3312 Prebold
telefon 03/703 1 220
Ntinfr izbira ATV gum in platiič v Slonniii. KENDA, MAXXIS, CARUSlf, TITAN ATV GUME, D0UB1AS WHEEL platliža.
Moitaža mm za viliiaij*«vašem podjetji, mobilni servis Sklro mont '
fcjHEMpM _ih\mm
Najpomembnejše je ustrezno hranjenje
Ustrezno hranjene pnevmatike torej obdržijo svoje prvotne lastnosti. Opozoriti pa velja, da se nekatere lastnosti pnevmatike med uporabo le-te seveda spreminjajo zaradi počasne, a stalne obrabe oz. manjšanja globine kanalov v dezenu tekalne plasti. Nekatere lastnosti se s časom
poslabšajo, medtem ko se druge izboljšajo. Na primer: odpor proti akvaplaningu in odpor proti obrabi na mokrem se v splošnem zmanjšata, medtem ko se vodljivost na suhem in stopnja obrabe optimizirata. Vozniki bodo po zdravi presoji prilagodili vožnjo glede na obrabo pnevmatik na svojem vozilu.
■ Vir: AMZS
Prodaja, montaža in popravilo gum ter platišč za avtomobile, štirikolesni!«, motorje, viličarje, traktorje, tovorna vozila in gradbene stroje.
Največja izbira pnevmatik:
-WffBiCAT Kiefer ^■nwTBrM.ax* ,IRELU
"^TKormoran
Zahtevajte potrdilo o uničenju vozila!
Kot verjetno veste, je neuporabno vozilo oziroma vozilo, ki se mu je doba obratovanja zaradi poškodb ali drugih razlogov že iztekla, nevaren odpadek. Tako kot je urejeno zbiranje komunalnih odpadkov v vaših domovih, obstajajo tudi predpisi za ravnanje z odsluženimi vozili, katerih ne moremo zapustiti kjerkoli, temveč jih moramo pripeljati na točno določena mesta. Eno takšnih mest je podjetje KARBON, d. o. o., v Velenju, v katerem v skladu z zakonskimi določili brezplačno prevzamemo vaše izrabljeno vozilo in vam izdamo potrdilo o uničenju. Poleg brezplačnega prevzema in strokovne razgradnje pa občanom do preklica akcije nudimo nagrado za oddano izrabljeno vozilo v višini 50 evrov! Občani lahko oddajo kompletna vozila ali vozila, iz katerih so že odstranjeni posamezni sestavni deli. Vrednost nagrade je v tem primeru ustrezno nižja! Potrdilo o uničenju je veljaven dokument na območju celotne Evropske unije in na osnovi le tega lahko vozilo odjavite iz prometa. Prav tako lahko s potrdilom o uničenju na DARS-u oddate zahtevek za nadomestno vinje-to, če pa je vozilo še registrirano, lahko oddate tudi zahtevek za povračilo še neizkoriščenega dela dajatve za uporabo cest ter avtomobilskega zavarovanja. Potrdilo o uničenju je edini dokument, s katerim boste kadarkoli lahko dokazali, da ste s svojim izrabljenim vozilom
ravnali po zakonu ter okoljsko odgovorno! Torej, ko se odločate za oddajo svojega izrabljenega vozila, najprej vrsti poskrbite, da boste ob prevzemu prejeli potrdilo o razgradnji, kar je za vas in okolje pomembneje od nekaj 10 evrov zaslužka na nelegalnem trgu. Posledice oddaje vozila na nelegalen način lahko občutite že naslednji dan, saj nepravilno razgrajena ali neprimerno zapuščena vozila onesnažujejo tudi vaše okolje, poleg tega pa si lahko po zakonu prislužite tudi kazen! Kljub nenehnemu ozaveščanju žal še vedno veliko vozil konča na divjih odlagališčih in tako predstavljajo nevarnost za okolje, po drugi strani pa industrija potrebuje pravilno zbrane in razvrščene surovine za nenehno rastoči avtomobilski trg. V podjetju Karbon z različnimi akcijami spodbujamo lastnike, da izrabljena vozila pripeljejo v razgradnjo. V lanskem letu smo razgradili približno 700 vozil. Evropska zakonodaja določa, da se do leta 2015 ponovno uporabi 85 % materialov, ki nastanejo z uničenjem izrabljenih vozil, po letu 2015 pa bo ta odstotek še višji, in sicer 95 %. Torej lastniki izrabljenih vozil lahko občutno pripomorete pri ohranjanju narave, saj bolj kot recikliramo, manjše so potrebe industrije po novih surovinah in s tem izkoriščanju naravnih virov. Več informacij o izrabljenih vozilih, nevarno-
stih, ki jih predstavljajo, in pravilnem ravnanju z njimi boste lahko dobili tudi na 19. sejmu Avto in vzdrževanje, ki bo na Celjskem sejmišču od 10.4. do 13.4. 2014. Podjetje KARBON, d. o. o., se bo predstavilo v sklopu skupnega načrta za ravnanje z izrabljenimi vozili EKOMOBIL! Predstavili vam bomo celotno pot pravilne in okolju sprejemljive razgradnje ter pokazali rezultat končne obdelave, očiščeno, stisnjeno ter za recikliranje pripravljeno kovinsko karoserijo izrabljenega vozila. Torej vsi, ki vas problematika izrabljenih vozil zanima, vabljeni na 19. sejem Avto in vzdrževanje, na katerem vam bomo z veseljem odgovorili na vprašanja! In ne pozabite, sejem poteka od 10. do 13. aprila od 9 do do 18.ure. V okviru sejma bo v petek, 11. 4., od 11. ure dalje potekala tudi okrogla miza z naslovom »Izrabljena vozila v rokah sivega trga - kaj pa lastniki, okolje in država?« Zainteresirana javnost je vabljena, da se udeleži odprte razprave na temo omenjene problematike, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, predstavniki uvoznikov vozil, GZS, predstavniki obratov za razgradnjo izrabljenih vozil ...
Okrogla miza je odprtega značaja, zato vljudno vabljeni!	■
Vas čaka tehnični pregled ali se odpravljate na pot?
Če so vaše zavore postale glasne, ste podvomili v njihovo brezhibno delovanje in se vam zdi, da je vaš avto na cesti nestabilen, kaj ni morda čas za spomladanski pregled vozila? Za mirno in brezskrbno spanje ter varno in sproščeno pot opravite preventivni tehnični pregled. Če ste član AMZS, je ta za vas brezplačen.
V	AMZS poslovalnici Šempeter v Savinjski dolini na najsodobnejših stezah opravljajo tehnične preglede in preventivne preglede vozil do 3,5 t. Poleg brezplačnega preventivnega pregleda pa vsem članom nudijo 20 % popusta pri tehničnem pregledu.
V	poslovalnici lahko podaljšate tudi registracijo, na novo registrirate ali odjavite vozilo, vplačate letno dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu, tudi za motorna kolesa, ter sklenete avtomobilsko obvezno in kasko zavarovanje.
V	sklopu AMZS Zavarovanja nudijo tudi sklenitev zavarovanja AMZS KASKO PROMET, ki je namenjeno vsem tistim, ki se sprašujete, ali je nekoliko starejše vozilo še smiselno kasko zavarovati. Namenjeno je zavarovanju osebnih
vozil, ki so na dan začetka zavarovanja starejša od treh let (starost vozila se določi na osnovi datuma prve registracije vozila) in krije nastalo škodo v prometni nesreči, padcu ali
udarcu predmeta, trčenju v oviro in zdrsu s ceste.
Za varno in brezskrbno pot lahko v AMZS poslovalnici Šempeter v Savinjski dolini opravite tudi nakup
vinjet za Slovenijo, Avstrijo, Švico, Češko in Slovaško, mednarodnih dokumentov ter se včlanite v AMZS in si tako odprete vrata v svet ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. ■
Izberite enostavno rešitev.
V poslovalnici AMZS Šempeter v Savinjski dolini bomo na enem mestu poskrbeli, da bo vaše vozilo pripravljeno na vožnjo.
Pri nas lahko opravite:
-	tehnični pregled
-	pregled predelave in homologacijo
-	zavarovanje in registracijo vozila
-	nakup vinjet, mednarodnih dokumentov, prve pomoči in mnogo drugih izdelkov
AMZS d.d. poslovalnica Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 98b, 3311 Šempeter, T: 03/7032 500 Delovni čas: ponedeljek - petek: 7 - 20, sobota: 7 - 12
ČLANSTVO SE SPLAČA.
www.amzs.si jj amzs.si
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
20
SPORT
Men
10. aprila 2014
Rudar petič zapored neporažen
Velenjčani Zavrču prvo pomladno točko - Maribor povečal prednost pred Koprom - Rudar v soboto s Krko, v sredo s Koprom
Po 25. krogu v prvi nogometni ligi je razvrstitev na lestvici ostala enaka, kot je bila pred tednom dni. Razlika je le v tem, da je Maribor po zmagi v Kranju nad zadnjim Triglavom (2 : 0) prednost pred še vedno drugim Koprom, ki je v Domžalah kljub začetnemu vodstvu izgubil z 1 : 3, povečal na pet točk. Podoben začetek je bil tudi v Celju, kjer so bili predzadnji igralci Krke v prvem polčasu boljši in ga dobili z 1:0. Za nameček so domači že po 25. minutah tekme zaradi dveh rumenih kartonov ostali ]■ brez izključenega kapetana Sebastjana Gobca. Kljub igralcu manj so v nadaljevanju zmogli popoln preobrat in zmagali z 2:1.
Dve tekmi v sobotnem 25. krogu, s katerim seje začela zadnja tretjina prvenstva, sta se končali z neodločenim izidom. V Novi Gorici med Gorico in Olimpijo ljubitelji nogometa niso videli nobenega gola, v Zavrču, kjer je gostoval Rudar, pa v vsaki mreži po enega. Strelec za goste je bil Mate Eterovič, ki je z golom prednosti pred igralcem Gorice Massimom Codo spet sam na vrhu najboljših strelcev lige.
V Zavrču sta si nasproti stali zanimivi moštvi. Domači novinec v ligi, s tretjim mestom presenečenje jeseni, ki je v spomladanskem delu štirikrat izgubil, in Rudar, ki v tem delu še ni doživel poraza(!). Gostitelji so bili odločeni, da končno prekinejo neugoden spomladanski niz, rudaiji pa, da ga zadržijo.
Začetek tekme je bilo zelo živahen. Nogometaši Zavr-ča so poskušali vratarja Matjaža Rozmana presenetiti z žogami od daleč. Toda letele so kar precej mimo okvirja vrat, zanesljiv pa je bil tudi vratar. Rudarjevi napadi so bili veliko bolj nevarni, njihove žoge pa dobro odmerjene. Da predvsem Mate Eterovič oziroma Ivan Firer nista zadela, je bil najbolj zaslužen vratar Gregor Fink. Najprej je izjemno posredoval ob udarcu Mateja Eteroviča. Žogo je sicer odbil na noge Ivana Firerja, ki
je udaril po njej 'iz prve', toda Fink je znova posredoval izjemno. Kmalu zatem je sledil stres za goste. Domači so povedli po na videz nenevarni akciji. Njihov igralec sredine Doris Kelenc je poslal ali še bolje podal visoko žogo proti Rozmanu. Rudarjev vratar jo je z eno roko odbil na desno, namesto da bi jo dvignil čez prečko. Priletela je do 'pozabljenega' napadalca Matija Smrekarja, ki jo je z dobrih desetih metrov z močnim udarcem poslal v mrežo. Gostje so tudi po prejetem golu nevarno napadali. V 42. minuti je Eterovič s kota poslal žogo na glavo Firerju, sledil je močan udarec, in nova izjemna obramba vratarja Finka. Takoj za tem pa nov hiter nasprotni napad rudaijev. Senad Jahic, ki je po dolgem času spet zaigral v prvi postavi (zaradi kartonov ni bilo v moštvu Daliborja Radujka), se je namesto Fireija odkupil Eteroviču z natančno -_ podajo z desne strani. Sledil je neubranljiv udarec velenjskega napadalca.
Rudarji so imeli tudi v drugem polčasu kakšno zrelejšo priložnost za zmago, a je izid tudi zaradi dobrih obramb obeh vratarjev ostal nespremenjen in na koncu sta bila s točko zadovoljna oba treneija. Domači je sicer upal na vse tri, »saj doma ne moreš biti zadovoljen s točko«, kot je dejal. A tolažil se je z besedami: »Moji igralci so bili po štirih zaporednih porazih pod velikim pritiskom, da morajo zmagati. Zato upam, da nam bo ta točka vrnila že zelo omajano samozavest.«
S točko je bil zadovoljen tudi Rudarjev trener Jernej Javornik, ki skupaj z igralci težko pozablja polfinalna pokalna poraza z Gorico: »Kot na vsaki tekmi smo tudi na tej želeli zmagati. Po nesrečnem porazu z Gorico in izpadu iz pokala so bili igralci telesno in psihično izpraznjeni. Vseeno so pokazali veliko požrtvovalnost. Žal so v času naše premoči domači zadeli, na srečo pa smo mi kmalu izenačili. V drugem polčasu smo imeli oboji nekaj lepih priložnosti, zato je delitev točk najbolj pravična. Pomembno je, da smo nadaljevali niz brez spomladanskega poraza. Upamo, da bo tako tudi po sobotni tekmi v Novem mestu in po tekmi v sredo ob jezeru, ko bomo gostili Koper. Na obeh bomo skušali dobiti vse možne točke.«	■ Stane Vovk
Mate Eterovič spet sam na vrhu lestvice najboljših strelcev
h

Z dvema igralcema več komajda zmagali
V Šmartnem ob Paki so ljubitelji nogometa v zelo zanimivi in razburljivi tekmi videli kar pet golov, dve izključitvi, enajstmetrovko ...

Sodeč po dogajanju na tekmi med nogometaši Šmartnega in Krškega si ta dvoboj vsekakor zasluži oznako derbi. Pravijo, da je zanje značilno, da so občutki igralcev pred njihovim začetkom, med potekom tekme, pa tudi po njej čudoviti, za nekatere kar neveijetni. Takšen je bil tudi ta dvoboj 19. prvenstvenega kroga, v katerem so domači zmagali s 3 : 2.
