by post bs b pStibdičAl, CJBT(}g'Ory
Let0 XX.	MAJ,	1971	ŠTEVILKA	S
felSLI
>;
>*
>:
>;
$
>:
>:
i
>:
>:
i
f.
i
d
l
>:
MISLI
(Thoughta)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★
Ustanovljen leta 1952 ★
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth St.,
Point Piper, N.S.W.t 2027 Tel.: 361525 ★
Naročnina $3.00
Čez morje $ 4.00
★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, N.S.W. 2192. Tel. 759 7094
NOVA KNJIGA PISATELJA KARLA MAUSERJA
KULTURNA AKCIJA v Argentini nam je poslala nekaj izvodov najnovejše Mauserjeve knjige: NA OZARAH. Prinaša nam dolgo verigo krasnih črtic, ki so izšle izpod peresa našega tako priljubljenega pisatelja.
NA OZARAH je 25. knjiga Karla Mauserja in je prišla na dan za 25-letnico njegovega pisateljevanja v zdomstvu. Knjigo je uredil prof. Janez Sever v Clevelandu^ šteje 374 strani. Ob koncu je pesnik dr. Tine Debeljak dodal nekaj zelo zanimivih podatkov o Mauserju. Po “poklicu” je Mauser delavec, zaposlen v tovarni za svedre. Iw* številno družino. Že leta 1953 je nekje zapisal: “Jaz delam v tovarni vsak dan po osem ur in v soboto po pet. Za pisanje so pa noči in redke proste ure . . .”
Knjiga NA OZARAH je na ponudbo pri MISLIH za ceno $ 3. Poštnina posebej: od 30 do 70 c. Daljava odločuje.
MEDDOBJE, leto XI,št.3. Splošnokulturna revija. Ta zvezek je 74. publikacija Slovenske Kulturne Akcije v Argentini. (Po treh mesecih potovanja ga nam je pošta končno dostavila)
Iz vsebine: pesmi Vladimirja Kosa, Japonska, na 3 straneh;
leposlovje z naslovom STRAST, Frank B. Bukvicl “Naš izseljenski tu in sedaj”, Vinko Brumen; “Razvoj revolucionarne misli”, Mirko Gogala “GLOSE” govore o Beethovenu in Prešernu, o rajnem dr. Andreju Gosarju in še kaj.
Cena zvezku je $2.
KNJIGE DOBITE PRI MISLIH
SHEPHERD OF THE WILDERNESS — angleS-ka knjiga o Baragu — $ 1.
“SRCE V SREDINI”, spisal Vinko Brumen. Življenje in delo dr. Janeza Evangelista Kreka. Vezana $4, broširana $3.
SKORAJ 50 LET. — Misijonski spomini sestre Ksaverije Pirc. Z mnogimi krasnimi slikami. — S poštnino $ 2.
BARAGA — slovenska knjiga, spisala Jaklič in Šolar. — $ 1, poštnina 40c.
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA — povest, spisal Marijan Marolt — $ 3. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — $ 1.50.
ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Spisal dr. Filip Žakelj. Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. — $ 2, poštnina 40 c.
shepherd^pP^
• the n,
vvilderness
by BERNARD J. LAMBERT
leto xx.
MAJ, 1971
ŠTEVILKA 5
BESEDA ZA DAN NAŠIH MATER
Iz govora Marijana Peršiča 1970, Melbourne
NASA SLOMŠKOVA ŠOLA v Melbournu tudi etos ni pozabila na svoje mamice. Pripravila vam Je> kakor že dela leta sem, skromno, a prisrčno akademijo, želi vas razveseliti ob praznovanju neva naših mater.
čeprav je že zelo dolgo, ko sem nehal trgati lace na šolskih klopeh, sem z veseljem sprejel Povabilo, da po svoje sodelujem pri tej akademiji. °bil sem nalogo, da napravim kratek uvodni na-
&ovor.
V	presežnem delu sveta, ki se prišteva k za-Padni kulturi, je vsako leto druga nedelja v maju P°svečena materam. Leksikon nam pove, da je Namislila praznovanje materinskega dne neka Miss nn Jarvis iz Filadelfije v ameriških Združenih zavah. Ta zamisel je postala tako popularna, da
obe zakonodajni hiši v Washingtonu 10. maja 3 sprejeli odločitev, da se ima druga nedelja 'fiaju vsako leto smatrati kot praznik v počasti-ev materinstva.
Ta ideja o proslavi materinstva se je razširila
*	Združenih držav v vse dele Evrope in je našla °bok odmev tudi v naši rojstni domovini. Naše astvo doma je pričelo še s posebno ljubeznijo dol" aV^8ti dan naših mater, saj smo Slovenci za-stQZen* prav našim materam za svoj narodni oble •	ne	bilo slovenskih mater, ki so ohranja-
da'*1 pret^aja*e slovensko govorico in pesem iz ro-v r°d, bi danes ne bilo več slovenskega naroda a Zemljepisni mapi.
Kaj naj rečemo o slovenski materi v nedomačem svetu in še posebej v izseljenstvu?
Takoj uvidimo, da njena naloga ni lahka. Znašla se je v tuji zemlji, med tujimi ljudmi, sredi neznanih običajev. Znašla se je v časih, ko se podirajo mnoge doslej priznane nravstvene vrednote. Medsebojno spoštovanje v družini in izven nje je postalo starpmodno. Pod geslom svobodnjaštva in neomejene svojevoljnosti umetnost ruši temelje zapadne krščanske kulture. Mati mora vzgajati naraščaj v visoko razvitem kramarskem svetu, kjer se cenita laž in prevara, ki naj pomagata ljudem na poti do denarnega uspeha.
Današnja naša mati stoji pred vprašanjem, kako se prilagoditi razmeram in ohraniti ravnotežje, da obdrži otroke na pravi poti in jih ne oaoi-je od sebe ter prepusti raznim zablodam. Za mnoge je to vprašanje še toliko večje, ker morajo na posel izven doma, da tako povečajo dohodke družine.
Niso lahke naloge mater v takih razmerah, to da ako bo naša današnja mati ostala trdna in klena, kot so bile njene prednice, se nam ni bati bodočnosti. Ako bo svoje otroke vzgajala v pravem duhu, predvsem v duhu krščanskih načel, ako jim bo lahko pokazala, da so potomci kulturnega in delavnega naroda, ako jih bo naučila ljubiti slovensko besedo, slovensko pesem — ljubiti poleg nove domovine tudi snežne gore, zelene gorice in plavo morje naše rojstne domovine — bo današnja slovenska mati v izseljenstvu ostala enakovredna naslednica slovenskih mater naše preteklosti.
OB PODOBI MARIJE POMAGAJ
Matt Tekavec:
ŽUPNIK NEKE CERKVE v New Yorku je pred več leti opazoval mladeniča, ki je teden za tednom redno prihajal v njegovo cerkev. Videl ga je, kako je goreče molil pred kipom Matere božje. Nekega dne ga je srečal pred cerkvijo. Bil je vesel, da je našel priliko se s tem mladeničem srečati in z njim govoriti. Ganila ga je njegova globoka pobožnost do Marije.
“Ali živiš v bližini naše cerkve?” ga je nagovoril župnik.
“Ne, ampak rad pridem enkrat na teden sem in imam poseben vzrok za to.” je fant odgovoril.
“Smem vprašati za ta vzrok” je radovedno nadaljeval župnik.
“Father, rad vam povem in upam, da boste molili zame. Kmalu bom slep na obeh očeh. To sem povedal svojemu spovedniku. Ta mi je svetoval, da naj dolgo gledam na neko lepo podobo Matere
božje, da si bom vtisnil v spomin nje podobo, ko ne bom več mogel videti s telesnimi očmi. Iskal sem Marijino podobo v vseh cerkvah, končno sem našel v tej cerkvi takšno, kakršne še nisem nikjer videl. Zato hodim semkaj, da se mi ta podoba vtisne v dušo — v spomin — da mi bo luč v temi, ko mi bo ugasnil vid. Takrat mi bo Marija duhovno lajšala in mi razsvetljevala pot do končnega cilja mojega življenja.”
Ganljiva zgodba, ki mi	sedaj	prihaja na	misel,
ko	Slovenci postavljamo kapelo	v baziliki	Brez-
madežnega Spočetja, ameriškem narodnem svetišču v Washingtonu, D.C. Na oltarju te kapele bo čudovita slika zavetnice Slovencev — Marije Pomagaj.
Tudi drugi narodi so v	okvir	te bazilike	postavili	oltarje v čast Mariji.	Prav	tako tudi	razne
organizacije in cerkveni redovi so postavili v svetišče znane s češčenjem obdane Marijine podobe.
1
Kot Slovence nas bo zanimalo, kdo je sprožil ln kdaj se je začela zamisel za slovensko kapelo v tem svetišču. Tukaj rojeni Slovenec, ki odlično obvlada našo govorico, je bil več let urednik naše verske revije “Ave Marija”, p. Martin Stepanič Je v decembrski izdaji leta 1946 na strani 19 in 20 P°d zaglavjem “Križem kraljestva križa” objavil, da znani New York Times svetuje ameriški vladi, da bi se morala oficielno zavzeti za narodno katoliško svetišče. Po tem sporočilu pa urednik zaključuje;
“Ali bi ne bilo lepo, ako bi mogli ameriški Slovenci plačati za kapelico ali oltar v čast naši slovenski Mariji Pomagaj? Vsak Slovenec bi bil Jahko ponosen, ako bi bila postavljena prelepa sli-*a slovenske Marije Pomagaj v Marijinem narod-nem svetišču v Washingtonu. Nemara bi se preveč Pričakovalo od našega slovenskega ljudstva, da bi nabrali zadosti denarja za kapelico, oltar ali kaj Podobnega v tem svetišču.”
Minilo je čez dvajset let, odkar je bila ta za-Jttlsel in želja objavljena. Imel sem srečo, da sem '1 dvakrat v tem svetišču. Takrat smo se razgo-Varjali> da bi bilo lepo, če bi tudi Slovenci imeli v e® veličastnem Marijinem svetišču svojo kapelo. aJ bo čast in priznanje organizaciji Slovenske enske Zveze, da se je na konvenciji, ki se je vr-s‘a v Washingtonu, zavzela za to, da pride v tej ba-nki do izraza tudi slovensko češčenje in ljubezen t° Marije Pomagaj P. dr. Hugo Bren, ki je le a 1953 umrl v Rimu, je kot urednik revije “Ave
arija” leta 1923 dal na ovitek podobo Marije
•t O"*
omagaj. Za to priliko je za uvodnik na prvi stra-1 Januarske številke 1923 napisal lep uvodnik z lovom: “Marija Pomagaj”. Naj tukaj ponovim °mek iz tega uvodnika:
,v ‘Veliko umetnejših in neprimerno dragoceni'*1 Marijinih podob poznam, a take, ki bi jo kot našo mater lepše predstavljala, nobene, j vem, zakaj ne. Nikoli otroku podoba matere Pse ne zasvita v duši, kot se v bridki urah živ-S0KJa’ ^o nima človeka, ki bi mu sočutno obrisal ^ /;*• V takih trenutkih zapuščenosti človek naj->'ok Ve’ kaj Je ljubeža mati' Takrat, ko je podal lte 0 sv°ji materi, bi slikar moral vzeti čopič v ro-j ’	bi jo mogel nazorno predočiti. Slikar brez-
ri] 8	milostne podobe Leopold Layer je to sto-
n,at ^ato je Marija Pomagaj na Brezjah glede
inske miline morebiti edinstvena na svetu.”
Vj	je prizid kapelice Marije Pomagaj k cerk-
cjj ,V' ^ida na Brezjah leta 1800, ki jo je priklju-pa X^Pn*k Urbanc Ažbe, v zvezi tudi s tem, da je "ik	Vil.	v	istem	letu	določil	24.	maj	za	praz-
sih’	‘j6 Pomagaj v tistih nemirnih vojnih ča-
V	omenjenem članku pisatelj omenja nekaj zgodovinskih podatkov o slikarju Leopoldu Lay-erju. Slikar je .bil zaradi ponarejanja denarja obsojen na smrt. Zaobljubil se je, če bo rešen, da bo daroval kapelici to podobo Marije Pomagaj in njeno notranjost poslikal. Na ometu so potem slike precej obledele, a vendar so bile vidne še 100 let pozneje. V latinskem jeziku je na steno napisal : “Leopold Layer, pinxit anno 1840. ex veto.” Slikar je sliko Marije Pamagaj osebno prinesel na Brezje, kjer je bila takoj postavljena na oltar V kapelici takratne cerkvice. Sedanja mogočna cerkev je kapelico sprejela v svoje obzidje.
Po načrtih Znanega mojstra arhitekta Josipa Plečnika so notranjost kapelice nekaj let po drugi svetovni vojski preuredili.
Kdaj je bila podoba brezjanske Marije Pomagaj narejena, ni točno znano. Nekateri so celo mnenja, da jo je silkal v ječi z verigami na rokah. A slika je še sedaj po tolikih letih tako sveža, kot bi pravkar bila naslikana.
Ni. nobenega dvoma, da med vsemi podobami Marije pri slovenskem narodu ni nobena tako priljubljena in češčena kot je brezjanska Marija Pomagaj. V narodno dušo se je vtisnila tako globoko, da mu je zvezda vodnica, luč, ki sije v temo življenja v domovini in v tujini. — AM.SL.
“MOJE ŽIVLJENJE” - PETO POGLA VJE
Ivan Cankar
KO SEM BIL DOVRŠIL drugo šolsko leto, so ne napravili za ministranta. Še zdaj se mi zdi, kakor da mi je prepojil srce in dušo tisti omamni vonj po žlahtnem kadilu. Bil sem očiščen, vseh grehov za zmerom odvezan, oltarju samemu posvečen. Nikoli popprej in nikoli pozneje nisem bil tako miren in srečen kakor v tistem blagoslovljenem letu.
Ob novi maši, ki jo je stregel ml«d in lep gospod, sem služil za malega ministranta. Prenašal sem debelo in težko evangeljsko knjigo. Pot mi je lil curkoma po vročih licih; truden nisem bil toliko, toda lačen. Takrat smo živeli ob koruznem močniku; jaz pa sem imel bistre, vsega lepega željne oči in imel sem bogate sanje.
Po maši se je okrenil mladi gospod in se je sklonil k meni, ker sem bil majhen.
“Na še ti!”
In <lal mi je svetel groš, čisto nov.
Do tiste ure še nikoli nisem imel groša v roki. 0 veliki noči in o božiču sem imel krajcar, premoženje, s katerim sem natanko in skrbljivo ugibal, kaj bi z njim. Groš je bil bogastvo, daleč onkraj ciljev in sanj. I)a se sanjati o zlatih gradovih, da se sanjati o samih nebesih, o grošu ne.
Prva misel v presilnem zavzetju je bila:
“Teci k materi . . . mati se bo sama razjokala ob tolikem čudesu!”
Stopil -sem iz zakristije na sončno cesto. Tam, vse okrog ccerkve in še globoko pod klanec, so se vrstili štanti drug- za drugim. Bahavo obloženi si bili z vsemi sladkostmi tega sveta; bele platnene strehe so veselo pofrfotavale v toplem vetru. Kaj vse je bilo tam! človek, poželi si, vzemi! Pomaranče, rumene in sočne, kakor o veliki noči; piškoti, bonboni vseh sort, beli, rumeni, rdeči — kam bi posegla ta uboga roka? V veliki škatli so bili dateljni, svetili so se rosni, vabili so, temnobakreni, zapeljivi, pregrešni. Kakšni so pač dateljni v ustih?
“Saj imaš groš! Saj je tvoj ta groš,, ki ga v pesti tiščiš!”
Sklonil sem se kakor pod udarcem; ko sem se ozrl plah, ni bilo nikogar, da bi spregovoril tiste hudodelne besede. Šel sem dalje, po klancu nizdol; «rce mi je bilo težko in žalostno, kakor nikoli; in sonce samo ni več sijalo in ljudje so bili pusti in štanti prazni.
Pod klancem sem se zaobrnil sunkoma. Tam je stalo drobno dekletce v kratkem pisanem krilu; gledalo je modro predse, z obema tenkima rokama je držala datelj, en sam datelj; meso je bilo rumeno in sočno kakor med, kazalo se je dolgo, navzdolž precepljeno jedro.
“Dajte mi dateljnov!” sem ukazal pred štan-tom in sem trepetal v omotici.
“Za koliko?” je vprašala debela ženska in je posegla v škatlo z mesnato, potno roko.
“Za groš ... za čisto nov groš!”
Ko sem tako odgovoril, se mi je zdelo, da je govoril za mojim hrbtom nekdo drug, s čisto tujim, globokim in grdim glasom.
Dateljni so	bili mastni,	koj so se prijeli	potne
dlani. Pokusil	sem prvega: sočno, cukreno	meso
se je prijelo tudi usten in zob. Izpljunil sem vse, gladko lupino, cukreno meso in precepljeno jedro-Nato sem tekel po klancu in tiščal v pesti vso tisto nagnusno, mastno kepo, dokler je nisem za-lučal v potok ter si umil obedve roki.
Nato sem legel v travo in molil, da bi umrl.
Mati je koruzni močnik, od dne do dne, od tedna do tedna; morda že več ne ve, da je bel kruh kje na svetu. In jaz jem dateljne! Za groš dateljnov, teh rumenih, cukrenih! Na srcu mi je ležal kamen; težak je bil in strašen; in še sol* je bilo sram, da bi mi segle v oči.
Prišel sem	domov že	daleč po kosilu.	Mati
mi	je prinesla	ješprenja,	ki sem ga jedel	rad;
komaj sem pokusil, že sem položil na mizo leseno žlico, mrzel pot je oblil curkoma po vsem životu.
“Kaj ti	je?”	je vzkliknila	mati vsa	plaha.
Nisem si je	upal	pogledati, ker	sem vedel,	da bi
takoj umrl, če bi	videl tiste oči,	ki so tako	zvesto
izpraševale, da se je človek izpovedal do kraja, ko sam ni vedel kako. Ali nagnila se je k meni, Vzdignila mi	je obraz z obema	rokama in	videl
semo jo, vso belo, kakor od milosti božje obžarjeno.