To je bila že druga njihova medsebojna tekma za prvenstvene točke v tem spomladanskem času. Na zaostali tekmi jesenskega 14. kroga se na začetku marca strelci niso izkazali, saj so gledalci, ki pač vsakič želijo videti kakšen gol oziroma zmago, ostali brez tega užitka. Na prvih treh spomladanskih tekmah pa so nogometaši Šmartna precej izboljšali svojo učinkovitost in si priigrali kar sedem točk. Doma so premagali Šampion, igrali neodločeno z vodilnim Dobom, pomembne točke pa so si priigrali tudi v Kidričevem proti Aluminiju. Prav zato so domači navijači
upravičeno upali, da bodo tokrat le videli kakšen gol in pričakovano zmago. V nadvse zanimivi, napeti in razburljivi tekmi so jih videli kar pet, od tega dva dosežena z bele točke, videli so tudi izključitev dveh gostujočih igralcev in potrditev, da je treba upati na morebiten uspeh do zadnjega sodnikovega piska. Ze po dobre pol ure je Sebastjan Jelen gostitelje popeljal v prvo vodstvo. To je prisililo goste, da so zaigrali brez preračunljivosti in bolj napadalno. Nekaj minut zatem so Krčani ostali zaradi prejetega drugega rumenega kartona z igralcem manj, a domači nogometaši številčne prednosti niso znali izkoristiti. Gostje so kljub igralcu manj po petnajstih minutah igre v drugem polčasu celo izenačili. Na srečo Šmarčanov se je zgodila 72. minuta, ko je gostujoči igralec Gregor Sikovšek storil prekršek za najstrožjo kazen, prejel drugi rumeni karton in seveda je bilo tudi zanj konec tega dvoboja. Prednost dveh igralcev pa so vendarle hitro izkoristili. V drugo vodstvo jih je popeljal spet Jelen. Nato pa v zadnjih minutah nepričakovan stres za domače in seveda tudi za njihove navijače. Domači so si prizadevali, da bi ob številčni prednosti dosegli še kakšen zadetek, toda pred gostujočimi vratarjem so bili zelo nespretni. Če ne daš, dobiš, pravi ulično nogometno pravilo. Gostje so po hitrem nasprotnem napadu izenačili. Kazalo je, da bo ena točka v deževnem vremenu 'odplavala' v Krško. Ob dveh igralcih več bi bilo to gotovo presenečenje, visoko najmanj toliko, kot je Gora Oljka, hrib, ki se vzpenja nad krajem. Domače nogometaše pa je v izdihljajih tekme še enkrat objela sreča. Po hitrem napadu in dobrem predložku Žana Kolaija je Omerovič z lepim udarcem zagotovil, da so vse tri točke vendarle zasluženo ostale ob reki Paki.	■ S. Vovk
Pozitivna energija, veselje in smeh
Razglasili najboljše športnike, športnice in športne delavce MO Velenje v letu 2013 - Uspešni na vseh tekmovalnih ravneh -Prireditev v znamenju nenavadnih športov navdušila in nasmejala
Velenje, 8. aprila - »Tudi letošnja prireditev Športnik leta v MO Velenje je bila presežek, odlično zasnovana in vodena. Ne le, da nas je nasmejala, imela je tudi jasno sporočilo in dvorano Doma kulture napolnila s pozitivno energijo. Te nam v Sloveniji primanjkuje, v Velenju pa nam zagotovo ne primanjku-
nominiranci in nagrajenci, ki so bili tokrat postavljeni tudi pred zanimive, smešne izzive voditelja Dejana Tamšeta. Ta jim je ob rdeči niti prireditve - spoznali smo nekaj nenavadnih športov, ki verjetno res nikoli ne bodo olimpijske discipline, so pa nasmejali - dajal zelo težke naloge. Sestavljali so piramide iz
Velenjska skupina telovadcev Velefit je otvorila prireditev.
je odličnih športnikov in njihovih odličnih rezultatov,« nam je takoj po torkovi prireditvi Športnik leta 2013 zatrdil velenjski župan Bojan Kontič, ki je ob začetku večera tudi nagovoril zbrane v dvorani. Med njimi je bil tudi Janez Kocjančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je skupaj z njim podelil najvišje nazive športnikom leta. Predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik pa je na odru zatrdil.« Ponosni smo lahko, da smo Velenjčani in da smo del športnih uspehov, ki jih ustvarjajo naši športniki in športnice«.
Ponosni in veseli so bili tudi vsi
kozarcev, skakali v širino in tapkali ob hitrem kvizu z namerno precej »neumnimi vprašanji« in smešnimi odgovori. Večer je bil sproščen in nasmejan, navdušili pa so tudi glasbeni gostje.
Najboljši med najboljšimi
Najboljša športna ekipa v letu 2013 je Rokometni klub Gorenje Velenje. Fantje so lani dobili kar 30 od 32 tekem in suvereno osvojili naziv državnega prvaka. Športnik leta 2013 je deskar Rok Marguč,
svetovni prvak v disciplini paralelni slalom, športnica leta pa plavalka Nastja Govejšek, ki je lani na absolutnem prvenstvu Slovenije osvojila 5 prvih mest v disciplinah 50 m in 200 m prosto ter 50 metrov delfin. Med športniki invalidi je naziv dobil Franček Gorazd Tiršek, stalni član slovenske reprezentance v streljanju z zračno puško. Tani je na evropskem prvenstvu osvojil 3. mesto. Najboljša športnica mladinka je atletinja Maruša Berlot, ki je lani v »njenih« disciplinah 400 metrov z ovirami in v teku na 400 metrov osvajala prvo, drugo in tretje mesto v državnem merilu. Najboljši športnik mladinec je deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak, ki je lani osvojil 2. mesto na svetovnem prvenstvu v snežnem žlebu, s svojimi rezultati pa navdušuje tudi letos. Med mlajšimi mladinkami je zmagala atletinja Julija Repolusk, ki je lani v teku na 3.000 metrov na državnem dvoranskem prvenstvu osvojila 2. mesto, na Atletskem pokalu Slovenije pa je zmagala. Med mlajšimi mladinci je naziv osvojil smučarski kombinatorec Vid Vrhovnik, ki je v seštevku slovenskega pokala dosegel 1. mesto. Med športniki osnovnošolci sta naziv dobila judoistka Veronika Moho-rič in atlet Alen Subašič, najboljše šolsko športno društvo pa imajo na osnovni šoli Livada. Nagrado za športnega trenerja leta je dobil Jure Primožič iz Plavalnega kluba Velenje, jubilejno priznanje, bronasti znak za 15 letno delo v športu, pa je dobil predsednik Planinskega društva Vinska Gora Tomaž Kumer. Kaj so nam povedali nagrajenci in več o prireditvi sami pa prihodnjič.
■ Bojana Špegel
Grosuplje prekinilo niz Elektre
V šestem krogu lige za obstanek v ligi Telemach so se karte premešale, tako da bo boj za ohranitev mesta med najboljšimi slovenskimi ekipami v zadnjih štirih tekmah še kako napet. Slovan je premagal Portorož, Tajfun je bil boljši od Maribora, Elektra pa je izgubila v Grosuplju. Slovan in Tajfun na zadnjih dveh mestih imata tako le še točka zaostanka pred Elektro in Mariborom. Portorož na drugem mestu ima tudi le točko prednosti pred zasledovalci, kar pomeni, da je še vedno odprt tudi boj za četrtfinale. Prvi dve ekipi spodnjega dela lestvice se namreč uvrstita tudi v zaključne boje državnega prvenstva.
Po nekaj izvrstnih predstavah so Šoštanjčani tokrat na gostovanju v Grosuplju morali priznati premoč gostiteljem , ki so bili boljši s 74 : 61.
Elektra je igrala brez poškodovanega Lelica, a se je kljub temu prve tri četrtine pogumno upirala domačim košarkarjem, ki so bili na tej tekmi favoriti. Veliko težav so imeli pod obema obročema, kjer so košarkarji Grosuplja pobrali kar 19 žog več kot Elektra (44 : 25), Šoštanjčani so tudi slabo zadevali z razdalje, kar so domači znali kaznovati. Izvrstna sta bila Američan Senega Krubally, ki je dosegel 19 točk in tem dodal 10 skokov, ter Matej Krušič, ki je poleg 16 točk pobral še 13 žog pod obema obročema. Pri Elektri je Jan Rizman dosegel 11, Roger Priest pa 10 točk, kar je bilo premalo za presenečenje v Grosuplju.
Trener Vladimir Rizman je po srečanju kljub porazu z dvignjeno glavo zapuščal dvorano: »Enakopraven, če ne celo boljši tekmec smo bili prvih 34 minut, v preo-
stanku tekme pa nato doživeli črne minute. Bili smo brez prave organizacije igre. Košarkarji Grosuplja so v tem delu zaigrali bolje v obrambi ter z daljšo klopjo zasluženo zmagali. Mi smo tekmo odigrali močno in pošteno, zato fantom nimam česa očitati. Nekoliko nam je zmanjkalo moči. Lelič ni zaigral, po poškodbi in bolezni pa niti Podvršnik še ni povsem pripravljen. Nič ne de, pogumno lahko gremo naprej.«
Nocoj (v četrtek) Elektra gostuje v Mariboru, v sredo, 16. aprila, pa v Šoštanj prihaja Portorož. Srečanje bo ob 20. uri.

Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 21
10. aprila 2014
MiCftfl
SPORT
21
45 let smučarskega kluba Velenje
Jubilej so praznovali delovno, s tekmo vseh generacij
Mira Zakošek
Smučarski klub ima v Velenju že petinštiridesetletno tradicijo. Jubilej so praznovali delovno, s tekmo, na katero so povabili sedanje in nek-
pa prežeta s številnimi vremenskimi nevšečnostmi, dobra. Oblikovali so alpsko šolo, ki jo obiskuje več kot 30 smučarjev. Ta seveda predstavlja tudi bazo bodočih tekmovalcev. V prihodnje bi jo radi še povečali. Alpska šola še vedno deluje, zdaj so začeli s suhimi treningi, ki bodo trajali vse do konca šolskega leta. Preko poletja pa bodo zanje organizirali enotedenske priprave v Ribnem ali
kov in med zimskimi počitnicami. Žal pa načrtov v dolini niso mogli uresničiti. Pirgl, kjer je bilo lani zelo živahno, ni bil zasnežen. Tam so nameravali pripraviti tudi smučarske tečaje za otroke iz vrtcev. Enega
Velika udeležba
Slovesnosti ob jubileju se je udeležilo več kot 350 sedanjih in nekdanjih tekmovalcev, preko 150 drugih članov in 45 trenerjev
danje člane, tekmovalce, trenerje, simpatizeije ... Seveda so nadaljevali z druženjem in podelitvijo 45 »pri-srčnic« najbolj zaslužnim članom.
Jubilej je sovpadal z zaključkom letošnje smučarske sezone, ki je bila po besedah strokovnega direktorja Davida De Coste kljub zimi, ki ni bila radodarna s snegom, predvsem
Savudriji. Delo organizirajo tako, da starši udeležencev alpske šole nimajo prevelikih stroškov, letno ti znašajo vključno z vsemi prevozi in smučarskimi vozovnicami med 300 in 500 evri.
Pripravili so tudi dva zelo dobro obiskana smučarska tečaja, in sicer v času božično-novoletnih prazni-
so potem pripravili na Golteh. Bil je zelo uspešen, zato bodo te tečaje bolj obsežno nadaljevali tudi v prihodnje. Prihodnjo sezono bodo oblikovali tudi kakšno tekmovalno sekcijo.
■
Velenjčani spet prvaki
Celje, 25. marca - Zaključni del slovenske bridž lige, ki jo organizira tekmovalna komisija Bridge zveze Slovenije, je zadnji konec tedna v marcu prinesel nov velik rezultat-skih uspeh igralcem Šaleškega bridge kluba, ki so tretjič zapored osvojili naslov klubskega prvaka Slovenije za leto 2013. Pot do zmage v bridž ligi pa so si tlakovali z vrhunsko igro v neposrednem dvoboju predzadnjega kroga proti takrat vodilnemu moštvu BK Tivoli 1.
V bridž ligi je nastopilo 18 klubskih moštev v dveh kakovostnih razredih. V 1. bridž ligi je tako nastopilo najboljših 10 moštev, ki so se v eno krožnem ligaškem tekmovanju (2 x 16 bordov) pomerila med seboj. Podobno je veljalo za 8 moštev, ki so nastopila v 2. bridž ligi. Šaleški bridge klub je v obeh ligah nastopil s svojim moštvom igralcev.
Po devetih kolih rednega ligaške-ga dela in napetem razpletu med najboljšimi je moštvo Šaleškega bridge kluba 1 osvojilo prvo mesto (6 zmag, 3 porazi) z 126,38 VP točkami pred moštvom BK Tivoli 1, ki je doseglo 117,46 VP točk, ter moštvoma BK Maribor 1 in BK Postojna 1, ki sta zbrali 115,04 VP točk oziroma 109,23 VP točk.
Najboljši igralec Šaleškega bridge kluba velemojster bridž igre Bojan Ambrož je kot kapetan ponovno
nezmotljivo vodil moštvo. Primerjalni izračun osvojenih točk (butler) v posameznih dvobojih potrjuje tokratno prevlado igralcev Šaleške-
zaporedni, skupno pa že četrti naslov klubskega moštvenega prvaka Slovenije, so nastopili: Bojan Ambrož, Janko Mijoč, Gregor Rus, Vincent Grote, Slobodan Kneževič in Zmagoslav Žibert.
V 2. bridge ligi je uspešno nastopilo tudi moštvo Šaleškega bridge
Zmagovalno moštvo ŠBK1 (z leve proti desni) Slovenske bridge lige 2014: Janko Mijoč, Vincent Grote, Bojan Ambrož, Slobodan Kneževič in Gregor Rus (manjka Zmagoslav Žibert)
ga bridge kluba 1, saj so med 10 najboljšimi igralci na tej lestvici prav nosilci igre tega moštva. Po izboru kapetana pa sta najzaslužnejša za uspeh v ligi in MVP moštva njihov najstarejši igralec Janko Mijoč in najmlajši igralec Gregor Rus.
Za moštvo Šaleškega bridge kluba 1, ki je tako osvojilo že svoj tretji
kluba 2, ki je v ligaškem delu osvojilo peto mesto.
Za moštvo Šaleškega bridge kluba 2 so nastopili: Nuša Gošnik, Stane Gošnik, Viljem Jelen, Karel Štiglic, Mihaela Štiglic, Alojz Vren-čur in Stane Breznik.
Nogomet
Premagali Kovinarja
V Štajerski nogometni je v sobotnem 16. krogu gotovo najbolj presenetil Lenart, ki je derbiju na
svojem igrišču premagal vodilnega Fužinarja z 2 : 0. To je prvi poraz Ravenčanov, ki pa imajo kljub temu še vedno prednost osmih točk prav pred Lenartom. Nogometaši Šoštanja so gostili nogometaše štorskega Kovinarja in zmagali z 2 : 1. Tre-
nutno so na 11. mestu. Mesto za njimi je s točko manj Pohorje, na predzadnjem z dvema Pesnica, Slovenj Gradec pa na zadnjem mestu za njimi zaostaja za šest točk.
■ vos
Ko si ples in plavanje sežeta v roke
Klub sinhronega plavanja Rusalke iz Velenja navdušuje doma in zunaj meja - Želijo si prave konkurence in čim več članic
Tatjana Podgoršek
Leta 2009 je v Sloveniji med olimpijskimi športi zasijala nova zvezda. Zasijala je prav na nebu Šaleške doline. Ana Matjaž iz Šmartnega ob Paki je ustanovila Klub sinhronega plavanja Rusalke. Prvo leto se je vanj vpisalo 6 deklic, danes je v klubu 45 plavalk, starih od 7 do 18 let, prihajajo pa iz Šaleške doline in njene bližnje okolice.
Mentorica in trenerka Ana je povedala, da so bili začetki težki, saj je izziv terjal od nje tudi to, da je pustila redno službo, a ji danes za sprejete odločitve ni žal. »Odločitev je bila pravilna ne samo zame, ampak tudi za dekleta. Ko si namreč sežeta v roke ples in plavanje, je pred nami idealna vadba zanje. Sinhro-no plavanje je kombinacija plavanja, ritmične gimnastike in plesa v vodi. Tako kot ostali vodni športi je odlična razbremenitev za hrbtenico ter omogoča sočasno krepitev vseh mišičnih skupin. Poleg tega ponuja usklajen razvoj srčnožilnega in dihalnega
Judo
sistema, koordinacije, gibljivosti ter elegance, kar so v dobi odraščanja pomembna dejstva. Veseli me, da to spoznava vse več deklet.« Letos, pravi Ana, so Rusalke dosegle prelomni trenutek. V Ljubljani so organizirale
vodo v njem.
Primata, ki ga imajo med tremi tovrstnimi klubi v Sloveniji (poleg velenjskega delujeta kluba sinhronega plavanja še v Krškem ter Ljubljani), si dekleta zlepa ne bodo dovolila vzeti. Odločene so nadaljevati zastavljeno delo. Kam sodijo med slovenskimi klubi, so že dokazale. Kje imajo svoje mesto med klubi zunaj državnih meja, so lani pokazale na Reki, kjer so osvojile šesto mesto. Letos junija jih čaka tekmovanje na Dunaju. Sicer
Mohoričeva spet državna prvakinja
V soboto je bilo na Ravnah na Koroškem državno prvenstvo za mladince U21 in mlajše kadete U16.
Prvenstvo je bilo zelo kvalitetno, saj se je pomerilo skoraj 300 judoi-stov iz vseh slovenskih klubov. Med mladinci je tekmovalo tudi več nosilcev medalj s članskega prvenstva in mednarodnih tekmovanj. V tej močni konkurenci sta se v kategoriji do 90 kg pomerila tudi dva velenjska tekmovalca Aljaž Slatnar in Tilen Vodeb. Slatnar je v uvodu premagal favorita te kategorije in kasneje v polfinalu izgubil že dobljeno borbo in na koncu
Slovenije, polfinale pokala
(povratni tekmi)
Gorica : Rudar 2:1 (1:0); prva
tekma: 1:0.
Strelci: 1:0 Lapadula (29), 1:1 Podlogar (62), 2:1 Misuraca (86 -11 m)
Rudar: Rozman, Krefl, Bubalovic, Knezovic (od 78. Kodi), Klinar, Podlogar, Radujko, Firer, Rotman (od 63. Rošer), Črnčič, Eterovic. Drugi izidi: Olimpija : Maribor 1:1 (1:0); prva tekma: 0:1. Finale (21. maja): Maribor - Gorica.
Prva liga Telekom S., 25. k.
Zavrč - Rudar Velenje 1:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Smrekar (33.), 1:1 Eterovic (45.). Rudar: Rozman, Jahic, Bubalovic, Knezovic, Klinar (od 57. Krefl), Rotman (od 89. Rošer), Podlogar, Firer (od 65. Kocii), Črnčič, Stjepanovic, Eterovic. Rdeči karton: Kokol (89.) Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Gorica - Olimpija 0:0, Zavrč - Rudar Velenje 1:1 (1:1), Domžale - Koper 3:1, Celje - Krka 2:1 (0:1), Triglav - Maribor 0:1 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 49 (55:26), 2. Koper 44 (32:28), 3. Rudar 43 (36:20), 4. Gorica 41 (41:22), 5. Zavrč 37 (38:43), 6. Domžale 35 (41:29), 7. Olimpija 32 (29:35), 8. Celje 27 (22:36), 9. Krka 21 (20:46), 10. Triglav 18 (24:53).
26. krog: Krka - Rudar; 27: krog (20:05): Rudar - L. Koper (sreda, 16. aprila)
Druga liga, 19. krog
Šmartno 1928 : Krško 3:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Sebastjan Jelen (31), 1:1 Urbanč (61), 2:1 Sebastjan Jelen (72, 11 m), 2:2 Dejan Urbanč (88),
prvo državno prvenstvo v sinhronem plavanju in od 9 »pobrale« kar 8 odličij. To je samo dokaz več, da v klubu delajo dobro, čeprav pogojev za vadbo nimajo najboljših. Velenjski bazen je premajhen in preplitek, a so dekleta zadovoljna, da ga imajo in
osvojil trete mesto. Vodeb, ki je še kadet, se je zelo dobro boril in osvojil 5. mesto. Pri mlajših kadetih U16 sta dosegle odličen rezultat tekmovalki v kategoriji +70 kg Veronika Mohorič in Maja Reher Zgonjanin, saj sta se obe uvrstili na oder za zmagovalke. Mohoričeva je suvereno premagala vse nasprotnice in ponovno osvojila naslov državne prvakinje pri mlajših kadetinjah. Reher Zgonjaninova pa bronasto medaljo za zelo srčne borbe.
Ostali velenjski judoisti so nastopili prvič v tej konkurenci in so nabirali izkušnje. Rezultati pa so spodbudni. Maja Vrečar je bila sedma, Tarik Pašagic prav tako sedmi in Urban Tepej deveti med devetnajstimi tekmovalci v kategoriji do 55 kg.
■
Tako so igrali
3:2 Aldin Omerovič (90).
Šmartno 1928: Pusovnik, Hočevar (od 85. Kolar), Zamernik, Bizjak, Kompan, Gaber, Kolenc, Jelen (od 74. Omerovic), Kidrič, Podbrežnik (od 63. Bolha), Saramati.
Trener: Oskar Drobne. Rdeča kartona: Gregor Sikovšek (37 - 2. ru. k.)., Tomaž Kožar ( 72 - 2. ru. k) - oba Krško.
Drugi izidi: Kalcer Radomlje : Šampion 2:1 (1:0), Farmtech Veržej : Ankaran Hrvatini 2:3 (1:0), Roltek Dob : Bela krajina 4:1 (0:1), Aluminij : Šenčur 5:0 (1:0). Vrstni red: 1. Roltek Dob 19 tekem - 45 točk (38:18), 2. Kalcer Radomlje 19 - 36 (43:26), 3. Aluminij 19 - 36 (32:13), 4. Šmartno 1928 19 - 31 (28:23), 5. Ankaran Hrvatini 19 - 28 (31:31), 6. Farmtech Veržej 19 - 28 (34:38), 7. Krško 19 - 25, 8. Šenčur 19 - 24, 9. Šampion 19 - 11, 10. Bela krajina 19 - 3. 20. krog: Ankaran H. : Šmartno 1928
Štajerska nog. liga - 16. k.
Šoštanj : Kovinar Štore 2:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Daniel Pižir (24), 1:1 Darko Radivojevic (33), 2:1 Tilen Celcer (73).
Šoštanj: Rebernik, Šmon (od 87. Mahmutovič), Šlutej, Podlesnik, Cafuta, Celcer, Ilic, Radivojevič (od 75. Bulajic), Tič (od 46. Gegic), Vasic (od 85. Šabanovič), Barukčic. Trener: Josip Vugrinec. Drugi izidi: Lenart : Fužinar 2:0 (1:0), Peca : Marles hiše 0:2 (0:1), Tehnotim Pesnica : Slovenj Gradec 0:1 (0:0), Zreče : Žalec 6:1 (3:1), Radlje : Pohorje 5:1 (1:1), Koroška Dravograd : Mons Claudius 3.1 (1:0). Vrstni red: 1. Fužinar 39, 2. Lenart 31, 3. Koroška Dravograd (tekma manj) 30, 4. Radlje 28, 5. Kovinar Štore 25, 6. Zreče 24, 7. Mons Claudius 23, 8. Žalec 19, 9. Peca (tekma manj) 18, 10. Marles hiše 17, 11. Šoštanj (-3), 15, 12. Pohorje 14, 13. Tehnotim Pesnica 13, 14.
pa si poleg tekmovalnih uspehov, ki jim vlivajo dodatno voljo, želijo prave konkurence, da bi imelo čim več deklet možnost združiti prijetno s koristno v sinhronem plavanju, da bi se jih s tem zanimivim športom ukvarjalo čim več.	■
Karate
Odlični v Izoli
Lucija, 29. marca - Velenjski kara-teisti, ki delujejo v različnih velenjskih karate klubih, so gotovo kot celota med najuspešnejšimi v Sloveniji. To so dokazali tudi zadnjo marčno soboto, ko je v Luciji potekala prva pokalna tekma letos. Pobrali so kopico prvih mest v različnih kategorijah. Karate klub Rudar je osvojil 1 bronasto in dve srebrni odličji, karate klub Tiger eno zlato, eno srebrno in eno bronasto odličje, karate klub Velenje eno zlato dve srebrni in dve bronasti odličji in karate klub Shotokan Velenje štiri zlate, tri srebrne in pet bronastih odličij.
Slovenj Gradec 9. 17. krog: M. Claudius : Šoštanj.
Članice, 1. A0 DRL za ženske, končnica, 6. krog
Veplas Velenje : Krka 31:22 (13:11)
Velenje: Amon (19 obramb), Naglič 5, Hrnčič 3, Fatkic 10 (7), Sivka 5, Nakic Milka-, Mičic 2, Majerič 1, Tomic, Ferenc 1, Finkšt 1, Nakic Branka 1, Tabakovic 2, Pajic, Gyorke. Trenerka: Snežana Rodic.
Sedemmetrovke: Velenje 7 (8), Krka 8 (8). Izključitve: Velenje 12 minut, Krka 12 minut. Skupina od 1. - 5. mesta: 1. Zagorje GEN-I 5 tekem - 44 točk, 2. Celje Celjske mesnine 5 - 31, 3. Zelene doline Žalec 5 - 30, 4. Veplas Velenje 5 - 28, 5. Krka 6 - 27 . Skupina od 6. do 10. mesta,
6.	krog: P-Logik Ptuj : Fikon Koper 24:28 (13:13), Naklo Peko Tržič : Piran 37:31 (15:14). Vrstni red: 1. Piran 5 tekem - 24 točk, 2. Mlinotest Ajdovščina
4	- 22, 3. Fikon Koper 5 - 13, 4. Naklo Peko Tržič
5	- 6 , 5. Tenzor DP Logik Ptuj 5 - 4.
7.	krog: Velenje - Žalec, petek, 25.4., ob 19.30.
Liga Telemach, liga za obstanek, 6. krog
Grosuplje - Elektra Šoštanj 74 : 61 (48 : 50, 35 : 35, 16 : 18) Elektra Šoštanj: Kosi 2, Šlutej 2 (2-2), Rizman 11 (2-2), U. Bukovič 6, Podvršnik 2, Zagorc 10 (1-2), Priest 10 (2-2), Dimec 4, Bajramlič 7 (1-3), Hasic 2, Brčina 5 (1-2)
Vrstni red: 1. Grosuplje 37, 2. Portorož 34, 3. Elektra Šoštanj, 4. Maribor Nova KBM oba 33, 5. Slovan, 6. Tajfun oba 32
■
■
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
22
GASILCI, MODROBELA KRONIKA
Men
10. aprila 2014
Poleg izobraževanja tudi ureditev statusa
V društvih Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline poleg požara na Velikem Rogatcu zabeležili še 96 intervencij - Lani različna usposabljanja in izobraževanja opravilo 243 gasilcev
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 5. aprila - Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline tvori 15 prostovoljnih gasilskih društev z več kot 2800 članov, kar uvršča zvezo med večje gasilske zveze v Sloveniji. Operativcev je dobrih 760.
Na rednem občnem zboru zveze v prostorih restavracije Gaj Mozirje je njen predsednik Janko Žuntar med drugim dejal, da so tudi lani namenili največ pozornosti izobraževanju ter strokovnemu usposabljanju članov. Novo znanje zahteva od njih posredovanje v naravnih in drugih nesrečah, v katerih nudijo pomoč sočloveku. Izobražujejo se v kar 23 specialnostih, kar zahteva od prostovoljnega gasilca veliko truda ter prostega časa. Izrazil je zadovoljstvo, ker so kljub težkim gospodarskim razmeram podpisali
Posredovanje v naravnih nesrečah zahteva od njih drugačen pristop pri reševanju, to pa vedno novo in novo znanje, so med drugim ugotavljali udeleženci občnega zbora.
tripartitne pogodbe o opravljanju javne gasilske službe z vsemi sedmimi občinami Zgornje Savinjske doline. Prav tako redno podpisujejo anekse za vnaprej dogovorjeno količino denarja za redno delovanje, delitev požarne takse, nabavo zaščitne opreme ter druga vlaganja v društvih in v zvezi. Po mnenju Žuntarja jih poleg nadaljnjega pridobivanja novih znanj ter usposobljenosti letos čaka pomembno delo pri ureditvi statusa prostovoljnega gasilca ter sofinanciranju zaščitne in reševalne opreme. Želijo si zakonodajo, ki jim bo omogočila nemoteno delo, dobro delovanje občinskih poveljstev ter regijskih svetov, primerno zavarovanje članov, opreme in vozil, zdravstvene preglede.
»Gasilci imamo pri ljudeh veliko zaupanje. Veliko truda bomo morali vložiti v to, da bomo ta status in oceno tudi ohranili,« je med drugim menil Slavko Bric, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Kot je dejal, je lansko leto zaznamoval velik požar na Velikem Rogatcu
v občini Luče, kjer jim je zaradi težko dostopnega terena priskočila na pomoč Slovenska vojska s helikopterjem. Posredovanje v obsežnem gozdnem požaru je pokazalo, da so operativci dobro usposobljeni. Sicer pa so lani zabeležili upad zahtevnih požarnih intervencij, v porastu pa so dimniški požari. Posredovali so v 96 primerih. Strokovno usposabljanje in izobraževanje, ki ostaja prednostna naloga tudi letos, je lani uspešno opravilo 243 gasilcev. Desetine društev so se udeleževale različnih tekmovanj, na katerih so nekatere dosegle spodbudne, druge odlične uvrstitve. Poleg preventivnih akcij pomagajo občanom še pri prevozih pitne vode. »Glede na zaupanje ljudi in javnosti do našega prostovoljnega ter požrtvovalnega dela v vseh mogočih razmerah upam, da bodo tudi tisti, ki delijo denar za povrnitev stroškov gasilskim društvom ob večjih intervencijah , tega pravilno razdelili,« je še dejal Slavko Bric.
V nadaljevanju občnega zbora zveze so podelili nekaterim prizadevnim članom priznanja in nagrade Gasilske zveze Slovenije.
■
V Zgornjem Doliču umrl motorist
V štirinajstih dneh dve smrtni žrtvi motoristov na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje
Velenje, Mislinja, 2. aprila - V sredo popoldan je v Gornjem Doliču umrl 47-letni avstrijski motorist, ki je vozil iz Mislinje proti Velenju. Pri žagi Hudovernik je najverjetneje spregledal, da se je avtomobil, ki je vozil pred njim, pri odcepu ustavil, ker je voznik želel zaviti v levo proti žagi, in spustil mimo osebno vozilo, ki je prav tako pravilno pripeljalo nasproti. Motorist je trčil v zadnji levi del pred seboj stoječega vozila. Sunek je bil tako močan, da ga je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je čelno trčil v avto, ki je prav takrat pripeljal iz smeri Velenja.
Cesta je bila za ves promet zaprta več kot dve uri, obvoz je bil urejen le za osebne avtomobile, kolona čakajočih vozil pa se je vila vse do središča Mislinje.
V zadnjih štirinajstih dneh je to že druga smrtna žrtev motoristov na območju pristojnosti Policijske uprave Celje.
Svetovanje starostnikom v prometu
Tehnologije in način vožnje se z leti spreminjajo in zato je še posebej potrebno poskrbeti za pravilno informiranje starejše populacije voznikov, zato bodo Policisti in predstavniki ZŠAM Celje v sklopu sejma Avto in vzdrževanje, ki bo potekal od 10. do 13. aprila, starostnikom in drugim interesentom predstavili pomen sodobnih pripomočkov v vozilu, jim svetovali in odgovarjali na vprašanja ter omogočili praktičen preizkus v Centru varne vožnje na Ljubečni, od koder bo organiziran brezplačen prevoz do sejmišča. Vabljeni vsi, tudi tisti, ki sejma ne bodo obiskali!
Pri vlomih se tudi zalomi
Velenje, 1. aprila - Zadnji teden spet ni minil brez vlomov. Vsi se vlomilcem tudi 'niso izšli'. A najprej k »uspelim«. V torek je bilo vlomljeno v leseno uto v Podkra-ju. Storilec je odnesel hrano, pivo, kavo in bučno olje. V soboto, 5. aprila, je v kamnolomu Podgora vlomilec na silo odprl pokrov rezervoarja na delovnem stroju in si natočil 150 litrov dizelskega goriva. V ponedeljek, 7. aprila, so policisti obravnavali vloma in tatvi-
ni iz rezervoarjev še dveh delovnih strojev. Iz njih je zmanjkalo skupaj 500 litrov goriva.
Vlomilcu pa v soboto, 5. aprila, ni uspelo priti v dve garaži v stanovanjskem bloku na Cesti Borisa Kraigherja v Velenju. Mu je pa na dvojih vratih uspelo povzročiti gmotno škodo. V nedeljo, 6. aprila, dopoldan pa so policisti obravnavali še poskus vloma v sodniški stolp ob bivši skakalnici.
Avto sam vzvratno
Topolšica, 4. aprila - V petek so v dežurni ambulanti oskrbeli voz-
Iz policijske beležke
Oče grozil hčerki in zetu
Šmartno ob Paki, 1. aprila - V torek popoldan je pred stanovanjskim blokom v Šmartnem ob Paki 55-letni oče hčerki in zetu med prepirom grozil z napadom na življenje in nad njima izvajal verbalno nasilje. Očeta, gre za povratnika, so policisti zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja.
To prepoved je kršil že naslednji dan, ko je kršil tudi javni red in mir. Ob prihodu policistov je zbežal, a so ga ti izsledili na terasi bližnjega lokala, kjer je razgrajal in razmetaval stole in mize. Ker se ni hotel pomiriti, so ga pridržali do streznitve in mu napisali plačilni nalog za dva prekrška. Med pridržanjem v posebnih prostorih policije je poškodoval lesene letve ob ležišču. Policisti so mu nadeli prisilno sredstvo BodiCuff in ga odpeljali v prostor za pridržanje na drugo policijsko postajo. Ovadba za kaznivo dejanje nasilja v družini in ovadba za poškodovanje tuje stvari sledita.