“Mati, joj, mati!”
Udaril sem s čelom ob mizo in nisem vedel ničesar več. Ko sem se vzdramil, je bil materin °braz resen in bolan.
“Povej!” je ukazala.
In izpovedal sem se, kakor pred izpovednikom 'n Rogom samim.
“Dali so mi groš, čisto nov, svetel groš. Pa vam ga nisem prinesel, še povedati vam nisem m>slil, zapravil sem ga po hudobnem, dateljnov sem si kupil! Nič ne bodite jezni, saj bom umrl!”
Takrat se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Ma-h me je prijela narahlo za obedve roki, šla je z menoj preko izbe v kot pred razpelo, tam me -1® pokrižala trikrat po vrsti.
“Ti moj fant!” je rekla. Nato je naglas zajokala, sam ne vem zakaj.
MATERI
Vida Tauferjeva
Na novo je pomlad mi prebudila otožne vzdihe trudnega srca, k gomili tvoji sem telo nagnila in misel je razgrebla črna tla.
(	,	4%	;' *:
Spomini nate so se zaostrili, klečala sem pred tvojimi očmi,
S teboj pogledi v večnost so tonili, iskati ti za zadnjo pot moči.
Molitve so mi ustne šepetale, prosile vroče zate so Boga, a mrzle roke so ti trepetale, poslavljale se tiho od sveta.
S poljubi sem ti ves obraz pokrila, vsa strta sopla tvoje sem ime.
Z očmi mi nisi več odgovorila, razlilo se je v meni vse gorje.
Spoznala sem, da nisi nič več moja, da duša tvoja večnosti žari in sije kakor zvezda v svet pokoja, zamaknjena v popolnost vseh stvari.
SLIKA MATERE
Franc Plesničar, Kew
NA OVrTKU LETOŠNJIH “MISLI” gledam sliko matere. Razmišljam, kar sem bral o tej sliki v januarski številki. Izrečena je bila želja, da bi Se ob tej sliki zamislili v prvi vrsti tisti, ki so °dšli daleč preko domačih mej živi in zdravi, morda lz potrebe, morda le za boljšim zaslužkom — pa So sam Rog ve zakaj pozabili na mater. . .
V	tem pogledu pričakujoče matere vidim ne Sai*io žalost, vidim nekaj velikega svetlega: upa-nje! Morda se bo pa le oglasil sin? Jutri mi v PJsmu pošlje pozdrave, ali pa vsaj po znancih in Prijateljih. Morda me celo presenetljivo razveseli 1 obiskom. Toliko možnosti za upanje le še imajo take matere.
Ob pogledu na to sliko sem z mislijo obiskal ' 0mačo vas, faro in vso Slovenijo. Videl sem na lsoče mater, žalujočih, pa brez upanja, da se ogla-sin, da jo objame mož, da se ji hčerka prisloni . P^sini. Ti mladi fantje in možje in dekleta niso s'’ čez morje, niso pozabili svojih mater, bili so Polni ljubezni do njih in do domačega kraja. Ven-ar so bili s silo odtrgani od vsega — kruto pokorjeni leže v domačih gozdovih.
Tisočim mater se je spremenila smer pogleda. Vsako upanje je izginilo. Ostala je poslednja želja: Kam ste zakopali moža, v katero brezdno pahnili sina, kje mi počiva hči?Slik tako vprašujočih mater tam ne prinašajo časopisi in revije, še vprašanj samih ne. Ta žalujoča množica ne sme kaj takega vprašati, ker ga ni pravdnika, da bi mogel vsaj delno opravičiti ta Kajnov zločin. Kje so ogromni grobovi, ki v njih počiva dvanajst tisoč slovenskih mladih življenje? Neštete matere že 25 let zaman čakajo na odgovor — molče, ker glasno vprašati ne smejo. O tej bolečini jim je prepovedano govoriti.
Kako moremo to pozabiti? Kako naj se pridružimo tistim, ki krvnikom skoraj ene generacije Slovencev pomagajo vzdrževati diktaturo nad našim narodom?
Čas seveda gre svojo pot. Vrste žalujočih slovenski mater se redčijo. Oči se jim zapirajo, roke so nepremično sklenjene, lepe duše odplavajo med svoje, kamor so si še edino želele. Zanje je že, za narod še bo obveljalo ob svojem času:
Minila je žalost, trpljenja ni več, krvniku čas božji razdrobil je meč.
|	P. BAZILIJ \
I	SPET	TIPKA |
i	j
i	j
Baraga House
19 A’Becket» Street, Kew, Victoria, 3101 Tel. 86 8118 in 86 7787
*	PA NAJ ZOPET ZAČNEM z našo Adelaido, kjer na zemljišču poleg društvene dvorane raste slovenski verski center. Sicer je stara hiša, kot ste videli na sliki, že zdavnaj zrasla (seveda brez patra med dimniki), a zdaj dobiva vedno bolj značaj tega, za kar smo jo kupili. Vse nam pove napis ob vhodu: Slovenski katoliški center sv. Družine —Holy Family Slovene Mission. Vrata desne sobe nosijo napis: Duhovniška pisarna, vrata leve sobe pa: Kapela sv. Družine. Torej gre zares: niso bile samo pobožne želje. . .
Eden najlepših dni, kar hodim v Južno Avstralijo, je bil torek po veliki noči 13. aprila. V naši slovenski kapelici sem prvič opravil sveto mašo. Dvanajst se nas je zbralo okrog preprostega oltarja ob sedmih zvečer, sveto daritev sem opravil Bogu v zahvalo in po namenih vseh dobrotnikov naše nove ustanove.
Kapelica je res skromna, a prijetno domača in sem prepričan, da se bo priljubila vsem, ki jo bodo obiskali. Ni dosti prostora v njej, saj je običajna soba. A sleherni dan med duhovnikovim obiskom (dokler ne dobi Južna Avstralija lastnega slovenskega pastirja) se bo v njej lahko zbrala druga slovenska družina, da prisostvuje maši po svojih namenih. — Kapela bo kratkem dobila tudi pobodo svete Družine, ki mi jo je ob zadnjem obisku Ballarata obljubil g. Stanko Zemljak.
Tudi pisarna, ki je obenem duhovnikov stan, je že opremljena. Nekaj je bilo treba kupiti, nekaj sem pripeljal i7 Melbourne, nekaj pa sem dobil od dobrih ljudi. Tudi telefon že deluje. Ade-laidski Slovenci naj si zapišejo številko: 47 5733, da se je lahko poslužijo v času rednega obiska duhovnika. Pisma pa naj naslavljajo na: Slovene Mission, 47 Young Ave., West Hindmarsh, S.A. 5007.
Doslej sttio za adelaidski verski center nabrali kar lepo vsoto: $ 1,556,21 — darovi prvih desetih mesecev, kar smo hišo in zemljo kupili. Bog blagoslovi vse, ki jim je naš center pri srcu!
Ker smo že pri Adelaidi: na četrto nedeljo v maju, 23. maja, bo zopet redna slovenska maša v cerkvi Srca Jezusovega, Hindmarsh, ob štirih popoldne. Maj ima pet nedelj, ne zamenjajte četrte z zadnjo!
★ Velikonočni prazniki so za nami. Imeli smo krasno vreme, da takega aprila menda v Avstraliji dolgo ne pomnijo. Obredi so lepo potekli in lepo število vernikov se jih je udeležilo. Zlasti na veliko soboto zvečer na prostem pri lurški votlini je bil obisk zelo zadovoljiv, k čemur je pripomoglo tudi krasno vreme. Božji grob je bil lepo urejen, Vstajenje in vstajenjska procesija nam je ob ubranem petju velikonočnih pesmi pričarala vsaj delček velike noči v domovini. Prisrčna zahvala vsem, ki ste sodelovali pri velikonočnih obredih, zlasti pevskemu zboru.
V	velikonočnih kuvertah smo za cerkvico nabrali doslej $ 740-57 a darovi še prihajajo. Nabirka velikega petka za ohranjevanje svetih krajev je bila $ 26.71, za postno akcijo “Project Compas-sion” pa so naše družine po šparovčkih nabrale za najpotrebnejše na svetu $138.74. Iskren Bog plačaj vsem dobrotnikom!
* Zdaj pa naj začnem s krsti: 14. marca je krstna voda oblila Tanko Marijo, novo članico družine Slavka Ovčaka in Marije r. Prosen, Hawthorn. Iz istega okraja so 20. marca prinesli h krstu Karin Anico, hčerko Mirka Plačka in Anice r. Gadanec.
— Dva krsta sta bila 21. marca: Barbara Amalija je razveselila družino Vladimirja Marinčiča in Barbare r. Škerlj (Coburg), Roger Marjan pa družino Emila Fatoviča in Stanislave r. Brožič (Ehvood)-
— 27. marca zopet dva krsta: iz Malverna so prinesli Pavla Roberta, novega člana družine Ivana Sabola in Angele r. Hedrič, iz Seddona pa Tanjo Marijo, novo članico družine Franja Peteta in Irene r. Schwed. — Ljubki dvojčici je dobila družina Franca Zadela in Dore r. Fabec, Avondale Heights: Marija in Irena sta bili krščeni 3. aprila.
— Pri obredih velike sobote je letos krstna voda oblila Marijo Magdaleno, ki jo je iz West New-porta prinesla družina Jožeta Smoleta in Štefanije r. Kavčnik. — Na velikonočno nedeljo so bili trije krsti: Srečko Brožič in Majda r. Uljančič iz Pascoe Vale sta dobila Roberta Petra, Ambrož Ta-bain in Angela r. Vuleta iz East Malverna Marijo, Zvonko Banfič in Georga r. Maček iz North Altone pa Višnjo Georgo. — 17. aprila je bil krst Suzane Katarine, ki je novi prirastek družine Ivana Poščiča in Marije r. Anjelič, Essendon. — Isti par je botroval 24. aprila dvema krščenkama naenkrat: Tanja Ana je prvorojenka družine Ivana Smrdel* in Emilije r. Kapelj, Nataša Frančiška pa je razve-
selila družino Silvestra Kristana in Milke r. Mezgec. Prinesli so ju iz North Essendona. •—
Tri krste moram omeniti tudi v Južni Avstraliji, dva od teh v Adelaidi: Boris Ceglar in Bever-ley r. Etaerson sta dobila prvorojenca, ki je bil februarja v cerkvi njune poroke (Brighton) krščen za Aarona Johna. — Prvorojenka pa je razveselila družinico Slavka Gabrovška in Kristine r. Szaehnowicz: pri krstu v Brooklyn Parku je 14. ftiarca dobifa ime po mamici: Kristina. — V naselbini naših sadjarjev, Rerri, S.A., sem pri svojem zadnjem obisku 29. marca krstil novo članico družine Emila Kregarja in Sonje r. Čebin: nosila bo ifile Tammy Diane,
* Poroke bi omenil tri: 20. marca sta si pred našim oltarjem obljubila zvestobo Franc Gostan in Amalija Princi. Ženin je bil rojen in krščen v Od-rar>cih v Prekmurju, nevesta je iz Varaždina. — 17., marca sta si podala roke Jožef Urbančič in Eli-*abeth Healy. Ženin je iz Kala in krščen v Košani, Nevesta je irskega rodu. — Isti dan sta se poročila *Udi Franc Repina in Ivanka Lah r. Miklavc. Že-nin je bil rojen v Gradiški in krščen v Spodnji Kungoti, nevestin rojstni kraj je Lehen in krščena Je bila v Ribnici na Pohorju. Prvega moža Stanisla-Va sem pokopal v februarju 1968, kmalu po prihodu Lahove družine v Avstralijo.
* Žal mora krstom in porokam slediti tudi poročilo o dveh smrtih, ena v S.A., druga v VIC.
Pri marčevem obisku Adeleide sem zvedel, da Je 2. februarja v Prospectu umrl Franc Persolja. že delj časa je bolehal za astmo. Ker je živel sam, So Ra našli mrtvega šele po več dneh. Po vsej verjetnosti mu je odpovedalo srce. Pogreb je bil v to-rek 9. februarja na West Terrace Cemetery.
Pokojni Franc je bil rojen 21. aprila 1906 na Primorskem, v kraju Kojsko. Leta 1945 se je v Dorici poročil z Olgo r. Komjanc, leto kasneje je °dšel v Italijo. Emigriral je najprej v Južno Ame-riko, bil v Argentini in Peruju, leta 1952 je prišel v Avstralijo, kamor mu je leto kasneje sledila rUžina. Bil je zaposlen v gradbeni stroki.
V	Melbournu smo imeli v naši cerkvi krsto od °etrtka na petek 2. aprila, ko je bila maša zadušna s pogrebom na keilorsko pokopališče med slo-yenske grobove. Zapustil nas je komaj 32-letni mož ln oče Ivan Medved. V ponedeljek 29. marca zjutraj Se Je peljal s kolesom na delo, pa ga je tako ne-^ečno podrl avto, da je naslednji dan v Alfred °spitalu podlegel težkim poškodbam.
Pokojni Ivan je bil rojen 29. septembra 1938 v
Sin
dv,
Jem vrhu v Beli krajini, kjer zapušča starše,
1967
e sestri in brata. Poročil se je v Vinici maja
vrha. Z ženo in sinčkom Ivanom se je 1969 (odpravil v Avstralijo) ter dospel v Melborne na ladji “Achille Lauro” 30. julija. Nastanili so se v Moo-rabbinu, kjer žive sorodniki. Žal je smrtna nesreča preprečila vse načrte mlade izseljenske družine.
it Kako bo uspela Materinska proslava na prvo
nedeljo v maju, danes še ne morem reči. Prepričan pa sem, da bodo otroški nastopi na odru fletni, kakor so bili vedno doslej. Naj tu še enkrat objavim, da bom otrokom v zahvalo za materinsko prireditev pokazal tretjo majsko nedeljo (16. maja) po deseti maši Walt Disneyevo celourno risanko “Dumbo”. Morda pridejo majske “Misli” pred tem datumom v roke bralcev, pa bo še kdo porabil priliko in pripeljal svoje otroke k predstavi.
* Med letošnjimi kandidatinjami za “Miss Teenage of Victoria” je tudi med nami dobro poznana Magda Mesarjeva. Že pridno in uspešno zbira med rojaki prispevke za Royal Women’s Hospital, v čigar korist je natečaj prirejen. Brez dvoma ji iz srca želimo, da bi dosegla prvo mesto.
it Naše nogometno moštvo “KEW-SLOVENE” je pod spozorstvom Slovenskega društva Melbourne zopet začelo. Upamo, da se bodo fantje tudi v svojem drugem letu člastva Viktorijske nogometne federacije dobro izkazali Ohranili so lansko igrišče: No. 2 Oval, Yarra Bend Park. Dostop je iz Heidelberg Road, Fairfield.	Mimo bolnišce	in ženske kaznilnice se zavije na	desno.
Doslej so v novi sezoni odigrali tri igre: Prvo so izgubili (2:3) z moštvom Regent, drugo dobili (0:11) z Reservoirjem, tretjo zopet izgubili (0:2) z moštvom Royal Park. — 2. maja igrajo z moštvom Diamond Creek (Cup Round T) na našem igrišču, 9. maja igrajo s	Carlt-om,	16.	maja	z
Diamond Creek (na našem igrišču),	23.	maja	s
Keon Park, 30. maja z East Carlton (na našem igrišču, 9. maja igrajo s Carltonom, 16. maja z me se veselej začno ob treh popoldne.
Fantje, obilo sreče pri tekmah! Pa tudi mnogo dobre volje in potrpljenja pri resnem treningu!
★ Prvo šmarnično pobožnost bomo imeli na nedeljo 2. maja ob pol osmih zvečer, ostale nedelje jo bomo združili z deseto mašo. Kdaj bodo šmarnice čez teden, bomo sproti objavili pri nedeljskih mašah. Za enkrat sta gotova datuma petka 21. in 28. maja, ter zapovedan praznik vnebohoda Gospodovega (četrtek 20. maja), ko bomo šmarnice združili z večerno mašo. Večerna maša je tudi prvi petek v juniju (4. junija). Vabljeni!
z Marijo Kobe, ki je prav tako iz Sinjega
Konec str. 137
O TEM MI MATI NI GOVORILA
Abigail Van Buren — Reader’s Digest
Članek je pisan za deklice okoli 16. leta. Žal, hčerke naših družin ne bodo brale. Naj berejo v«aj njihove matere, potem povedo hčerkam. Naj ne čakajo, da bi jim hčerke očitale: tega mi niii nikoli povedala . . . Ur.
DEKLETA, KI SO TELESNO bogato obdarjene, so pač lahko na to ponosne. Ni pa vse zlato, kar se sveti. Dobro prsate bodo zalezovali in jim požvigavali. Ni treba vprašati, kdo. Toda zanimanje za taka dekleta je lahko tako presneto zdravo, da brž postane nezdravo. Volkovi in “no-goodni-ki”, ki jim gre za golo spolnost, se bodo drenjali na stopnicah pred tvojim stanovanjem in moledovali za sestanek. Je pa to tiste vrste zanimanje, ki ga pametno dekle jako lahko pogreša.
Problem je ta: dekle ki je dobro razvita telesno, nikoli ne more vedeti, če fant sili za njo, ker jo ima rad, ali pa le zato, da se bo nekoč v družbi sebi enakih širokoustil, kakšno “divje telo” je imel s seboj oni večer — ali noč. Je že res, vsakega fanta ne gre tako sumničiti. Vendar drži, da je sumničenje zelo pogosto na mestu. Tako pogosto, da je lahko v tolažbo tistim dekletom, ki so svoje prsi v “Ploski vasi” dobile . . .
Dekleta me sprašujejo, če kaže dajati fantom mere lastne telesnosti. Moj odgovor je: samo v primeru, da ti hoče fant splesti jopico — sviter!
“Če me hoče poljubiti že na prvem sestanku, ali naj mu dovolim? če mu ne< me morda nikoli več ne bo vzel ven?”
Dekleta, nehajte mi s tem! Dostojno dekle ne bo delilo poljubov na prvem sestanku. Poljub mora nekaj pomeniti. Ne razmetavaj jih kot slamice za limonado!