Vidno pijan podal lažno prijavo
Velenje, 2. aprila - V sredo popoldne so šli policisti na Kardeljev trg. Dobili so prijavo, da v enem od stanovanj moški pretepa žensko. Ugotovili so, da navedbe niso resnične, prijavitelj pa je bil vidno pijan. Napisali so mu plačilni nalog 80 evrov za lažno naznanitev prekrška.
Žaljiva do mame
Velenje, 2. aprila - V stanovanjski hiši na Partizanski cesti je bil v sredo do mame žaljiv in nesramen sin. Policisti so mu napisali plačilni nalog. V ponedeljek, 7. aprila,
pa se je še en sin do svoje mame žaljivo in nesramno obnašal. To se je dogajalo na Kidričevi cesti. Tudi ta si je zaslužil plačilni nalog.
Nasilje vpričo otroka
Šoštanj, 2. aprila - V sredo zvečer se je v stanovanjski hiši v Ravnah, kjer je bil na obisku pri otroku, oče pred njim sprl z bivšo zunajzakonsko partnerko. Najprej ji je verbalno grozil, potem pa jo tudi fizično napadel. Ko se je po klicu na pomoč vmešala sestra, jo je odrinil, nato pa se odpeljal. Oškodovanka, ki je pri dejanju utrpela telesne poškodbe, je iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti, od koder je bila napotena v bolnišnico.
Pijan žaljiv mož
Velenje, 2. aprila - V stanovanju na Kidričevi cesti se je v sredo do žene žaljivo in nesramno vedel pijan mož. Policisti, ki so ga obiskali, so mu napisali plačilni nalog.
Policisti prekinili zabavo
Šoštanj, 2. aprila - Policisti so šli v sredo ponoči v Šoštanj, ker je bila zabava, ki so jo imeli v stanovanju na Kajuhovi cesti, prehrupna. »Organizatorju« so napisali plačilni nalog. Ker pa se eden od obiskovalcev ni pomiril in je nadaljeval z vpitjem, so ga z zabave odpeljali, ga namestili v njihove prostore za streznitev in mu napisali plačilni nalog.
Kolesar napadel
Velenje, 4. aprila - V petek popoldan se je pred lokal Orange v Super Novi pripeljal neznani kolesar, na terasi
fizično napadel natakarja in se odpeljal. Policisti za njim poizvedujejo.
Takih si ne želijo
Velenje, 5. aprila - V Ritmo caffeju se je v soboto zvečer nedostojno vedel gost. Ukrepal je varnostnik, policisti pa mu bodo naknadno, saj je pred njihovim prihodom odšel, izdali plačilni nalog.
Takoj za tem so posredovali na terasi lokala na bencinskem servisu na Celjski cesti. Isti kršitelj, 21-letni moški, se je v pijanem stanju nedostojno vedel. Policisti so ga pridržali do streznitve, domov pa pospremili s plačilnim nalogom za več prekrškov.
Zasežen avto
Velenjski policisti so v zadnjem tednu zaradi kršitev cestnoprometnih prepisov zasegli en avto, in sicer v sredo.
Vredno pohvale
Pošteni najditelji so v zadnjem tednu policistom izročili: v torek, 1. aprila, registrsko tablico najdeno na Goriški cesti, v sredo, 2. aprila, moško denarnico najdeno v Šoštanju, mobilni telefon znamke Samsung bele barve najden v četrtek, 3. aprila, digitalni fotoaparat Samsung Fino 700 XL najden med Kardeljevim trgom in Stantetovo, v petek, 4. aprila. Pohvala gre tudi uslužbencu Velenjke, ki jim je v nedeljo, 6. aprila, izročil prenosni računalnik Fujitsu, ki ga je našel v nakupovalnem vozičku, in občanu, ki jim je istega dne popoldne izročil vozniško dovoljenje, najdeno v Ljubljani. Lastniku ga bodo vrnili s pomočjo mariborskih policistov.
nico osebnega avtomobila, ki se je poškodovala na dvorišču stanovanjske hiše v Topolšici. Voznica je, ko je avto parkirala, odšla do prtljažnika vozila, da vzame iz njega nekaj stvari. Vozilo, ki ga ni ustrezno zavarovala, pa je zapeljal vzvratno in ji poškodovalo nogo.
Nesreči kolesark
Velenje, 4. in 7. aprila - V
zadnjem tednu sta se na območju prostojnosti Policijske postaje Velenje zgodili dve nesreči, v katerih sta bili udeleženi kolesarki. V petek je na lokalni cesti v Prelski kolesarka zaradi vožnje preblizu desnemu robu izgubila oblast nad kolesom in padla. Pri padcu se je lažje poškodovala.
V ponedeljek pa se je ponesrečila kolesarka na Pokopališki cesti. Prednost ji je izsilil avtomobilist in trčil vanjo. Utrpela je lažje poškodbe. Sprva k zdravniku ni hotela, kasneje pa je zaradi bolečin iskala pomoč.
Voznik začetnik si jo je dobro zagodel
Šoštanj, Velenje, 4. aprila - V
petek ponoči je po Partizanski cesti pri železniški postaji v Pes-ju kolovratil in vpil mlajši moški. Izkazalo se je, da gre za tistega, ki je kot voznik začetnik na lokalni cesti Topolšica v zaselku Lajše zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v prometni znak ter ga poškodoval. Voznik je s kraja odšel peš, saj vozilo po trčenju ni bilo vozno.
Policisti so voznika oziroma pešca preizkusili z alkotestom in ta je pokazal več kot 0,52 miligra-mov alkohola v litru izdihanega zraka. Čaka ga obdolžilni predlog na sodišče (oddelek za prekrške), za kršitev javnega reda in miru pa tudi kakšen plačilni nalog.
Zapeljala sta s ceste
Velenje, 5. aprila - V soboto ponoči je s Ceste Simona Blatnika pri odcepu za avtokamp zaradi neprilagojene hitrosti z vozišča zapeljal 19-letni voznik osebnega avtomobila. V nesreči so voznik in trije sopotniki utrpeli lažje telesne
poškodbe. Z reševalnim vozilom so bili prepeljani v Bolnišnico Celje.
Takoj za to nesrečo pa se je zgodila še ena samo malo naprej, že na Preloški cesti v bližini Klasirnice. 21-letni voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča. V nesreči je utrpel lažje telesne poškodbe.
Cik-cak iz Mislinje
Velenje, 5. aprila - V soboto ponoči je na OKC Celje poklical voznik in povedal, da po glavni cesti iz smeri Mislinje proti Velenju voznik osebnega avtomobila fiat punto vozi cik-cak. Policisti so nemudoma preverili, za kaj gre, in ugotovili, da sedi za volanom voznik, ki je vinjen.
Usoden padec
Velenje, 7. aprila - V ponedeljek okoli 20.30 je v Plešivcu 60-letna ženska med krmljenjem živine padla skozi odprtino na skednju okoli 4 metre globoko v spodnjo etažo in se smrtno ponesrečila.
Prepoznal svoje kolo
Velenje, 7. aprila - V ponedeljek popoldan je oškodovanec pred Centrom Nova prepoznal svoje kolo, ki je na začetku marca dobilo noge v kolesarnici stanovanjskega bloka na Koroški cesti. Policisti, ki jih je oškodovanec z najdbo seznanil, so ugotovili, da je kolo posedoval mladoletnik. Temu so kolo zasegli, po odobritvi državnega tožilca pa vrnili lastniku.
Ali bo imel tako srečo tudi lastnik kolesa znake Scott bele barve s črnim napisom, ki je v petek, 4. aprila, čeprav zaklenjeno, izginilo izpred stavbe Šolskega centra Velenje, bomo še pisali. Nepridiprav ga je dijaku ukradel, ko je bil ta pri pouku.
Prekratka razdalja
Velenje, 7. aprila - V ponedeljek ponoči je na regionalni cesti Vele-nje-Škale pri odcepu za stadion voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v pred seboj vozečega voznika osebnega avtomobila. V nesreči sta oba voznika in sopotnica utrpeli lažje telesne poškodbe.
■
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 23
10. aprila 2014
MiCftfl
UTRIP
23
Marčevski izlet žena
Ob besedi marec nas misel samodejno spomni na ženski spol, ki je v tem mesecu deležen nekoliko več pozornosti. Vsaj tako naj bi bilo.
Na ta mesec se vsekakor vse leto pripravljata zakonca Marjan in Milica Skaza, pa skrb razširita še na krog svojih prijateljev. Načrtujeta namreč vsakoletni izlet žena, ki ga pripravljata že vrsto let. Po navadi sledi še osebno povabilo vsakoletnih udeležencev, ki jih je bilo letos okrog šestdeset.
V sicer rahlo deževnem dnevu smo se zbrali na kotalkališču v Velenju in krenili med jezeroma v smeri Škal in Gaberk, kjer smo za kratek počitek postali pod »kulturniškim« kozolcem. Tam smo si ogledali tablo nekdanje poselitve družmirskega območja, nato pa krenili na območje Raven. Pod nekdanjo Vošnjakovo vilo, kjer je do nedavna, žal!, gostoval Sanatorij Ravne, nam je prišlo prav obširno stopnišče v parku, ki je bilo zaradi obsežnosti kot nalašč za skupinsko fotografijo.
Naša pot je vijugala sem in tja po gozdu in med naselji s pogledi na lepo pomladno pokrajino. V Lajšah se nam je korak ustavil, saj so nas pričakovali v gostilni »Pri Janezu«, ki so se na naš obisk skrbno pri-
Številni udeleženci »izleta žena« pod nekdanjo Vošnjakovo vilo v Ravnah.
pravili. Tu sta se nam med ostalimi pridružili tudi »legendarni« Anica Podlesnik in Julka Škorjanc, ki smo ju bili še posebej veseli. V prijetnem okolju smo uživali tudi ob pogledih skozi okno, saj je pričelo deževati. Za dobro razpoloženje sta poskrbela dva harmonikarja, ki sta na ple-
sišče privabila plesalce. Seveda se nam je zelo prileglo okusno kosilo. Po njem sta nas Marjan in Milica obdarila z raznimi darilci, med katerimi je bila kvačkana čebelica na mini škatlici z medom. Pravzaprav je s svojo pridnostjo ponazarjala tudi njena darovalca in darilce je
tako imelo dvojni pomen.
Veselo druženje je trajalo do prihoda avtobusa, ki nas je polne lepih vtisov popeljal spet v Velenje. Najlepša hvala vsem, ki se trudijo za ta tradicionalni izlet, predvsem seveda zakoncema Skaza.
■ Marija Lesjak
Pod vodo vas, nad vodo glas
Društvo REVIVAS Škale namerava do konca junija izdati zbirko pesmi »Pod vodo vas, nad vodo glas«. V njej bo zajeta že objavljena poezija nekaterih avtorjev (Rezman, Lipnik, Tanšek, Pustatičnik ...), pa tudi pesmi znanih in neznanih avtorjev, ki objave še niso doživele. Društvo želi zbrati pesmi, ki so tematsko vezane na Šaleško dolino in spreminjanje
njene podobe zaradi izkopavanja premoga, s poudarkom na dogajanju v prejšnjem stoletju (pogreza-nje površja, nastajanje jezer, spreminjanje krajine, izguba kulturne dediščine, doživljanje izgube doma, današnje občutenje in spomini na nekdanjo podobo doline ipd.).
Društvo REVIVAS Škale vabi vse, ki imajo pesmi s takšno tematiko in bi želeli, da se te vključijo v zbirko pesmi, da jim jih pošljejo najkasneje do 15. maja. ■
Zgodilo se je ...
od 11. do 17. aprila
-	11. aprila 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga; to odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini;
■ zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Šoštanju je opravila Šercerjeva brigada v noči na 11. april 1945;
-	11. aprila 1992 je slovesno prisegla prva generacija slovenskih vojakov;
-	13. malega travna 1919 ob 4.
popoldne je »PEVSKO IN BRALNO DRUŠTVO ŠALEŠKI ZVON« iz Velenja v gledališki dvorani hotela v Šoštanju v prid Sokolskega doma v Šoštanju zadnjič ponovilo nadvse uspelo
ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih »Naša kri«, ki jo je spisal Fran Saleški Finžgar;
-	leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanjskega lista;
-	v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemčurji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili;
-	14. aprila 1958 so v Velenje začeli s prostovoljnim delom; očistili in
Velenjski premogovnik na začetku 20. stoletja (Foto Arhiv
Muzeja Velenje)
uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjša otroška igrišča, regulirali del Pake, začeli so urejati Sončni park in graditi dom kulture, načrtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi
poškodovan je stolp«;
-	nacistični okupator je v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemčevalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni Slovencev; prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila leta 1941;
-	17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavsko prosvetnih društev Svobod.
■ Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

ELEN
VELENJE
Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegrad)
041/606 349 031/ 660 161 www.jelen.si
•	Hidravlične cevi hansa^flex
•	Gradbeni odpadki -koncesija
107.8 N 5a.di0.
Velenje
hU
oroskon
Oven od 21. 3.do21. 4.
Včasih ne veste več, kako bi obrzdali svoj jezik in temperament. Težko se boste zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral in izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Pravzaprav boste od sobote dalje srečni, tudi zato, ker se boste telesno počutili vsakdan bolje. Dejstvo je, da ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjem tednu, ko boste potrebovali precej energije za delo, ki ga bo več, kot ste si mislili. Prijateljica vas bo konec tedna prijetno presenetila. Vi pa njo.
ik od 22. 4. do 20. 5.
Po eni strani boste srečni, ker vam dela v teh dneh res ne bo zmanjkalo. Po drugi pa si boste morali priznati, da ste si ga naložili veliko preveč. Ob tem pa boste končno vsaj malo pozabili na vaše ljubezenske težave, ki jim ni videti konca. Tako bo šlo naprej le, če boste bolje poskrbeli za svoje zdravje. Dobro veste, da z njim ni vse tako kot bi moralo biti, pa se vseeno izogibate obisku zdravnika. Kaže pa, da tokrat kar samo od sebe ne bo minilo, zato ne odlašajte. Že res, da imate ogromno dela, a tudi to bo moralo počakati, če ne želite, da obležite. Sicer pa ste zadnje čase tako drugačni, da vas skoraj ne prepoznajo več. Niti vaši najbližji. In njih najbolj skrbi.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Počasi se boste začeli pripravljati na proste dni ob letošnjih prvomajskih dnevih, ko si boste, vsaj upate, privoščili prave male počitnice. Prav je, da jih začnete načrtovati že v teh dneh, saj vam bo to v veliko veselje. S partnerjem bosta združila moči in sorodniku pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekoliko manjša. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Večji nakup pa raje še malo odložite, ni še pravi čas. Denar, ki ga pričakujete, boste dobili šele čez nekaj tednov. In to takrat, ko ga boste tudi najbolj potrebovali. Vaše težave bodo kmalu preteklost, brez skrbi.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Vteh dneh se boste počutili čudno, sami sebi boste šli rahlo na živce. Vsakdan boste že zjutraj čakali, da se delavni dan konča in da se vsaj malo posvetite tudi sebi in svojim željam. Partner vam bo sicer pri tem zelo pomagal, prav vsega pa ne bo mogel narediti namesto vas. Poslovno se vam obeta naporen, a finančno zelo uspešen teden. In to po dolgem času. Upanje, da bo kmalu bolje, bo tokrat realno. Že v prihodnjem tednu, zagotovo pa pred iztekom aprila, se bo vse obrnilo tako, kot ste si upali pomisliti le v sanjah. Nikar ne bodite žalostni, če bodo taki tisti, ki vas bodo obkrožali. Pomladne dni izkoristite za svoje dobro počutje. Če tega ne bo, bodo tudi načrti splavali po vodi.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Pred vami je razgiban teden. Kar se ljubezenskega življenja tiče, boste brez pripomb. Zvezde se obračajo na vašo stran, vedno bolj vam bodo naklonjene. A le pod pogojem, da boste končno začeli poslušati srce in ne le razum. V teh dneh boste končno priznali, da vas muči preveč vprašanj o življenju in njegovem smislu, da bi to lahko bilo lepo. Dobro veste, da je prvi korak iz tega stanja odkrit pogovor. Ne bi škodilo, če bi imeli tudi več zaupanja v partnerja. V službi bo treba razjasniti nekaj nesporazumov, s partnerjem pa bosta morala natančneje postaviti pravila igre. Počitka imate dovolj, morda celo preveč. Premalo pa naredite za svoje telo. Kar dobro veste. A vsak napor vam je odveč. Če ne gre drugače, se prisilite, da to spremenite v čim krajšem času. Morda pomaga, če si kupite novo športno opremo?
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Želeli ste si nekaj mirnih dni, pa ne bo šlo. Ne boste spali na lovorikah nekega uspeha, ampak se boste že v teh dneh lotili novega podviga. Končno bo prišel čas, ko se bo to poznalo tudi na vašem bančnem računu, saj boste svoje finančne luknje spravili na pravo mesto. Denar seveda ne bo padel z neba, nekdo vam bo plačal, kar vam bi moral že zdavnaj. Priznajte, da boste poslej lažje dihali. Znano je, da ste iznajdljivi, poleg tega pa znate obrniti vsak evro, ki ga dobite. A nekdo od sorodnikov vas bo v teh dneh močno zapeljal in vi mu boste nasedli. Brez razmisleka mu boste pomagali, verjetno tudi finančno. Ker ne bo prehudo, boste kmalu pozabili. Čakajo vas prijetnejše skrbi. Ja, ljubezensko življenje bo dobilo krila.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Zvezde imajo za vas zelo pomemben nasvet: bodite bolj optimistični. Dejstvo sicer je, da čeprav kažete nasmejan obraz, vaša duša že nekaj časa kriči. In to zaradi nekoga od vaših bližnjih, ki se je znašel v res neprijetni situaciji. Radi bi mu pomagali, pa ne veste kako bi to izpeljali, da ne boste naredili še večje zmede, morda celo škode. Včasih je dobro dolgo opazovati od strani in nič kaj ukrepati, saj se stvari običajno najbolje izpeljejo brez posredovanja tretjih. Sploh, če so ti čustveno vpleteni. Tudi odkrit pogovor žal tokrat ne bo rešil težav. Poskusite se zamotiti z delom, ki ga imate radi. Tega pa vam ob lepih sončnih dnevih ne bo manjkalo. V naravi se boste sprostili, med rožami pa naravnost uživali.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Dela vam tudi v teh pomladnih dneh, ko bo narava kar kričala po tem, da uživate v njenih lepotah, ne bo zmanjkalo. Žal. Imeli ga boste ogromno, res preveč, vmes pa bo posegla še višja sila, ki bo žal kar nekaj načrtov obrnila na glavo. K sreči se bo vse že do ponedeljka izteklo tako, da ne bo nič narobe. S partnerjem bosta morala razrešiti še nekaj nesporazumov, sicer boste kot družina težko zaživeli na novo. V prihodnost bo težko gledati, če preteklost ni razčiščena, česar pa se zavedate le vi, partner pa ne. Povabilo na družinski shod vzemite resno. Situacija ni rožnata. Velja se potruditi, stisniti zobe in se tu in tam družiti s sorodniki, ki jih sicer nimate najraje. A partner bo to tnal ceniti. In to v teh dneh veliko šteje.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Zdelo se vam bo, da je čas, da se vaše življenje umiri. Pa se žal ne bo. Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vam zna zgoditi le to, da ne boste dobili, karsi želite. A le, če ne boste dovolj previdni. Drugih posledic ne bo. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Od srca se vam bo takoj odvalil velik kamen. V ljubezni še nič novega, sicer pa tega niti ne pričakujete. Tako kot je, je čisto lepo. Sanjariti pa vam vseeno nihče ne more prepovedati. Čeprav v sanjah ni vašega partnerja, kajne? Pazite, igrate se z ognjem.
Kozorogod22.22.do20.
1.
Spet boste v obdobju, ki ga ne marate. Zgodi pa se vam vsakih nekaj mesecev. Razmišljali boste, kaj delate narobe, da vam skoraj nič ne gre tako kot bi želeli. Morda res poslušate nasvete drugih in se bojite, kako bodo na vaše ravnanje reagirali tisti, ki vam veliko pomenijo. Več optimizma vam ne bi škodilo, saj zadnje čase sploh ne znate več z veseljem gledati v prihodnost, še manj se znate zabavati. Je že res, da se v življenju dogajajo tudi neprijetne stvari, ki jih včasih ni lahko prenašati. In to se trenutno dogaja vam. Obisk bo pričakovan, pa ne najbolj zaželen. Bo pa novica, ki bo prišla z njim, toliko lepša. Prijatelji vas pogrešajo. Postanite spet bolj družabni, pa vam bo kmalu lepše.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Znašli se boste na križišču želja in potreb. Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Več kot ste računali. Zato boste začeli še bolj stiskati pas in še bolj gledati na vsak evro. Mnogi bodo to narobe razumeli. Prijatelji lahko to čutijo, kot da se jih izogibate. Zato hitite počasi, saj morate tudi živeti. In si privoščiti več, kot malenkosti. Sicer vam materialne dobrine že dolgo niso dovolj za srečo, ki jo iščete že nekaj časa. Imate jo pred očmi, pa si jih zatiskate! Partner je zaenkrat še potrpežljiv, vprašanje pa je, kako dolgo bo še zdržal. Počasi namreč izgublja potrpljenje. To pa velja tudi za sodelavce, ki se ne morejo navaditi, da ste včasih tečni.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Želeli si boste srečanja z nekom, ki vam je pred časom ogromno pomenil, a se vam želja ne bo uresničila. Dobro veste zakaj, pa si tega ne priznate. Zato, ker imate slabo vest in zato, ker si težko priznate, da ste tokrat za nastalo situacijo krivi bolj vi, kot nasprotna stran. Denar zadnje čase ne gre lahko od vas, kar je precej čudno. Tudi zato, ker bi radi poravnali vse dolgove in začeli živeti v skladu s svojimi zmožnostmi. Lepa želja se vam zna kmalu sesuti, saj bo priložnost tako ugodna, da boste spet razmišljali o večji zadolžitvi. Zadnji tedni so bili zelo naporni, zato je res skrajni čas, da se odločite za nekaj razvajanja, ki vas bo sprostilo. In vam vrnilo občutek, da ste lepi in ljubljeni. Zato bo, če boste le dovolili, poskrbel tudi partner.
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
24
TV SPORED
10. aprila 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
10. aprila	1	11. aprila	1	12. aprila	1	13. aprila	1	14. aprila	1	15. aprila	1	16. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Zdravje v Evropi, dok. ser.
12.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Bela, ris.
15.50	Adi v morju, ris.
15.55	Vse o Rozi, ris.
16.05	Aktivatorji: Decibeli žagajo
16.20	Zgodba o laseh, dok. film
16.45	Dobra ura z Boštjanom
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Boštjanom
18.30	Infodrom
18.35	Pipi in Melkijad, ris.
18.40	Bacek Jon, ris,
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum
00.30	Ugriznimo znanost, ponov.
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.10	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Globus
11.05	Prava ideja!
12.00	Panoptikum
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Mali kralj, ris.
15.50	Muzikajeto, ris.
16.15	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.45	Dobra ura z Akijem
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Akijem
18.30	Infodrom
18.35	Angelina balerina, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, tv Koper
21.20	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Dihamo
00.15	Kaj govoriš-?So vakeres?
00.30	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO T TV SLO T
________,	n7nn i,»« p;,,i/o „„
07.00	Leni in Čivka, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Gozdna druščina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju
07.58	Klasične pravljice, ris.
08.00	Bukvožercek
08.05	Male sive celice, tv kviz
08.55	Infodrom
09.05	Otroški kanal
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobra ura z Milico
11.35	Dobro jutro
14.10	Točka, glasb. odd.
14.25	Evropski magazin
15.40	Evropski magazin
16.15	Mostovi Hidak
16.45	Jeruzalem, 1/3
17.45	Točka preloma
18.20	Ljudje podeželja, 24/28
18.30	Turbulenca
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Športni izziv, ponov.
20.30	Nogomet - Pot v Brazilijo, 7. del
21.00	Nogomet, evrop. liga,
četrtfinale, povratna tekma, prenos
22.55	Sneg na Kilimandžaru, franc. film
00.40	Točka, glasb. odd.
01.30	Zabavni kanal
pop
i 06.00 Zapleši z nami, ris.
06.05	Spretni Manny, ris.
06.30	Grozni Gašper, ris.
06.55	Budva na morski peni, nan.
08.10	Želim te ljubiti, nan.
09.05	Tv prodaja
09.20	Prepovedana ljubezen, nan.
10.15	Tv prodaja
10.30	Vrtinec življenja, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Prenovimo kopalnico, am. ser.
12.05	Kamera teče, am. ser.
12.35	Budva na morski peni, nan.
13.45	Zdravnikova vest, nan.
14.40	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Epilog
21.15	Črni seznam, nan.
22.10	24ur zvečer
22.40	Hiša iz kart, nan.
23.45	Zdravnikova vest, nan.
00.40	Na robu znanosti, nan.
01.35	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
02.00	24ur
02.55	Zvoki noči
07.00	Leni in Čivka, ris. 07.05 Mali kralj, ris.
07.10	Manja, ris. 07.15 Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Gozdna druščina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris. 07.35 Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ris.
07.57	Klasične pravljice: Trojanski
konj, ris.
08.00	Aktivatorji: Nagradni kviz 08.15 Zgodba o laseh, dok. film
08.30	Muzozlet: Lesorez v Portorožu 08.45 Harmonije Evrope: Avstrija
09.00	Infodrom
09.10	Otroški kanal 10.15 Dobra ura z Boštjanom 11.35 Dobro jutro 14.15 Bravo orkester, simf. orkester rtv
14.50	Na obisku 15.25 Slovenski magazin
15.50	Pogled v prihodnost, dok. fim 16.45 Nogomet, vrhunci evrop. lige 17.45 Mostovi Hidak 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Eliot Ness proti Alu Caponeju, dok. odd.
20.55 Sodobna družina (III.), 18/24 21.15 Scott in Bailey (III.), 5/8 22.05 Tajfun, južnokorejski film 00.05 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni kanal
06.05	Odmevi
07.00	Vetrnica: Lieze išče insekte
07.05	Vetrnica: Nakupovalni izlet
07.10	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.30	Bine, ris.
07.55	Fračji dol, .ris. nan.
08.20	Vetrnica: Čebela
08.25	Studio Kriškraš
08.55	Vetrnica: Vidra
09.00	Maček v črnilu, anim. pravljica
09.05	Za devetimi gorami
09.15	Vetrnica: Žiga izdela lutko
09.20	Vetrnica: Malica
09.25	Aktivatorji: Ljubezen po
francosko
09.35	Emanuel iz Evrope, dok. film
09.50	Male sive celice, tv kviz
10.30	Infodrom
10.45	Vesoljček, igrani film
11.05	Loti in skrivnost mesečevega
kamna, anim. film
12.20	Muzikajeto, glasb. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.50	Na lepše
15.15	Alpe Donava Jadran
15.50	Zapeljevanje pogleda: Matjaž Počivavšek in Mirko Bratuša, 2/4
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Jeruzalem, 2/3
18.35	Ozare
18.40	Larina zvezdica, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.40	Ljudje podeželja, 25/28
21.50	Zelenjavni vrtovi, 2/2
22.20	Poročila, vreme, šport
22.50	Poldnevnik. TV satira
23.20	Varljiv svet, 2/6
00.50	Ozare, ponov.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
07.45 Tarča, ponov.
09.05 Posebna ponudba
09.40 Slovenci v Italiji
10.20 Opus
10.50 Osmi dan
11.30 Polnočni klub: Dihamo
12.45 Košarka, dp, Union Olimpija :
Krka, posn. 14.15 Nogomet, evrop. liga,
četrtfinale, povratna tekma, posnetek
16.00 Nogomet, vrhunci evropske lige 16.50 Nogomet - Pot v Brazilijo, 8. del 17.25 Odbojka, dp, ACH Volley : Panvita Pomgrad, finale 8M), tretja tekma, prenos iz Ljubljane 19.30 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.
20.00 Nogomet, prva liga, Maribor :
Gorica, prenos 21.55 Blaznost, ang. film 23.50 Aritmični koncert, Jure Tori trio,
koncertni portret 00.50 Bleščica, odd. o modi 01.25 Na lepše 01.50 Zabavni kanal
i ¿aDavm Kanal
pop P°P
07.00 Oto čira čara
Zapleši z nami, ris.
06.10	Spretni Manny, ris.
06.35	Grozni Gašper, ris.
07.00	Budva na morski peni, nan.
08.05	Želim te ljubiti, nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Vrtinec življenja, nan.
11.20	Tv prodaja
11.35	Prenovimo kopalnico, am. ser.
12.00	Kamera teče, am. ser.
12.30	Budva na morski peni, nan.
13.45	Zdravnikova vest, nan.
14.40	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Popoln moški, am. film
21.55	24ur zvečer
22.25	Sostanovalka, am. film
23.05	Eurojackpot
23.10	Sostanovalka, nad. filma
00.30	Številka enajt, ang. film
02.10	24ur, ponov.
03.10	Zvoki noči
čira čara
07.01	Igra vlog, ris.
07.05	Zapleši z nami, ris.
07.20	Spretni Manny, ris.
07.45	Raziskovalka Dora, ris.
08.10	Doktor Glavca, ris.
08.20	Želvica Lulu, ris.
08.35	Smrkci, ris.
08.50	Van Dog, ris.
09.00	Dežela konjičkov, ris.
09.25	Knjiga čarovnij, ris.
09.50	Neobičajna šola, ris.
09.55	Slugterra, ris.
10.20	Vroča kolesa, ris.
10.25	Beverly Hills 90210, nan.
11.15	Neobičajna domovanja, dok. odd.
12.10	Sanjski moški, am. ser.
13.05	Top design - Avstralija
14.00	Znan obraz ima svoj glas, ponov.
16.30	Tajne agentke D.E.B. S., am. film
18.15	Pozor, priden pes!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.30	Čenče, am. film
23.30	Vsi kraljevi možje, am. film
02.00	24ur, ponov.
03.00	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop corn: Noxire, Elvis Jackson, ANU
11.35 Župan z vami: Bojan Šrot,
župan MO Celje 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Vikend, ans. Štrajk
21.15 Regionalne novice 3 21.20 Mura Raba TV 21.50 Napovedujemo 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
i.55 Napovedujemo L00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: ans. Vikend, ans. Štrajk
50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15 Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Na obisku
21.00	Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (79) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
12
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.45 Ustvarjalne iskrice (90) 10.05 Oglasi
10.10 Gostilna pr Francet (78), zabavno glasbena oddaja 11.10 Napovedujemo 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Mura Raba TV 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2197. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Akustika 2013, posnetek dobrodelnega koncerta, ponovitev 22.15 Jutranji pogovori, ponovitev 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
07.00	Musti, ris.
07.05	Dojenček, ris.
07.10	Nanigugu, ris.
07.15	Pravljice o zobnih miškah, ris.
07.20	Svet živali, ris.
07.22	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Drago, ris.