Filmska zvezda Greta Garbo je bila skrivnostna, intrigantna, samosvoja, nekaj posebnega. Intrige imajo na sestankih velike vloge. Nobena dobra zgodba ne pove vsega takoj. Vzbuja radovednost, kaj se bo zgodilo bolj proti koncu. Naj fant potrpežljivo čaka na prvi zaresen poljub! če zasluži, da ga imaš rada, te bo za to spoštoval. Čutil bo, da si nekaj posebnega.
“Ali naj hodim z nekom stalno — in samo z njim?”
Poglejmo temu vprašanju v oči, kakor konju za zobe!
Hoditi z nekom stalno, redno, pomeni, da se z drugimi sploh nočeš družiti. Le enega se hočeš držati. Toda kako boš tistega enega do dobra spoznala če se vseh drugih ogiblješ? Ali kupiš tudi prvi par čevljev, ki si jih poskusila obuti?
Morda tisti edini nekaj časa res kaže, da je imenitna izbira. Kaj pa če le kdaj naletiš na drugega, ki bo zbudil tvoje zanimanje? Toda ti si že vklenjena! Pa še vsa nezrela!
Hoditi z nekom redno in stalno, dokler nisi do kraja dozorela, ni zdravo. Je tudi nevarno, če si z roko v roki z enim dolgo, bosta kmalu tudi z licem pri licu — in kdo ne ve, kam to vodi? V nesrečo pač!
Nikar se ne spuščaj v nadčloveške skušnjave! Ogibaj se stalnih nastav, dokler nisi dozorela za končno navezanost na enega. Do tedaj — bodi družabna in se drži druščine.
Veš, treba je zelo odločne glave, da moreš imeti pod nadzorstvom nespametno srce. Kar za-deva fanta, je treba vedeti: nikoli niso pri moškem hormoni bolj silni in razburljivi, kot pri mladostniku pod 20. letom. Po drugi strani se ima njegovo lice bolj bati dekletovega srca, nego njenih hormonov. Za njo je nevarnost v tem da misli: Če ne napravim, kar se zdi tako naravno, ne bom obdržala na vrvici tega cvetočega Romea. In tako je v hudi skušnjavi, da bi se vdala.
“Ljubimkovati ali ne ljubimko vati?”
Tako se pogosto sprašujete na stopnicah pred stanovanjem, na dvoriščnih verandah, v avtomobilih na parkirnem prostoru.
“Ali je to res tako napačno, ko se vendar zdi tako prav?”
Hitreje kot zdrsne pingvin po kosu ledu, zdrsne ljubimkanje v mezgo. V zos — po domače. Seveda si v zosu ti! “Trubli” so kakor fotografije-Razvijajo se v temi. Sediš cele ure v temni sobi al1 v parkiranem avtomobilu in poljubljaš, poljubljas> poljubljaš — ali se zavedaš, da s tem izzivaš, izzivaš, izzivaš — trubel? Dolg poljub je prvi korak do spolnega udejstvovanja. Brusi, ostri — poželenje. Razgreva gonilni strojček za potovanje na luno. Ko je stroj dovolj razgret — hm moja pošta, ki jo dobivam od 15 — 19 letnih deklet, priča po vrsti: “predaleč sva šla.”
“Nisem si mogla pomagati!”
Tako tarnajo v pismih.
Jaz pa odgovarjam: kdo te je silil, da si tako ogrevala gonilni stroj, lokomotivo, takorekoč? Naj ti rečem s kar najbolj krepkim poudarkom: Ne spuščaj se v položaj, ki ti bo nujno v skušnjavo! Ne ostajaj v avtomobilu, ki je obstal. Ne vabi fanta na dom, ko si sama doma. Na plaži ostajaj pri druščini.
“Pa če ne bom ljubimkovala, me nihče maral ne bo.”
Prismoda ti taka! Če boš “šla predaleč” ali celo vse “do kraja”, bo edina tvoja popularnost v tem, da bodo frkolini med seboj govorili zares ve-liko o tebi, pa s krepkim zasmehom. Radi “eks-Perimetirajo” — preizkušajo te< kako daleč jim boš sebe podvrgla. Kadar pa količkaj dostojen fant resno misli na zakon, se mu misli zapičijo v dekle, jo lahko spoštuje. Niso vsi fantje angeli, vsi pa želi j o za življenjsko zvezo najti — angela!
Dobila sem pismo.
“Draga Abby: — Hodim s čudovitim fantom. Edin problem med nama je, da se imava neskončno rada. Zato se komaj komaj obvladava. Saj se ze-lo trudiva, tudi moliva v ta namen. Pa sva že čisto na robu. Toda ne moreva tvegati ‘nesreče’, ker ne Moreva tvegati poroke. Kaj naj narediva? — Dva zaljubljenca.”
Bom povedala, kaj naredita. Zavedajta se, da je spolnost v vajinih letih jako jako razburljiva. Odločno sklenita, preden se sestaneta, da se bosta krepko krotila. Da bosta poljube skrajno omejila, posebno njihovo trajanje in značaj. Ne vdajajta se tveganim dražljajem. Poljub “do duše” ne vodi k molitvi in premišljevanju!
Mladostnik rad zavija svojo “ljubezen” v plašč dobro premišljene ponarejenosti. “Dokaži, da me imaš rada!” S takimi besedami hoče narediti iz tebe največjo prismodo, ki je kdaj tlačila travo na zemlji.
Ali te ima res rad? Besede kažejo vse nekaj drugega. Fant ki te res ljubi, ti pač želi vse najboljše. Rajši bi si dal odsekati roko, kot tebi napraviti kaj žalega. Zdaj preračunaj sama! Ta tvoj Don Juan zahteva, da pozabiš na spoštovanje do sebe in mu postaneš cunja!
Ali se to sliši, kot da ti želi zares dobro? Pač želi “dobro” sebi, kot si to v trenutku predstavlja. Hoče nekaj doživeti, da se bo lahko bahal s teboj
—	na tvoje stroške.
Če pravi, da te ima rad, bodi ti tista, ki zahteva za ljubezen dokaz. Dokaže naj jo s tem, da te povabi s seboj — pred oltar!
X J P	*	strana	135
*	Vedno več novih slovenskih izseljencev pri-^aja med nas. Ne sicer v velikih skupinah, a vsaka skupina Jugoslavanov na ladjah in na letalih J'h ima nekaj. Če imate priliko koga srečati, po-Vejte mu o naši verski, kulturni, društveni in šport-aktivnosti. Povabite ga s seboj k slovenski ma-®'> dajte mu vsaj moj naslov! Vsem novim pa kli-cem; Dobrodošli med nami!
Naj ob tej priliki izrečem dobrodošlico tudi n°v* slovenski zobozdravnici Tatjani Tee, ki se je
k
svojim možem (tudi zobozdravnikom) preselila ^ nam iz Sydneya. Dobro se še spominjam male atjane, hčerke dr. Mihaela Colja, ko je v svoji JZseljenski družini pred leti stopila z ladje na mel-onrska tla. Njen očka zdaj ordinira v Sydneyu, ,C1 Pa se je po študiju vrnila med nas. Z možem ^'vita v East Keilorju, kjer sta na svojem domu j 9 Milleara Road) odprla zobozdravniško prakso. ePo in prav je, da Tatjana ni pozabila materine-
ga jezika.
DIALOG S KOMUNISTI?!
V	VATIKANU JE POLEG NEŠTETIH drugih uradov tudi “tajništvo za dialog s komunisti”. Ker se je po zadnjem koncilu marsikje med kristjani ukoreninilo mnenje, da je “dialog s komunisti” pravica ali celo dolžnost kogar koli, je omenjeno vatikansko tajništvo izdalo obširno tozadevno izjavo, v kateri med drugim beremo:
“Za razgovor in dialog s komunisti je potrebno temeljito znanje in poznanje marksizma in leninizma, Dialog mora biti predvsem javen. Dialog je za komuniste vedno dejanje političnega značaja. Njihov dialog je vedno vključen v sistem političnih doktrin in v veliko strategijo, ki jo je ustvaril Lenin in ki stremi po dosegi oblasti s pomočjo zavezništev z drugimi političnimi in nepolitičnimi silami.
“Vsi, ki želijo dialog, morajo nujno poznati do potankosti strategijo in taktiko komunizma, da bodo presodili primernost ali neprimernost stopanja v stik s komunisti. Brez tega poznanja in zavarovanja je vedno nevarnost, da postaneš nehote zaveznik komunizma, preden se tega zaveš.”
V DOMOVINI SO POSLUŠALI -ZANIMA TUDI NAS
V nedeljo 21. febr. 1971 »o slišali v vseh cerkvah metropolitov pastirski list. Pričujoči izvleček iz njega nudi mnogo pojasnila o razmerah doma. — Ur.
PO MNOGIH ŠKOFIJAH SOSEDNIH dežel imajo dobrodelne nabirke v adventu ali v postu vsako leto. Pri nas, odkar vam smem kot nadškof služiti, še nikoli nisem prosil vaše izredne pomoči. Zavedam se, da z rednimi darovi v pušico — in to nemajhnimi — skrbno vzdržujete cerkve, duhovnike, bogoslovce, malosemeniščnike in tudi teološko fakulteto. Zdaj pa vendarle v potrebi z zaupanjem trkam na vaša srca.
Našemu najvišjemu cerkvenemu učnemu zavodu, teološki fakulteti v Ljubljani, moramo prizidati prizidek z novimi predavalnicami. Fakultetno poslopje, nekdanje Alojzijevišče, je starinsko in za sedanje potrebe premajhno ter slabo porab-no poslopje. Sezidal ga je že pred okoli 125 leti tedanji škof Alojzij Wolf. Po njem je hiša dobila ime Alojzijevišče. Sezidal ga je za srednješolski zavod. Gojenci, ki jih je bilo okoli 60, so hodili na državno gimnazijo. Sprejemali so le najboljše dijake, najrajši odličnjake. Iz tega zavoda je izšlo mnogo najboljših duhovnikov. Pozneje je Alojzijevišče nadomestil Zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. Zavod je sezidal škof Jeglič. V Ljubljani so pa sezidali za srednješolce konvikt Marijanišče. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je Alojzijevišče postalo poslopje teološke fakultete. To je tudi še danes. Do zadnje vojske so na njej študirali v glavnem samo bogoslovci ljubljanske škofije. Bilo jih je kvečjemu do sto. Po vojski pa študirajo tu bogoslovci vseh treh slovenskih škofij: ljubljanske, mariborske in koprske. Le zadnji dve leti so trije zadnji letniki mariborske škofije prav zaradi pomanjkanja prostora morali v Maribor. Tam so z nadzidavo župnišča sezidali novo Slomškovo semenišče. Prvi trije mariborski letniki so pa še vedno v Ljubljani.
Iz vseh treh slovenskih škofij je letos na teološki fakulteti v Ljubljani vpisan 201 slušatelj. Na fakulteto pa hodijo tudi slušatelji redovniki: frančiškani, salezijanci, minoriti, kapucini in cistercijani, katerih je letos 80. Teologijo študira tudi nekaj redovnic. Tako ima toeloška fakulteta v Ljubljani letos 302 slušatelja. V Mariboru je pa 57 mariborskih slušateljev.
Umljivo je torej, da so prostori premajhni. So pa tudi zastareli in za zahteve sodobne šole neprimerni. Pozimi je sobe težko ogrevati, poleti pa postajajo zatohle, ker morajo biti okna zaradi šuma na cesti vedno zaprta, vsa so namreč na cestno in povrhu na osojno stran. V vsem poslopju ni nobene sobe, kjer bi se mogli hkrati zbrati vsi slušatelji, čeprav bi bilo to večkrat potrebno. Na fakulteti imamo tudi tečaje za duhovnike. Tečaje koncil ukazuje. Pa ni prostora za vse udeležence. Prostora za seminarje sploh ni, knjižnica in uradni prostori se stiskajo v pretesnih sobah.
Bogoslovci morajo uporabljati take prostore kar šest let svojega študija. Tegobe sicer voljno prenašajo, vendar je veliko nevarnosti za njihovo zdravje. Delo profesorjev je preveč naporno, da bi smelo tako stanje še dolgo trajati.
To pa še ni vse. Na fakulteti je tudi dvoletni tečaj za katehiste, ki se usposabljajo za pouk verouka in pomoč premajhnemu številu duhovnikov. Tam pripravljamo podoben tečaj za organiste, ki so danes važni liturgični pomočniki in zato potrebujejo cerkvene glasbene in liturgične izobrazbe. Včasih je bila zanje posebna orglarska šola, ki j° hočejo ti tečaji vsaj malo nadomestiti.
Načrt imamo, naj bi fakulteta sedanje skromne prostore ohranila za svoje seminarje in naštete razne tečaje ter za razširitev teološke knjižnice. Ta je zdaj “centralna teološka knjižnica” za vso Slovenijo. V njej se stekajo kartoteke vseh teoloških knjig, ki so kjerkoli v Sloveniji. Povrhu bo v doglednem času v sedanjem poslopju odpadlo pritličje z veliko predavalnico, kapelo in stanovanjem za hišnico. Poljanska cesta, ob kateri stoji poslopje fakultete, je vedno bolj prometna. Zato jo nameravajo razširiti na ta način, da bodo pritlične prostore fakultete preuredili za hodnike za pešče. Zato je nujno potrebno misliti na nove predavalnice.
Ljubezen do mladih duhovniških kandidatov in njih pomočnikov pri oznanjevanju in bogoslužju nam narekuje dolžnost, da jim čimprej olajšamo breme, ki ga prenašajo iz požrtvovalne vdanosti do svojega poklica, če bi spričo sedanjih težav ostali brezbrižni, bi to bilo slabo znamenje za naše krščankso občestvo.
Potrebne je torej misliti na nove prostore. Da ostanemo skromni, se bomo zadovoljili s prizidkom sedanjemu poslopju, da bo tako Cerkev na Slovenskem tudi v našem času verodostojno in prepričevalno oznanjala Kristusa. V načrtu imamo preprosto, vendar porabno ali funkcionalno dvoriščno in vrtno stavbo, kjer bodo svetlejše
predavalnice, odmaknjene od cestnega trušča, in uradni prostori fakultetnega vodstva; res samo Potrebni prostori brez vsakršnega razkošja.
Gotovo se, dragi verniki, vprašujete, zakaj prav v teh gospodarsko kritičnih časih mislimo na zidavo. Zato ker smo prav zdaj za to dobili dovoljenje. Trudili smo se, da ga dobimo, več let. Vem, da takoj hitite dalje vpraševati, koliko bo zidava stala. Sedanji predračun je okrog 6 milijonov novih dinarjev.
Res, da te vsote ne moremo hkrati zbrati, vendar moremo zaupati, da jo bomo kljub svojim skromnim možnostim v nekaj letih zbrali. Tudi zidati mislimo zato le postopoma.
Dragi verniki! Vsem nam mora biti pri srcu število in izobrazba bodočih duhovnikov. Družine se morajo brigati, da klice duhovniških poklicev Vzklijejo, duhovniki se moramo brigati, da jih negujemo in vzgojimo, vsi skupaj pa, da jim izobra-zbo in vzgojo omogočimo. Zato mora biti tudi teološka fakulteta, naš najvišji učni zavod za izobrazbo duhovnikov, naša skupna zadeva. Zavzemimo se zanjo. S tem da zanjo prispevamo, pokajmo, da čutimo s Cerkvijo, v kateri smo ena dru-zina. Naj naša radodarnost ne bo manjša od da-režljivosti prvih kristjanov, ki so zbirali za jeruzalemske kristj ane.
Danes štirinajst dni bo kvaterna nedelja. Po-teh nedelj je bil od nekdaj ta, da se zahva-Jujemo za božje darove in v znamenje hvaležno-sti od tega tudi kaj darujemo v dobre namene.
Dajmo ji tudi letos ta pomen. Zato prosim, naj bo danes 14 dni, na kvaterno nedeljo v postu, 7. marca, ki je obenem god sv. Tomaža Akvinskega, patrona naše teološke fakultete, v vseh cerkvah pri vseh mašah darovanje za prizidek teološke fakultete v Ljubljani. Mislite že zdaj na to. Vsak naj daruje prostovoljno; kdor ima veliko, naj daruje veliko, kdor ima malo, naj daruje malo, vsi pa darujte z veseljem in velikodušno. Naj ne bo med vami ozkosrčnega ali celo stisnjenega, kar se za kristjane ne spodobi.
Hvaležni vam bomo, če morete za fakulteto nakloniti večja posojila, brezobrestna ali na zakonite običajne obresti. Kdor more in hoče kaj posoditi, naj se oglasi pri domačem župniku ali pa kar na škofiji v Ljubljani.
Da bomo mogli zbrati ta sredstva, vam priporočam, da se morda omejite tudi pri daljših izletih, ali prepogostih, ponovnih in dragih romanjih, izdatke za vence ob smrti in prihranjeno darujte za namen, za katerega vas prosim. Ko bo pa romanje z bolniki v Lurd, pa si ga, kdor more zaradi ljubezni do bolnikov, le privoščite. Tudi jaz pojdem ponovno z njimi, če mi Bog da zdravje, ki ga bomo tam za vse prosili.
Kolikor bo potrebno, dragi verniki, bom isto prošnjo čez leto ponovil, kakor to delajo v drugih škofijah. Tako se bomo vzgajali tudi v odpovedi, tudi v odpovedi gmotnim dobrinam, kar sodi k bistvu pristnega kristjana.
'j' Jožef, Va* nadškof
__ ČLOVEK PROTI NARAVI
Takšen je bil naslov predavanja, ki ga je v Ponedeljek 1. marca imel prof. inž. France Avčin Katoliškem domu v Gorici. Predavatelj, ki je Pirotehnični inženir in profesor na ljubljanski ^Uiverzi, se posveča tudi študiju narave in je va-*J0 zelo zaljubljen, tako zelo, da mu včasih uidejo "itve, ki jih v naravo manj zaljubljeni zemljani P® morejo sprejeti. To se je pokazalo tudi na zadnjem
predavanju.