07.30	Trala trali, ris.
07.40	Manja, ris.
07.45	Prihaja Nodi, ris.
07.55	Vse o Rozi, ris.
08.05	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.15	Minuta v muzeju
08.20	Larina zvezdica, ris.
08.25	Nodi in otoška pustolovščina,
ris. film
08.55	Pozabljeni igrači, ris.
09.05	Mili in Moli, ris.
09.15	Knjiga o džungli, ris.
09.25	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.30	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
09.55	Pujsa Pepa, ris.
10.00	Hura za Hopka, ris. nan.
10.20	Minuta v muzeju
10.25	Kapitan Sabljezobi, 4/26
10.40	Prisluhnimo tišini
11.15	Ozare
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav
14.45	Slovenska polka in valček 2005
15.30	Ledeni zmaj, šved. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Nedeljsko popoldne z Ulo
18.40	Prihaja Nodi, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Oblast (III.): Nič ni večno, nad.
21.10	Intervju: Andrej Brvar
22.00	Poročila, vreme, šport
23.00	Tito, zadnje priče oporoke: 777
sedmic, 11/13
23.25	Alpe, Donava, Jadran
23.55	Dnevnik, vreme, šport
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Infokanal
TV SLO T
08.35 Globus
08.55 Alpe, Donava, Jadran 10.40 Turbulenca 11.10 Pozdrav iz Idrije, ponov. 11.30 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki 2014, posn. 13.00 Nogomet, prva liga, Maribor :
Gorica, posn. 14.40 Odbojka, dp, ACH Volley : Panvita Pomgrad, finale (M), tretja tekma, posn. 16.45 Nogomet - Pot v Brazilijo, 7. del 17.15 Športni izziv, ponov. 18.00 Koncert ob 70-letnici
Partizanskega pevskega zbora, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeji večer: 200 let rojstva
Adolpha Saxa 21.05 Propaganda, dok. odd. 22.50 Obisk, irani film 23.15 Aritmični koncert - Jure Tori
trio, koncertni portret 00.20 Poldnevnik. Tv satira, ponov. 00.45 Zabavni kanal
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Obzorja duha
11.15	Pogledi na ... Aurhaymov
rokopis iz Kranja, dok. odd.
11.50	Ljudje podeželja: Zlati paški sir, dok. ser.
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Dihamo, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Otrošk program: OP!
sledi	Gumbek in Rjavček, ris. film
16.05	Studio Kriškraš
16.40	Dobra ura z Bernardo
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Bernardo
18.30	Infodrom
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Podoba podobe
23.35	Intervju: Kitajski pesnik Yang Lian
00.30	Knjiga mene briga
00.55	Slovenska jazz scena
01.35	Duhovni utrip
01.45	Dnevnik, ponov.
02.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.00	Infokanal
06.10	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Prisluhnimo tišini
11.25	Zdravje v Evropi
12.15	Podoba podobe
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Musti, ris.
15.50	Neli in Cezar, ris.
16.00	Angelina balerina, ris.
16.10	Vetrnica: Čistilna akcija
16.15	Maček v črnilu, anim. pravljica
16.20	Za devetimi gorami, pravljica
16.30	Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava
16.45	Dobra ura z Jasno
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Dobra ura z Jasno
18.30	Infodrom
18.35	Sončni mlin, ris.
18.40	Pujsa Pepa, ris.
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico (I.), 4/6
20.55	Zelena utopija, dok. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Intervju, ponov.
00.25	Posebna ponudba
00.40	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
O 01.55 Infokanal
TV SLO T
07 00 leni in Čivka ris
07.00	Leni in Čivka, ris,
07.05	Mali kralj, nan.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Gozdna druščina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipa, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju
07.58	Klasična pravljica, ris.
08.00	Infodrom
08.15	Muzikajeto, glasb. odd.
08.40	Totalna razprodaja, 7/10
09.15	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Akijem
11.35	Dobro jutro
14.20	Točka, glasb. odd.
15.25	Na lepše
16.00	Intervju: Andrej Brvar
16.50	Kaj govoriš?- So vakeres?
17.15	Eliot Ness proti Alu Caponeju,
dok. odd.
18.10	Dober dan, Koroška
18.40	Prava ideja!
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope: Grofica
Monsoreaujska, 2/2
21.30	Zločini v Walesu (I.), 1/4
23.10	Točka, glasb. odd.
00.00	Zabavni kanal
07.00	Leni in Čivka, ris.
07.05	Mali kralj, ris.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Gozdna druščina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ris.
07.58	Klasične pravljice, ris.
08.00	Studio Kriškraš
08.35	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
09.00	Infodrom
09.05	Otroški kanal
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobra ura z Bernardo
11.35	Dobro jutro
14.25	Točka, glasb. odd.
15.20	Moja Slovenija, družinski kviz
16.55	Glasnik, tv Maribor
17.35	Mostovi Hidak
18.05	Zelenjavni vrtovi, 2/2
18.35	Muzikajeto
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Točka preloma
20.30	Na utrip srca
22.00	V smrt rojeni, ital. film
00.55	Točka, glasb. odd.
01.45	Zabavni kanal
pop pop pop
nn nn "7„„i~x:	DR DD 7onloči i nami ric
07.00	OTO čira čara
07.01	Mojster Miha, ris. 07.10	Spretni Manny, ris. 07.35	Raziskovalka Dora, ris. 08.00	Želvica Lulu, ris. 08.15	Smrkci, ris.
08.30	Van Dog, ris.
08.35	Sabrinino skrivno življenje, ris.
09.00	Knjiga čarovnij, ris.
09.25	Neobičajna šola, ris.
09.30	Slugterra, ris.
09.55	Vroča kolesa, ris.
10.00	Beverly Hills 90210, nan.
10.50	Zaveza molka, am. film
12.35	Kuhajte kot Heston, ang. ser.
13.05	Nigellissima, ang. ser.
13.40	Kuharski mojster, am. ser.
14.35	Vid in Pero šov, ponov.
16.05	Bingo, am. film
17.45	Okusi brez meja
18.20	Ana kuha
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.30	Mamin sin, am. film
00.20	Princ plime, am. film
02.50	24ur, ponov.
03.50	Zvoki noči
Zapleši z nami, ris.
06.10	Pojdi, Diego, pojdi, ris.
06.35	Grozni Gašper, ris.
07.00	Budva na morski peni, nan.
08.10	Želim te ljubiti, nan.
09.05	Tv prodaja
09.20	Prepovedana ljubezen, nan.
10.15	Tv prodaja
10.30	Vrtinec življenja, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.05	Kamera teče, am. ser.
12.35	Budva na morski peni, nan.
13.55	Mamin sin, am. film
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldan
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Skriti šef
21.00	Seznam strank, nan.
21.55	24ur zvečer
22.25	Hiša iz kart, nan.
23.25	Zdravnikova vest, am. nan.
00.20	Na robu znanosti, nan.
01.15	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
01.40	24ur
02.40	Zvoki noči
Zapleši z nami, ris.
06.10	Pojdi, Diego, Pojdi, ris.
06.35	Grozni Gašper, ris.
07.05	Budva na morski peni, nan.
08.20	Želim te ljubiti, nan.
09.15	Tv prodaja
09.30	Prepovedana ljubezen, nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Vrtinec življenja, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.20	Kamera teče, am. ser.
12.45	Budva na morski peni, nan.
13.50	Zdravnikova vest, nan.
14.45	Hiša iz kart, nan.
15.45	Prepovedana ljubezen, nan.
16.45	Želim te ljubiti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Želim te ljubiti, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Talci, nan.
23.25	Zdravnikova vest, nan.
00.20	Na robu znanosti, nan.
01.15	Opremljevalci v zasedi, am. ser.
01.40	24ur
02.40	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2196. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna informativna oddaja 10.15 2197. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Oglasi
10.45 Župan z vami: Bojan Šrot,
župan MO Celje 11.45 Akustika 2013, posnetek dobrodelnega koncerta, ponovitev
13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice ((89):
Okrasni lonček 18.20 Čas za nas:mladi za Veleje, mednarodno mladinsko delo 18.55 Pop corn: Noxire, Elvis Jackson, ANU
19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Vikend, ans. Štrajk
21.15 Jutranji pogovori 22.45 Dober večer, gospod
predsednik, mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS 23.45 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2197. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 TV prodajno okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Častnik krova: plovni tehnik, Častnik stroja:ladijski strojni tehnik (10.
18.25 Regionalne novice 3 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Napovedujemo 21.10 Gostilna Pr' Francet (79) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Videospot dneva
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Župan z vami: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem
11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike -
zimovanje 2014 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2198. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Aktualno: O tretji razvojni osi
20.50 Športni torek, športna informativna oddaja 21.05 To bo moj poklic: Policist,
06.05 Odmevi
07.00 Poročila
07.08 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
10.35 Obrazi mest: Eindhowen
11.00 Osmi dan
11.55 Zelena utopija, dok. film
13.00 Poročila, vreme, šport
13.30 Tednik
14.20 Globus
15.00 Poročila
15.10 Mostovi Hidak
15.50 Male sive celice, tv kviz
16.45 Dobra ura z Milico
17.00 Poročila, šport, vreme
17.20 Dobra ura z Milico
18.30 Infodrom
18.35 Svet živali, ris.
18.40 Drago, ris.
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Drevo, avstralski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito 23.55 Turbulenca, ponov. 00.25 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal
TV SLO T
07.00	Leni in Čivka, ris.
07.05	Pujsa Pepa, ris.
07.10	Manja, ris.
07.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.20	Gozdna druščina, ris.
07.30	Gospodič Jakob, ris.
07.35	Musti, ris.
07.40	Vipo, ris.
07.50	Adi v morju, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ris.
07.58	Klasične pravljice, ris.
08.00	Maček v črnilu, anim. pravljica
08.05	Za desetimi gorami, pravljica
08.15	Vetrnica: Kako nastane lutkovna
predstava
08.20	Ajkec pri restavratorjih, nan.
08.35	Raca po Lucyjino, igrani film
08.50	Infodrom
09.00	Otroški kanal
10.15	Dobra ura z Milico
11.35	Dobro jutro
14.10	Nedeljsko popoldne z Ulo
15.35	Glasnik, tv Maribor
16.00	Evropski magazin, tv Maribor
16.25	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.50	Na vrtu
17.10	Mostovi Hidak
17.55	Košarka, dp, finale (Ž), tretja
tekma, prenos
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Nogomet, prva liga, Rudar :
Koper, prenos iz Velenja
21.55	Bleščica, odd. o modi
22.30	Brata v vojni, film
00.50	Točka, glasb. odd.
01.40	Zabavni kanal
pop
06.00 Zapleši z nami, ris.
06.20 Igra vlog, ris.
06.25 Pojdi, Diego, Pojdi, ris.
06.50 Grozni Gašper, ris.
07.20 Budva na morski peni, nan.
08.25 Želim te ljubiti, nan.
09.20 Tv prodaja
09.35 Prepovedana ljubezen, nan.
10.30 Tv prodaja
10.45 Vrtinec življenja, nan.
11.40 Tv prodaja
11.55 Prenovimo kopalnico, ang. ser.
12.20 Prenovimo sobo, am. ser.
12.50 Budva na morski peni, nan.
13.55 Zdravnikova vest, nan.
14.50 Talci, nan.
15.45 Prepovedana ljubezen, nan.
16.45 Želim te ljubiti, nan.
17.00 24ur popoldne
17.10 Želim te ljubiti, nan.
17.55 Vrtinec življenja, nan.
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 Je bella cesta
21.15 Mamin dan, nan.
21.55 24ur zvečer
22.25 Talci, nan.
23.15 Zdravnikova vest, nan.
00.30 Na robu znanosti, nan.
01.05 24ur
02.05 Zvoki noči
oddaja)
21.35 Dotiki gora: Pokljuška soteska 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2198. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Aktualno: O tretji razvojni osi 11.15 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (91) 18.20 Vrtnarski kotiček 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gost v studiu: Janez Janša,
predsednik SDS 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: AKUSTIKA 2014,
Maja Založnik 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 25
10. aprila 2014
PRIREDITVE
25
Knjižne novosti
BEAH, Ishmael: Daleč stran
od - Odrasli / 821-311.6 -Zgodovinski roman
V	začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je v Sierri Leone izbruhnila državljanska vojna. Ishmael Beah je bil star 13 let. S starejšim bratom in prijatelji so se podali v bližnje mesto na glasbeno tekmovanje.
V	tem času so uporniki napadli in uničili njihovo vas. Fantje so pohiteli proti domu, da bi poiskali starše. Med napadom upornikov je Ishmael izgubil starše, brata in vse ostale sorodnike, zato se je z nekaj prijatelji peš odpravil proti obali, svobodnemu ozemlju, ki ga vojna vihra še ni zajela. Na begu pred
laef Reaïi
;EC STRAN
VïfftÛ
iJ

vojno je skupino vrstnikov v gozdu zajela vojska, ki je iz mladih, prestrašenih fantov naredila krvoločne vojake; tudi s pomočjo mamil. Ishmael se je kar tri leta boril po gozdovih Sierra Leone. Na srečo je njegov poveljnik opazil njegovo bistrost ter ga je predal delavcem Unicefa, ki so po taborih zbirali dečke za rehabilitacijski program. Ishmaela so odpeljali v rehabilitacijski tabor v Freetownu, kjer so ga odvadili odvisnosti od nasilja in mamil. Postal je predstavnik otrok, ki so še mladoletni morali v vojsko, in je govoril tudi pred skupščino ZN v New Yorku. Tam si je pridobil prijatelje, ki so mu kasneje, ko se je vojna razširila do Free-towna, pomagali pobegniti v ZDA. Tukaj je doštudiral politologijo in je član Svetovalnega odbora za človekove pravice organizacije Human Rights Watch.
VALDES GREENWOOD, David: Homo domesticus: zapisi iz istospolnega zakona
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
David in Jason sta šla skozi vse etape ljubezenskega razmerja - prvo srečanje, zmenki, zaljubljenost, spoznavanje staršev, selitev, poroka, nakup nepremičnine, otrok, družina ... Spoprijemata se s prav takimi težavami kot vsi drugi pari - z eno razliko: Jasonom in David sta geja, kar pomeni, da sta takšna kot vsi drugi, le da nimava enakih pravic. Knjiga Homo Domesticus jasno kaže na podobnosti med razno- in istospolnimi pari. V obeh namreč najdemo ljubezen in ljubosumje, seks, denar, sprave, radosti, stres in vprašanje potomstva. Spone par-
tnerskega življenja, ne glede na to, kakšno vrsto družine si ustvarite, so lahko čudovite ali pa zelo težke.
KOKALJ, Tatjana: Fižolina
ml - Mladina / C-Sz - Slikanica
Zajček Leopold se je pripravljal na rojstno-dnevno zabavo. Ko je bilo že skoraj vse pripravljeno, miza pogrnjena in pisani baloni obešeni, je nenadoma močno zaropotalo. Nekdo je vrgel vanje prazno konzervo, ki nosi ime Fižolina. Toda Leopold se nima časa ukvarjati z njo, zato Fižolino odnese v gozd. Sprva jo želi zakopati v zemljo, nato jo želi vreči na drevo, a ne eno ne drugo ni primerno zaradi živalic, ki tam bivajo. Zato Fižolino enostavno pusti na tleh. A ta se začuda spet znajde v njegovem domu.
KORITNIK, Ana: Metka in eko dogodivščina
ml - Mladina / P - Leposlovje za pionirje (10. - 13. leta)
Metka je čisto navadna šolarka, ki hodi v četrti razred in si včasih zaželi doživeti kakšno zanimivo dogodivščino. Tako si nekega dne zaželi, da bi odšla kar v času pouka na potovanje. Njen očka svoji deklici ne zna reči ne, zato se skupaj z tigrastim
vltia Kanili!
K /S I'- LvU
r ■ Vrf t- *	..
^OIHVŠO1
; c?
■ ' F
mačkom Parisom odpravijo v neznano. Znajdejo se v nenavadni fantazijski deželi - Mač-konski deželi, kjer vladajo strašne pošasti in v njej se dogajajo res grozljive stvari. Te zadenejo vse tiste, ki ne skrbijo za svoje okolje in jim je figo mar, kam mečejo odpadke in kaj zlivajo v naravo. Vse to opazuje Metka. Se sploh lahko reši iz te moraste dežele? Ali pa bo morala za vedno ostati sredi narave, ki razpada in gnije, po njej pa tekajo sama grozna mačja bitja?
VANDEWIELE, Agnes: Divje živali
ml - Mladina / 59 - Živalstvo
Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol? Zakaj kameleon spreminja barve? Kaj je v kamelini grbi? V tej knjigi najdemo odgovore na mnoga otroška vprašanja, povezana z življenjem divjih živali. Namenjena je otrokom od 3. do 6. leta starosti.
■ AS
Pepelka danes v Šoštanju
Šoštanj - Osnovna šola Gorica bo z glasbeno pravljico Pepelka danes, 10. aprila, ob 19. uri gostovala v Šoštanju. Predstava bo v kulturnem domu.