G. inženir je napredel vrsto lepih opazovanj , tem, kako človek uničuje naravo in s tem ogro-svojo lastno eksistenco. V mnogočem smo se
8°tovo
vidi
vsi z njim strinjali, saj tudi sami lahko m°, kako moderni napredek s tovarnami, n omnimi mestnimi naselji raznimi kemikalijami, Stuiselnim izsekavanjem gozdov, uničevanjem
zelenih površin in drugim resno ogroža ravnovesje v naravi. Toda od tega do postavke, da je človek le del narave, ki bi moral tudi sebe in svoje razmnoževanje uravnavati slično kot živali uravnavajo svoje ravnovesje v naravi tudi s tem, da druga drugo žro, je pa le razlika. Prevelika zagnanost človeka lahko predaleč pritira.
Drugače pa je bilo predavanje zanimivo in so ga krasili čudovito lepi diapozitivi iz narave v Sloveniji. Videli smo gozdove, živali v njih naravnem okolju, cvetje v planinah in ob morju, pa še človeka, ki ne samo kvari naravo, temveč jo tudi ljubi in neguje. Za vse to lepo smo gospodu predavatelju prav hvaležni.	M.B.
PRIPOMBA: Ker so tudi MISLI nedavno imele članek (Tomaž Možina) o uničevanju narave in okuževanju okolja, je prav, da gornje poročilo iz Katoliškega glasa v Gorici tudi preberemo. — Ur.
izpod T r i g I a v a
“AVRELIAN” JE STAR rimski kovanec, ki ga hrani zakladnica muzejskega društva v Celju. Je zlatnik iz 3. stoletja po Kristusu in na vsem svetu nima para. Ni čudno, da se zanimajo za ta denar po širokem svetu. Pred časom je bilo slišati, da bi zlatnik želeli kupiti neki Amerikanci in plačati zanj milijon in dvesto tisoč dolarjev. To bi bilo za Celje seveda čedno bogastvo in Celjani so že ugibali, kaj s tem denarjem napraviti. Muzejsko vodstvo se je pa odločno uprlo kaki prodaji, rimski “avrelian” mora ostati, kjer je.
“LIBELA” SE IMENUJE tovarna tehtnic v
Celju. Začela je pa izdelovati tudi posebne “pečke” ali grelce na elektriko, ki grejejo v peč ugrajeno vodo in dajejo od sebe toploto. Peči se lahko po potrebi prestavljajo iz kraja v kraj ali pa obesijo na steno. Ljudje so po teh pečeh pridno segali v preteklem februarju, ko je ponovno pritisnila ostra zima. Cena tem novim pečem je bila 350 dinarjev.
DOSLOVČE SO ROJSTNA VAS pisatelja
Finžgarja na Gorenjskem. Za stoletnico pisateljevega rojstva so slovesno odprli v hiši Finžgarjev muzej, potem ko so jo obnovili kolikor mogoče v nekdanji obliki. Namen obnovitve je bil tudi ta, da bi ne hranila samo Finžgarjev muzej, ampak tudi sama predstavljala etnografski spomenik starih gorenjskih hiš.
“TROJANSKI KLANEC” je v preteklih stoletjih povezoval Kranjsko in Štajersko, pa tudi Ljubljano z Dunajem in obratno. Trojane so dobro poznali že stari Rimljani, imenovali so jih pa Ad-rante. Največji promet se je razvil preko prilično nizkega sedla pri Trojanah v 18. stoletju. Ko je stekla železnica od Celja proti Zidanemu mostu, je trojanska cesta izgubila dosti pomena. Pa ne za zmerom. Avtomobil je spet obrnil pozornost na Trojane — najbližjo zvezo me dljubljansko in celjsko ravnino. Sedaj so klanec deloma znižali, cesto pa razširili in betonirali. Stroški so znašali blizu deset milijonov din.
KLERIKALIZEM ALI “NEOKLERIKALI-
ZEM” vidijo slovenski komunisti v vsaki najmanjši aktivnosti duhovščine izven cerkve in zakristije. Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik jim je odgovoril
ob novem letu: “Premagana je bila, sodim, v preteklem letu utvara o nekem zavestnem političnem neoklerikalizmu, ki se je, upam si reči, končno prelevila v prazen strah, o katerem pravi narodni pregovor, da je znotraj votel, okoli ga pa nič ni.”
PREDSEDNIK VERSKE KOMISIJE pri slovenski vladi, Pavle Bojc, se nikakor ne strinja z besedami nadškofa Pogačnika. Dober mesec potem, ko je nadškof izrekel svojo misel, je izrekel svojo Pavle Bojc v ljubjanskem Delu. Dejal je: Modro bi bilo, da pojave političnega noklerikalizma že v kali zatremo, da se skupaj borimo proti njim brez iluzij, da jih ni. Nobenega klerikalizma, zavestnega ali nehotenega, si v samoupravni družbi ne smemo dovoliti in tudi ne bomo. Menim, da je ob takih vprašanjih potrebna trdna odločnost na obeh straneh.” — Pavle Bojc torej vidi “strah” in si ne dela “iluzij, da ga ni” . . .
TONČKA SUHADOLNIK, medicinska sestra iz Niževca pri Borovnici, je odšla v misijone v Brazilijo. Po končani šoli je nekaj časa delovala v Zgornjih Petrovcih v Prekmurju, nato je obiskovala nadaljnje tečaje za svojo stroko na Dunaju. Tam se je seznanila v avstrijskim odborom za pomoč deželam v razvoju. Na pobudo članov tega odbora se je odločila za laiški apostolat v nerazvitih prekomorskih deželah. Že poprej jo je vleklo med slovenske misijonarje v Zambijo, Afrika, končno se je odločila za Brazilijo. V severno-zahodnem delu ogromne države je prevzela skrb za bolnike in higieno za majhne otroke skupno z enim misijonarjem in eno učiteljico. Ob odhodu je bila stara 25 let.
O LJUBLJANSKEM TIVOLIJU trdi marsikateri turist, da ni mnogo tako lepo urejenih parkov po širnem svetu. Slišati pa je, da so ljubljanski urbanisti Tivoli že napol pokopali. V načrtu s® stavbišča, širjenje mesta v smeri proti Rožniku, med stavbami bi od Tivolija ostali le majhni zeleni otočki. Za preosnovo Tivolija, ki naj se začne že letos, je občina odredila 2 milijona dinarjev. Nis° vsi Ljubljančani zadovoljni s temi načrti, zlasti Hortikularno društvo je pozvalo vso javnost v boj za ohranitev Tivolija v sedanji obliki.
EDEN NAJDALJŠIH MOSTOV v Sloveniji bo preko Drave v Dravogradu, ko bo dograjen. Dolg bo 216 m. Po dolgotrajnih razgovorih o potrebi novega mostu se je končno republiški cestni sklad odločil, da bo še letos odrinil tistih 7 milijonov din. ki so za gradnjo novega mosta potrebni. Dela 8° se že začela, trajala bodo do konca leta. Dela i*118 na skrbi podjetje “Gradis” v Velenju.
CIRIL-METODIJSKO DRUŠTVO DUHOVNIKOV se je preživelo. Na to so prišli ustanovitelji m elani sami, pa so svoje društvo preimenovali v “Slovensko duhovniško društvo”. Sprejeli so nova Pravila, ki nakazujejo, da je društvo stanovska organizacija slovenske duhovščine, ne pa več “most •tted hierarhijo in socialistično vlado.” Tak “most” ■le zdaj nepotreben, ko “so odnosi med Jugoslavijo Vatikanom urejeni.” Tudi glasilo bivšega Ci-rilrnetodijskega društva je prenehalo izhajati: nova pot. Na njeno mesto pride nova revija, Podobna baje nekdanjemu ČASU, glasilu bivše Leonove družbe. Ime novi reviji je: ZNAMENJE.
“ATOMSKE TOPLICE" pravijo v Tuhinjski
dolini nad Kamnikom nekim vrelcem v vasi Potok Pri Srednji vasi. Iz vrelcev prihaja termalna voda, ki je kot taka zdravilna. Strokovnjaki geološkega zavoda v Ljubljani so vrelce preiskali in vsaj po Prvih izvidih sodijo, da ima vas Potok pred sabo lepo bodočnost: sloves zdravilišča. Temeljita prečkava celotne zadeve bi pa stala stotisočake, ki jih kamniška občina nima. Vendar upa, da se bo našel Vlr> ki bo prišel občini na pomoč.
ANA ŠTALC IZ DRAVELJ je umrla in dobila y ljubljanskem DELU osmrtnico! Zapisano je, da Je bil
njen poklic “železokrivka v jeklolivarni”. ^ istem listu piše Franc Šetinc, da se “enakopravnost ženske izpričuje skozi njeno ekonomsko samostojnost in neodvisnost, pridobljeno skozi nje-j’0 udeležbo v procesu družbene materialne in du-°vne produkcije.” — Ženska je torej tako enakopravna pod komunisti, da si sme izbrati poklic celo zelezokrivke v jeklolivarni”. Pač eno najtežjih del!