Izkupiček bodo na šoli namenili za sklad, ki je namenjen socialno ogroženim otrokom.
■ mkp
Tekmovanje v likovnih delih »metulji
«
Terme Topolšica so povabile vse osnovne šole, da sodelujejo na vseslovenskem tekmovanju, na katerem bodo izbirali najzanimivejša in najustvarjalnejša likovna dela o metuljih. Šolarji lahko ustvarjajo metulje z različnimi likovnimi tehnikami in načini. Izmed poslanih bodo izbrali tri razrede, ki bodo poslali najbolj zanimive risbe z motivi metulja. Prve tri bodo tudi nagradili, celoten razred pa bo za nagrado dobil brezplačen športni dan, ki ga bo preživel v njihovih Termah Topolšica. Kreativne, izvirne in ustvarjalne prispevke na temo metuljev zbirajo do 16. maja.
S to akcijo bodo popestrili Metuljev dan, ki bo pri njih potekal v nedeljo, 1. junija. Gre za tradicionalno prireditve, ki jo je lani obiskalo več kot 2000 obiskovalcev.	■
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 10. april
9.30 Galerija Velenje
Delavnica ob razstavi Barbare Drev za skupine iz vrtca 16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus
18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Hotel Paka
Razstava Čudoviti svet narave 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Tomaža Majcna Kuba - rum, cigare in son 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert harmonikarjev 19.30 Dom kulture Velenje
Komedija Tak si (Zeleni abonma in izven)
Petek, 11. april
17.00 Gasilski dom Škale
Velikonočne delavnice 17.00 Mercator center Velenje
Otroške ustvarjalne delavnice v vrtnem, centru 19.00 Glasbena šola Velenje
Večer 2. U - koncert in razstava umetniških del 19.00 Hotel Paka
Razstava Noč med zvezdami 21.00 eMCe plac
Natečaj Botečaj - Finale
Sobota, 12. april
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica - Velika noč v mestu
8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 10.00 Dvorana centra Nova
Gledališka delavnica Izražanje čustev na odru 10.00 Mercator center Velenje
Zabavno dopoldne s folkloro in brezplačna posaditev cvetlic 19.00 Hotel Paka
Razstava Ali stvarstvo govori o stvarniku? 19.00 Dom krajanov Šentilj
Salamiada 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma Gorenje Velenje : RK Sevnica 20.00 Restavracija Jezero
Akademski ples 21.00 eMCe plac
Metal koncert Vulvathrone, DeadDildoDrome, Within Destruction
Nedelja, 13. april
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci - Velika noč, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 18.00 Dom kulture Velenje
Muzikal z glasbo Ansambla bratov Avsenik: Bila sva mlada oba
Ponedeljek, 14. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Glasbena šola Velenje
Kviz Nauk o glasbi 1 18.00 Knjižnica Velenje
Predavanje dr. Mihe Avberška: Mikrobi in biotehnologija 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje Kviz Nauk o glasbi 2 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: komedija Z Molierom na kolesu
Torek, 15. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami 18.00 Velenjski grad
Koncert Godalnega orkestra s solisti
19.19 Knjižnica Velenje
Srečanje rodoslovne skupine
Sreda, 16. april
16.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Predstavitev programa BrainObrain 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje
Velenjski plesni oder, območna revija plesnih skupin 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje doc. dr. Iztoka Ostana Žive vode 19.30 Glasbena šola velenje
Harmonikarski in kitarski orkester
ŠOŠTANJ Četrtek, 10. april
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (David Bedford: Veliki pulover malega medveda | Pripoveduje Marjetka Blatnik) 19.00 Kulturni dom Šoštanj Glasbena praviljica
Petek, 11. april
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Srečanje prijateljev filma, projekcija kratkih filmov
Sobota, 12. april
X Odhod iz AP Šoštanj
Kanjon reke Reke (izlet, lahka pot) 8.00 Dom ribičev ob Družmirskem jezeru oz. po KS
Očiščevalna akcija občine Šoštanj 8.00 Topolšica, Lom
Očistimo Slovenijo - očistimo Lom
Nedelja, 13. april
18.00 Kavarna Šoštanj
Potopisno predavanje Aleksandra Bellian - Sri Lanka.
Ponedeljek, 14. april
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Torek, 15. april
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Ti skrivnostni moj cvet, Rafael Samec
18.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Zvočna kopel 20.00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Šoštanj - Portorož (8. krog, 1.SKL Lige Telemach, liga za obstanek)
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 10. april
18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba 20.00 Dvorana Marof Pilates
Petek, 11. april
17.00 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 19.00 Hiša mladih
Občni zbor DPM Šmartno ob Paki
Sobota, 12. april
9.00 do 12.00
Dvorana Marof Kmečka tržnica in izdelava velikonočnih butar 8.00 do 13.00
Hiša mladih
Bukvarnica (zbiranje in izmenjava knjig)
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
STOTNIK AMERIKA: ZIMSKI VOJAK
Captain America: The Winter Soldier (ZDA) Akcijska domišljijska pustolovščina, 128 minut. Režija: Anthony Russo, Joe Russo. Igrajo: Scarlett Johansson, Cobie Smulders, Chris Evans, Samuel L. Jackson, Emily VanCamp, Robert Redford, idr.
Petek, 11. 4. ob 20.00 Sobota, 12. 4. ob 20.00 Nedelja, 13. 4. ob 18.00
Pravičniški vojak iz 2. svetovne vojne Steve Rogers skuša miselnost in simbolni pomen svojega herojskega lika Stotnika Amerike prilagoditi sodobnemu svetu, vendar vedno znova naleti na moralne dileme ameriškega vojaškega posredovanja po svetu. S pomočjo neustrašne Črne vdove in novega prijatelja Sokola skuša Stotnik Amerika razkriti srhljivo zaroto, ki ogrozi prihodnost celotnega sveta. Ob tem se mora v osupljivih dvobojih soočiti z nekdanjim prijateljem, ki so mu v sovjetskih laboratorijih oprali možgane in spremenili v zloveščega Zimskega vojaka.
OTOŽNA JASMINE
Blue Jasmine (ZDA) Drama, 98 minut. Režija: Woody Allen. Igrajo: Cate Blan-chett, Alec Baldwin, Michael Stuhlbarg, Alden Ehrenreich, Peter Sarsgaard, Sally Hawkins,idr.
Petek, 11. 4. ob 18.00 Nedelja, 13. 4. ob 19.00 - mala dvorana
Režiser življenjskih dram Zadnji udarec, Polnoč v Parizu in Rimu z ljubeznijo predstavlja na videz popolno življenje lepotice
Jasmine, ki uživa v brezdelju in moževem bogastvu. Toda ko se nepričakovano znajde pred ločitvijo, Jasmine maščevalno razkrinka moževe finančne goljufije in ga spravi v zapor, sama pa brez prebite pare pristane v sestrinem majhnem stanovanju. Med iskanjem nove sreče se zapleta v vedno večje laži in prevare, kar počasi načne njeno presojo in duševno zdravje...
EPIZODA V ŽIVLJENJU ZBIRALCA ŽELEZA
Epizoda u zivotu beraca zeljeza (BIH, Slovenija) Drama, 77 minut. Režija: Danis Tanovic. Igrajo: Nazif Mujič, Senada Ali-manovič, Semsa Mujič, Sandra Mujič, idr.
Sobota, 12. 4. ob 18.00 Nedelja, 13. 4. ob 20.30
Senada ima 31 let in s partnerjem Nazi-fom ter dvema hčerama živi v stari romski soseski Poljice v osrednji Bosni. Ko v petem mesecu nosečnosti začne krvaveti, je primorana poiskati pomoč v zdravstvenem domu v Lukavcu. Senado bi morali nujno operirati, a ker je brez zdravstvenega zavarovanja in ker nimata denarja, se z Nazifom vrneta domov. Naslednjih 10 dni skuša Nazif narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi Senadi rešil življenje.
GREMO MI PO SVOJE 2
(Slovenija) Mladinska komedija, 94 minut Režija: Miha HočevaR. Igrajo:Jurij Zrnec, Tadej Toš,Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Jana Zupančič, Luka Cimprič, idr.
Nedelja, 13. 4. ob 16.00 - otroška matineja
Navihani taborniki in njihov nergavi Starešina se vrnejo v Posočje, toda njihovo običajno uganjanje poletnih norčij zmoti prihod odreda štajerskih tabornikov pod
vodstvom tekmovalnega Šefa. Trmoglavost obeh vodij povzroči kaotično vojno med taboroma, dokler ne najdejo skupnega sovražnika - pikolovske Inšpektorice, ki želi preveriti upoštevanje novih evropskih taborniških pravil. Zmeda je popolna, ko se izgubi skupina najmlajših pustolovcev, toda ker pravega prijatelja spoznaš v nesreči, vsi priskočijo na pomoč pri reševanju iz številnih zabavnih zagat.
Z MOLIEROM NA KOLESU
Alceste a bicyclette (Francija) Komedija, 104 minute. Režija: Philippe Le Guay. Igrajo: Fabrice Luchini, Lambert Wilson, Maya Sansa, Olivia Algazi, Patrick Bon-nel, Christian Bordeleau, idr.
Ponedeljek, 14. 4. ob 20.00 - filmsko gledališče
Serge Tanneur, nekoč cenjen igralec, živi odmaknjeno življenje na otoku Île de Ré ob atlantski obali. Pred tremi leti je obrnil hrbet svetu kulture, razočaran nad človeško hipokrizijo in lažno moralo. Njegov mir zmoti prihod Gauthiera Valencea, starega prijatelja, ki je medtem postal zvezda priljubljene televizijske nadaljevanke. Gauthier, ki bi si rad povrnil igralski ugled, skuša Sergea prepričati, da skupaj z njim zaigra v uprizoritvi Molierovega Ljudomrznika. Čeprav Serge prisega, da se ne bo nikoli več vrnil na odrske deske, ga povabilo mika. Gauthieru predlaga, da se nemudoma lotita dela, po petih dneh pa se bo odločil, če bo vlogo sprejel ...
MONTEVIDEO, SE VIDIMO!
Montevideo, vidimo se! (Srbija) Komedija, 141 minut. Režija: Dragan Bjelogrlič. Igrajo: Miloš Bikovič, Petar Strugar, Armande Assante, Viktor Savič, Elena Martinez, Branko Djurič, Predrag Vasič, Nebojša Ilič,Vojin Cetkovič, idr.
Ponedeljek, 14. april
15.00 do 18.00 Hiša mladih
Bukvarnica (zbiranje in izmenjava knjig)
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (šolska skupina)
Torek, 15. april
15.00 do 18.00 Hiša mladih
Bukvarnica (zbiranje in izmenjava knjig)
18.00 Dvorana Marof Joga
Sreda, 16. april
15.00 do 18.00 Hiša mladih
Bukvarnica (zbiranje in izmenjava knjig)
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 10. 4., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	petek, 11.4., od 14.00 Kmečka tržnica
•	nedelja, 13.4., 11.00 pravljične urice v Džungli , Labodje jezero.
•	15.4.-19.4. velikonočni sejem
•	16.4.-19.4. Comshopovi dnevi tehnike, 10 let Comshopa
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Torek, 15. 4. ob 19.30 - Otvoritev digitalizirane dvorane!
Priljubljena nogometna televizijska serija se s televizijskih zaslonov seli na veliko platno, zgodba pa sledi zanesenjakom jugoslovanske nogometne reprezentance, ki so se leta 1930 podali na prvo svetovno prvenstvo v urugvajsko prestolnico Montevideo. Igralci so po prihodu v Urugvaj soočeni s povsem nepoznanimi kulturnimi običaji, pod pritiskom mednarodnih agentov, romantičnih skušnjav in neizprosnih tekmecev pa se v ekipi pojavijo nepričakovana nesoglasja. Vendar se prve tekme hitro bližajo, zato morajo nogometaši strniti vrste in dokazati svoja mojstrska preigravanja z usnjeno žogo.
Naslednji vikend, od 18. 4. do 21. 4. napovedujemo:
animirano pustolovščino RIO 2 - 3D (otvoritev 3D dvorane), apokaliptični spektakel NOE, komedijo JEBEŠ NOVICE, komedijo Z MOLIEROM NA KOLESU, športno komedijo MONTEVIDEO, SE VIDIMO! ter v filmskem gledališču zgodovinsko dramo 12 LET SUŽENJ.
Srečanje prijateljev filma
Šoštanj - Muzej usnjarstva na Slovenskem in Studio Mozaik vabita v petek, 11. aprila, ob 18h na srečanje prijateljev filma na temo Šoštanja in Šaleške doline. Srečanje bo v muzeju, na njem pa si bodo udeleženci izmenjali informacije in izkušnje ter si ogledali nekaj gradiva.
■ mkp
Naš čas, 27. 3. 2014, barve: CM K, stran 14
26
OBVESCEVALEC
10. aprila 2014
Nagradna križanka KZ Šaleška dolina
Nagrajenci nagradne križanke »Železnina Hudovernik«, objavljene v tedniku Naš čas dne 27. marca 2014, so:
•	Žan Auberšek, Paški Kozjak 34, 3320 Velenje;
•	Peter Drofelnik, Gorenje 17 d, 3327 Šmartno ob Paki;
•	Tomo Belavič, Metleče 23, 3325 Šoštanj.
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: KERAMIKA, TALNE OBLOGE
III
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Ut^u]
slOJaR
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadoliiia.si
velika izbira gradbenega materiala!
cement, apno, betonske in drenažne cevi, betonski jaški, kcm cevi, stiropor, siporex..
Prodaja, servis, rezervni deli!
** kotiček za vd**0'
akcija! ivamnn
SPECIALNA ZEMLJA ZA ROŽE 70 l 7,95 €
akcija!
igrače bruder Najboljše cene! bager 5,10 € traktor i M VOSJohn DeereJžltel
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar osem številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!
sadike: BROKOLI, CVETAČA, ZELJE, SOLATA, ZELENA, ČESEN, ČEBULA, JAGODE...
In kako se lahko naročite na Naš čas?
PokSčite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA,
z. o. o., Šoštanj
Telefon: 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
Sočna jabolka Sadjarstva Turn. Kupiš tri zaboje, četrtega vam podarimo.
Akcija! Idared, braeburn samo 0,70 evr/kg.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 12 do 16 ure.
Jabolka in izdelke SLODAR (jabočni čips, jabolčni krhlji in skladki tolkec) dobite tudi v ostalih trgovinah Zadruge Šaleška dolina.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »KZ Šaleška dolina«, najkasneje do ponedeljka 21. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v naših medijih!
časopis/irideostrani/padio
03 80817 50

RADIO VELENJE
ČETRTEK, 10. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PETEK, 11. aprila
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 12. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 14. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 31. marca do 6. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. marca do 6. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 10. 4. 2014, barve: CM K, stran 27
10. aprila 2014
MiCftfl
OBVESCEVALEC
27
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUD|Mll|||
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZREZ hlodovine na tračni žagi nudim. Hlodovino odpeljemo in raz-žagano dostavimo nazaj. Dopolnilna dejavnost na kmetiji Jevšnik, Gaberke, Šoštanj. Gsm: 040 202 181
s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
55-LETNA simpatična in poštena ženska si želi spoznati moškega starega do 63 let ali več. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SIMPATIČEN 28-letni zaposlen moški, urejen, iz Velenja, si želi spoznati žensko ali mamico staro do 35 let, za resno zvezo. Gsm: 041 913 943
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik,
NEPREMIČNINEl
MANSARDNO, 2-sobno, opremljeno stanovanje, 61 m2, Nazarje, prodam za 53.000,00 evrov. Gsm: 070 708 154, tel.: 03 8281 047 V CENTRU Šoštanja oddam sobe za delavce. Gsm: 031 387 207 GARAŽO v centru Velenja, najamem. Gsm: 051 348 292
SENO (lansko) prodamo. Gsm: 041 219 676 DOMAČE konjske salame prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 224 748 REZAN češnjev les, deb. 35 mm, prodam. Gsm: 041 968 305 SILAŽNE in suhe okrogle bale prodam. Gsm: 041 942 898 REFOŠK, rose, savinon in muškat -klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
TELIČKO simentalko, 140 kg težko, prodam. Gsm: 041 958 884 TELICO, pasme rj-ls, staro šest mesecev, težko 200 kg, prodam. Gsm: JD41 516 042 TELIČKO simentalko limuzin, težko 160 kg, prodam. Gsm: 031 852 334
rašnoihh
NOVO žensko mestno kolo in vrtne stole Alpos ugodno prodam. Gsm: 070 350 364
IŽIVALI
gOHLOIIIH
SKUTER Tomos Nitro, 50 ccm, star dve leti, prev. 500 km, prodam. Gsm: 041 968 305
PRAŠIČE, najboljše mesnate pasme, za dopitanje, prodamo. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372
m
Na svetu nimamo ničesar,
kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas -tudi ljudje, kijih imamo radi.
M. Klevišar
ZAHVALA
IRENA BRLOZNIK
1947 - 2014
Hvala vsem, ki se boste spominjali naše Irene.
Vsi njeni

Tiho, tiho čas beži...
ZAHVALA
Za vedno je odšel od nas
PETER ČREŠNIK
1932 - 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, Policijski postaji Velenje in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Marija, sin Miroslav ter vnuka Borut in Domen
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE - MIMICE JAKOB
rojene ZUPAN iz Topolšice 39/a
6. 7. 1928 - 4. 4. 2014
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem, ki ste v njen spomin darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala družinam Plaznik in Tekavc, ki ste nam v težkih trenutkih ponudili vso pomoč. Hvala vsem zaposlenim Mlekarne Celeia in zaposlenim ter članom Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem Flaminga za zapete žalostinke, gospodu Filipu Vrabiču za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Usar za pogrebne storitve in gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za ganljive poslovilne besede ter gospodu duhovniku Alojzu Kostanjšku. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: sinova Marjan, Gusti z ženo Cvetko, vnuki Polona, Jernej in Mateja z možem Alešem, pravnuka Jaka in Nika ter bratje in sestre z družinami
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE1
Porok ni bilo za objavo.
RIMI
Marija Matko, roj. 1930, Škocjan, Bučka 7; Edvard Jakob, roj. 1926, Slovenske Konjice, ulica Toneta Melive 16; Avguštin Stražišnik, roj. 1933, Ravne na Koroškem, Čečovje 77; Aleksander Samobor, roj. 1930, Celje, Malgajeva ulica 14; Jožef Črep, roj. 1943, Misli-nja, Kozjak 56; Jožef Gjerkeš, roj. 1935, Šentjur, Proseniška 8 c; Anton Korošec, roj.1934, Velenje, Laze 59.
DEŽURSTVA
UdVELEnJEI
OBVESTILO - obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
TEKARNAVELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in
državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
12. in 13. 4. - Vlasta Šterbenk, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8.
do 12. ure).
iveterinA šoŠtAnj
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar -gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
habit
nepremičnine
HablL d.0.0, Kanjfea 48, Vblenjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na
odlični lokaciji v centru Velenja, Tomšičeva, 77 m2, zgrajeno 1983 , 3/5 nad. Stanovanje je
popolnoma obnovljeno s klimo. Cena 85.000 evr. Stavbno zemljišče v izmeri 10.000 m2 na izredni lokaciji s pogledom na jezero, Konovo Velenje, z vsemi priključki. Možnost nakupa posameznih parcel po 700 m2. Cena 40 evr m2.
več na
*	I	■	■ ■	■
www.habit.si
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO:
PREVOZ POKOJNIKA
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo
groba, pogrebno svečanost)
ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
IZBIRO POGREBNE OPREME
UREDITEV DOKUMENTACIJE
PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
Tvoje telo smo izročili zemlji, tja spada, tvoja duša je potovala k Bogu, tja spada, tvoj duh bo vedno med nami, sem spada.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka in brata
JOŽETA ČREPA
iz Kozjaka pri Mislinji
9. 2. 1943 - 1. 4. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in z nami delili bolečo izgubo.
Njegova družina
Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo
ZAHVALA
V 79. letu je tiho in mirno v spanju za večno zaspal
ANTON KOROŠEC
iz Laz
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in ata se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih
slovesa stali ob strani in nam pomagali. Hvala za vsak stisk roke, objem, sočutne besede tolažbe in sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Z žalostjo v srcu vsi njegovi
Naš čas, 13. 3. 2014, barve: CM	K, stran 28
Velenje ima vse več vrtičkarjev
Kmalu bodo ob železnici uredili še 36 vrtičkov, 56 jih je že - Na Krajnci bodo, če bo interes, uredili še eno vrtičkarsko območje - Podoba naselij vse lepša, želijo si še manj »plastike«
V Stari vasi in Lipi zahod pa je 190 vrtičkov na občinski zemlji. Vrtičkarji so leta 2012 odstranili vso nepotrebno »kramo«.
Bojana Špegel
Velenje, 7. aprila - Letos je pomlad res pohitela, z lepim vremenom pa so se začela tudi dela na prostem. Ker se vse bolj zavedamo, kako pomembno je, kaj jemo, in ker je na vrtu pridelana hrana ne le sveža, ampak tudi cenejša, je tistih, ki se v toplih dnevih leta prelevijo v vrtičkarje, vse več. Samooskrbo že nekaj let spodbuja tudi MO Velenje, na kateri se trudijo,
prostori niso vedno lepi za oko. Nekatere moti tudi, da je ob vrtičkih opaziti veliko plastičnih steklenic in posod, saj te kazijo videz. Sploh, dokler rastline ne zrasejo, potem te zakrijejo marsikaj očem nevšečnega.
Letos nova vlaganja
Mojca Kodrič, svetovalka za kmetijstvo na MO Velenje, nam je povedala, da je MO Velenje
prostor in uredili dovoz vode. Letos načrtujemo, da bomo območje komunalno uredili in do naselja pripeljali vodovod, napeljali elektriko, uredili pa bomo tudi malo čistilno napravo. Potem bomo lahko objekt dali v polno uporabo.« Ker bo Gorica letos dobila veliko novih stanovalcev, bodo jeseni preverili, če je med njimi interes za najem vrtička. In če bo, bodo na Krajnci uredili še eno vrtičkarsko naselje.
Vrtičkarsko naselje Krajnca je vsako leto lepše. Letos bo dobilo še vodovod, elektriko in čistilno napravo.
ševanjem po najemu.« Marca so zato pozvali občane, ki bi želeli imeti občinski vrtiček, da namero izkažejo pisno. Prejeli so 25 vlog za najem vrtička. Trenutno že izbirajo izvajalca, ki bo uredil nove vrtičke. Ti so enako veliki, vsak meri 32 m. Lani so zaradi zalivanja ob teh vrtičkih že uredili vodnjak, da bi območje ogradili in postavili še kakšen skupen prostor, pa na tem območju ne načrtujejo.
Sicer pa so na občinski zemlji urejena vrtičkarska naselja še v Stari vasi (pod staro elektrarno), kjer jih je 130, 60 pa jih je tudi v ozki
večina najemnikov živi v blokih.
Letni zakup občinskega vrtička stane le 20 evrov, izkupiček pa le delno poplača stroške občine pri vzdrževanju območij. Neplačni-kov skorajda ni, doslej so pogodbo prekinili le z nekaj posamezniki, ki niso poravnali obveznosti. Zgodi se - ne prav pogosto, da kdo od najemnikov vrtiček vrne. Pogodbe sicer sklepajo za 5-letno obdobje. Izvemo, da za vsak vrnjen vrtiček hitro najdejo novega najemnika.
Divjih vrtičkov ni več
Branka Gradišnik, vodja urada za okolje, k vsemu povedanemu doda: »V MO Velenje se zaveda-
razložili pravila igre, pozvali smo jih tudi, da jih uredijo. To je uspelo. Obe območji danes dajeta vtis urejenosti. Čez leto mestni redarji pregledujejo, ali so na njih nedovoljena oprema in objekti. Kršitev pa je zelo malo.« Če pa želi kdo v mestu ob svojem bloku urediti manjši vrtiček, lahko na MO Velenje naslovi prošnjo. Če je v skladu z občinskimi odloki in načrti, to dovolijo. Sicer pa nihče ne sme (in ne more) okoli blokov brez dovoljenja občine saditi ali podirati dreves, zato je prav, da tudi gredice ne nastajajo kar tako. Zanimivo je, da je vse več novih vrtičkov tudi pri vrtcih in šolah. Letos bodo v okviru LAS-a in Ljudske univerze
Mojca Kodrič: »Z najemniki nimamo težav. Redki so, ki ne plačujejo, redki, ki vrtiček vrnejo.
da vrtičkarska naselja ostajajo tudi urejena, brez nepotrebne navlake, ut, številnih nadstreškov in prostorov, ki spominjajo na hitro urejene piknik prostore. Čeprav vrtičkarstvo poleg drugega sprošča in spodbuja druženje, tovrstni
Na dveh urejenih vrtičkarskih območjih je trenutno 137 občinskih vrtičkov.
leta 2009 uredila večje vrtičkar-sko naselje na meji med Gorico in Bevčami. Imenujemo ga Krajnca, posodobitve pa tam izvajajo vsa leta. »Tam je trenutno 81 vrtičkov, vsi so zasedeni, najemniki pa že pridno vrtnarijo. Območje je ograjeno, ima lepo parkirišče, leta 2010 smo postavili večnamenski
Mojca Kodrič nas ob tem spomni: »Lani smo ob železnici, nasproti Bele dvorane, uredili novo vrtičkarsko naselje. V prvi fazi smo uredili 56 vrtičkov, kmalu pa jih bomo še 36. Nočemo jih urediti več, saj bi jih, če ne bi bilo interesa, le prerasel plevel. Ves čas vrtičke urejamo v skladu s povpra-
dolini na Lipi - zahod. »Leta 2012 smo pozvali najemnike na obeh omenjenih območjih, da uredijo okolico vrtičkov, odstranijo vse moteče objekte. Veseli smo bili, ker so vrtičkarji to upoštevali.« Verjetno je interes za najem občinskih vrtičkov velik tudi zato, ker so vsi dostopni z Lokalcem, tudi peš niso daleč. Tudi zato tovrstnih naselij ne želijo urejati daleč od mesta, saj
mo pomena vrtičarske dejavnosti tako z vidika samooskrbe s hrano kot tudi zdravega in koristnega preživljanja prostega časa. Zato je bila sprejeta odločitev, da uporabo vrtičkov na občinskih zemljiščih puščamo, dokler ne bo prišlo do gradenj na teh območjih, kar velja predvsem za območje Stare vasi. Z željo, da bo videz vrtičarskih naselij lepši, smo najemnikom
Branka Gradišnik: »Trudimo se, da vrtičkarska naselja niso videti neurejena.«
Velenje poskrbeli za urejanje vrtičkov pri podružničnih osnovnih šolah. Otroci ne le da pri delu v vrtu uživajo, spoznavajo tudi rastline, vedo, kako izgledajo, preden pristanejo na krožniku. In to je več kot vzgojno	n
Sto let Helene Ževart
Vitalna gospa, ki si veliko stvari 'poštima' še sama
Milena Krstič - Planinc
»Svojo penzijo imam, pridne otroke in kaj si lahko želiš še več?«
Velenje, 4. aprila - V petek, ko je Helena Ževart, vitalna gospa, ki jo poznajo številni Velenjčani, napolnila bogatih sto let, so ji ganljiv sprejem v Kolodvorski pripravili v Društvu upokojencev Velenje.
Rojena je bila v »Polhovi hiši« v desetčlanski družini, nedaleč stran, kjer danes živi. Pet otrok je rodila, štiri fante in dekle. Na vseh pet je ponosna. Skoraj četrt stoletja pa je že vdova.
pred vojno, s štirinajstimi leti je šla »služit« k Blatniku v Staro vas, kjer je delala v trgovini in gostilni. »Svojo penzijo imam, pridne otroke in kaj si lahko želiš še več?«
Ob jubileju so jo s pesmimi razveselile
lahko narediš povsod.«
Čestitali so ji številni, med njimi Vida Lesnik Polutnik, ki je zbor vodila v času, ko je vanj prišla Ževartova, s šopkom je prišel podžupan Srečko Korošec, pa predsednik sveta mestne četrti, v kateri živi gospa Helena, Marijan Nikolič in seveda predsednik društva upokojencev Črt Urbašek, pa še kdo.
Gotovo takega sprejema ni pričakovala, kar malo je bila presenečena nad pompom, ki se je dogajal okoli nje in zanjo. A ga je bila vesela.
Zdravje? »Do zdaj je bilo v redu. No, pa
Pri svojih letih si še sama 'rihta', kot je rekel eden od sinov, skuha in še za kakšno potrebno reč pa poskrbi hčerka. Da se ne da in da se tudi še ne bo kar tako vdala, pove to, da so ji pred enim letom operirali mreno. Zdaj bolje vidi. Ne pa toliko, da bi lahko še vedno reševala križanke, ki so bile njena strast celo življenje. Pravi, da tiste črke, ki bi jih morala napisati sama, niso problem, problem so tiste majcene, ki so uvod v gesla.
Trdo je delala celo življenje. Najraje, ko je bila mlada, na njivi. Delati je začela že
Mama Helena je bila nad sprejemom, ki so ji ga pripravili, ganjena.
pevke Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje, kjer je tudi sama prepevala polnih enajst let. Hvala, mama Helena, ji je na posebno naročilo zapel Srečko Marš. Vedno je rada pela in še zdaj je tako. »Ni lepšega, kot da si zapoješ. To
še zdaj bi bilo v redu, če ne bi imela tele punčke,« je rekla in pokazala na roko.
Veliko zdravja voščimo Heleni Ževart tudi v našem uredništvu.
■
V nedeljo referendum v Lučah
Volilni upravičenci o obvoznici, v vasi Luče še o kandidatu za novega občinskega svetnika
Tatjana Podgoršek
V občini Luče bo v nedeljo, 13. aprila, svetovalni referendum. Na njem se bo približno 1300 volilnih upravičencev lahko izreklo o referendumskem vprašanju: »Ali ste za čimprejšnje izvedbo obvoznice s protipoplavno ureditvijo, skladno z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče?«. Zanj se je odločil tamkajšnji občinski svet z veliko večino na eni od letošnjih sej po tem, ko je iz države kot nosilke projekta prišla pobuda o preverjanju podpore načrtovani izgradnji nove obvoznice s protipoplavnimi ureditvami med občani na najbolj demokratičen način. Kot smo že poročali, ji močno nasprotujejo v civilni iniciativi oziroma Združenju za trajnostni razvoj Luč. Hkrati z referendumom, ki bo »olajšal« občinsko blagajno za približno 10 tisoč evrov, bodo volilci v vasi Luče volili še nadomestnega člana občinskega sveta. Kandidat za svetniško mesto Francija Krivca, ki se je preselil v drugo okolje, je Boštjan Pahovnik. Kandidiral bo s podporo volilcev, stranke pa svojih predlogov
niso posredovale.
Lučki župan Ciril Rosc meni, da bo večina občanov podprla projekt, ker je v njem prepoznala številne prednosti za okolje. Poleg prometne razbremenitve prinaša boljšo kakovost življenja, možnost turističnega razvoja ob obvoznici, ne nazadnje tudi to, da bodo šele z nasipom Luče zaščitene pred naraslo reko Savinjo. »Na referendumu bo izražen javni interes. Čeprav so občinski sveti v različnih sestavih v minulih letih že večkrat nedvoumno podprli projekt, bodo na osnovi rezultatov nedeljskega referenduma olajšani tudi vsi nadaljnji koraki države, ki vodi projekt in ga v veliki meri tudi financira. Z referendumsko odločitvijo bodo ovržene različne interpretacije o večinski podpori izvedbe lučke obvoznice s protipoplavnimi ureditvami. Čeprav referendumski rezultati za občinski svet niso zavezujoči, bodo imeli dovolj veliko težo, da pri odločanju ne bo mogel nihče mimo njih,« pravi Rosc. Hkrati poziva občane, da se referenduma udeležijo v čim večjem številu in jasno izrazijo svojo demokratično odločitev, ki bo imela gotovo dolgoročne posledice za razvoj kraja v prihodnje.