POŽAROV NA KRASU in v Istri je bilo v jamarju in februarju letos kar okoli 150 in so seve-a napravili ogromno škodo. Po večini so goreli gozdovi in hosta. Zaradi velike suše je zadostova-a *e iskra iz lokomotive, da je burja razpihala zu-eU in požar je bil tu. Na en sam dan, 28. febr., s° bili požari v Nadeždi pri Luciji, v Kampolinu, na Brdu pri Hrastovljah, pri Komnu, nad Porto-^°žom, pa tudi v okolici Ajdovščine, Nove Gorice in Vipave.
O DELAVCIH V TUJINI je 17. marca razpravljala konferenca Zveze delovnega ljudstva. z lenila, je da je treba čimprej ustvariti možnost 'l takojšnjo vrnitev in zaposlitev delavcev v do-tu°yin'- Zakaj se ne bi vrnili? Dober zaslužek v Jini jim 0(jpira širše možnosti za lastno delo z dcT	proizvajalnimi	sredstvi,	ko se vrnejo v
k j^ovino. . . Se bo v doglednem času pokazalo, ’k° je ta “sklep” na papirju vreden v praksi.
TUDI V KOBARIDU OB SOČI imajo podoben problem kot Ljubljančani s Tivolijem. Tam gre za gradbo nove elektrarne. Zanjo bi bilo potrebno umetno jezero med Kobaridom in vasjo Tumovo. Bilo bi dolgo nad 4 km bi pokrajino močno spremenilo. Nova elektrarna bi dajala 183 milijonov kilovatov toka. Bila bi velika gospodarska pridobitev, čeprav bi stala 125 milijonov din. Zato so gospodarstveni s svojimi ustanovami zavzeti za novo centralo upirajo se ji pa ljubitelji narave, planinci in drugi idealisti. Težko, da bi zmagali.
“NEDELJSKI DNEVNIK” v Ljubljani je pisal dne 7. febr.: Za nami so novoletni prazniki. V inozemstvo se vračajo naši delavci na tujem. Med temi je dosti kvalificiranih in visoko kvalificiranih. Naše posredovalnice za delo so jih skušale prepričati, naj ostanejo doma. V večini primerov se jim ni posrečilo. Zakaj ne? Kratko in malo zato, ker pri nas s kadri ne znamo pravilno ravnati. O tem bi morali razmišljati že davno prej. Na primer takrat, ko je bil pek poslovodja čevljarske delavnice, čevljar poslovodja slaščičarne, krojaški pomočnik direktor opekarne . . . zdravniki avtoprevozniki. . .
DEVALVACIJA DINARJA je “navdihnila” ljubljanskega PAVLIHO, da je prepesnil Gregorčičevo “V pepelnični noči” in jo obrnil na ubogi dinar. Od 12 kitic navedimo tri:
Dolgov je že do dna morja, zalogž so skrbi; in več kot zvezd je vrh neba, je praznih besedi.
Zaplakal nad spoznanjem sem, češ: dinar, ti boš strt!
Boš hiral res še kar naprej, ne veš, da greš v smrt?
Oh, vstani, vstani dinar moj, od vseh deviz kloftan, naj se pohvali mojster tvoj:
“Tvoj je vstajenja dan!”
V	VELENJU JE RUDNIK lignita dobil dobrega odjemalca v Avstriji. To je termoelektrarna v št. Andražu. Pogodba naj bi bila sklenjena za dobo 5 let in za več ko milijon ton. Nastale so pa skrbi, kako tako množino rude spraviti na Koroško. železnico proti Dravogradu so že pred leti ukinili, cesta bi pa ne vzdržala velikega prometa težkih tovornjakov. Zdaj ugibajo: ali obnoviti železniško progo, ali zgraditi novo cesto.
POGOVOR NA DRSALIŠČU
Miroslav Š. SeUki
PRIJATELJ MI JE POKAZAL dečka, katerega je on sam spoznal že pred leti. Zabičal mi je, da se moram vsekakor z njim spoznati tudi jaz. Povedal mi je, da je otrok slovenskih staršev, da živi v drugem delu mesta in da mu je ime Marijan. Ni gotov, če slovensko sploh govori, verjetn opa, da razume. Imenoval ga je mladi modrijan na ledu. Mali Marijan je namreč izredno resen otrok in prav tako izredno dober drsalec. Njegovo gibčno telesce drsi skozi hladno meglo nad ledom kakor delfin skozi prosojno laguno. Toda kljub vsem svojim zmožnostim Marijan nima mnogo prijateljev, preveč zamišljen in boječ otrok je. Njegov pogled je tih in zastrt kakor neozdravljivo domotožje.
Od tedaj sem se trudil, da bi ga srečal na kolikor mogoče bolj naraven način, toda vedno znova mi je spodletelo. Tistega popoldneva pa sem šel na di‘sališče trdno odločen, da ga bom nagovoril. Sledil sem mu že pred vhodom, komaj nekaj korakov za njim, vendar ga nisem maral nagovoriti kar zunaj, čakal sem v vrsti za dva fanta za njim, da si je kupil karto ter odšel notri. Vedel sem, da bo tam bolj sproščen in da se bo bolj gotovo razgovoril.
Drsališče je bilo polno. Drsalci so se skoraj gnetli na ledu. Toda Marijana to ni motilo. Opazoval sem ga, kako drsi lahkotno in brez strahu, da bi se ob koga zadel, zopet narahlo zamišljen. Začel sem mu slediti. Nisem mu hotel vzbuditi suma, da sem prišel na drsališče pravzaprav ravno zaradi njega, zato sem dobrih pet minut tudi sam krožil po ledu, seveda ne tako okretno kot on,
—	čisto začetniško.
“Hy, Marijan!”, sem ga nagovoril angleško.
Pogledal me je presenečen, kakor da ga motim pri zelo važnem opravilu, vendar se je nasmehnil in mi odzdravil.
Par krogov sva napravila skupaj. Molče. Nisem vedel, kako naj začnem.
“Midva sva pogosto skupaj na ledu, pa se nič ne poznava”.
“Ja!”, se mi je nasmehnil v odgovor ter v zadregi nehote povečal hitrost.
Spet sva napravila par krogov, molče. Nisem mogel najti prave besede, angleščina kar ni mogla izraziti bliskajočih misli v moji glavi. Naj začnem slovensko? Mogoče bi me kljub temu, da je tukaj rojen, vendarle razumel.
Drsalci so se v rojih poganjali z leve in desne, v obe smeri. Naše dihanje je hladno dvorano bolj in bolj zagrinjalo rahlim, prozornim oblačkom. Marijan je nenadoma pogledal proti meni in skoraj odraslo samozavestno namignil, naj malo počijeva. Naslonila sva se na ograjo s hrbtom proti drsalcem in prisluhnila drug drugemu.
“Zakaj pa nosite kolar?”, me je iznenadil. Mislil sem, da me bo vprašal po imenu.
“Bogoslovec sem. Bogoslovec Slavko Podlipnik”.
Gledal me je resno, bolj resno kot moremo pričakovati od otroka.
“Jaz sem pa Marijan Zore. Nenavadno ime, kaj je?”
Zoreti so tudi v moji rojstni vasi, me je prešinilo.
“Ne bi rekel, čisto slovensko se sliši.”
Umolknila sva. Tudi on se je zanimal zame. Pogled mu je drsel po meni od obraza navzdol in spet nazaj. Imel sem občutek, da me tehta. Nazadnje se je razrl naravnost v oči in se razposajeno zasmejal:
“Ja, gospod Podlipnik, Vi ste pa zanimiv človek. Tako velik ste že in celo bogoslovec, pa ne znate dobro angleško.”
“Slovenec sem, Marijan. V Chicago sem prišel komaj pred šestimi meseci. Govorim slovensko, če hočeš, nemško, rusko. . .”
Na mojem obrazu je moral biti kaj nenavaden izraz, kajti fant se je v hipu zresnil. Opravičil se mi je. Potem se je močno oprijel ograje in zamišljeno pogledal predse. Že sem se zbal, da v mojem glasu ni bilo užaljenosti, kar bi ga utegnil0 odbiti.
“Moja mama je tudi govorila slovensko. In oče tudi. Toda jaz že dolgo nimam več mame-Ona je vedno govorila, da sem tudi jaz Slovenec. Tedaj sem bil še majhen. Govorila je, da je p°' nosna, ko mi more reči, da sem Slovenec. Toda mama je umrla, ko sem imel šest let.”
Glas mu je bil otožen, da me je spominja' na starca, roke so se pa kar naprej trdo oklepale ograje ob drsališču.
“Nova mama pa govori samo angleško. In ta' ko tudi jaz. In zdaj tudi oče.”
Nehote sem ga pogledal bolj pozorno. Bil je droben, a zdrav fant, star deset, enajst let. P° izrazu na obrazu Slovenec. Ob njem sem se sp0'
ronil na vonj česmina. Ta nos, ta usta, te živahne, svetlo rjave oči. Bil je zelo podoben fantičem, s katerimi sem se lanske zime drsal v ljubljanski hali Tivoli.
“In tako si pozabil slovensko.”
“Razumem še malo, govoriti pa ne morem nič Več. Nova mama pravi, da sem Amerikanec, in zdi se mi, da ima prav. Tudi oče pravi, da sem Amerikanec.”
Nenadoma me je stresel mraz. Drobni otrokov glas je prihajal nekje od daleč in težko udarjal vame. Nisem se takoj znašel, kaj naj mu odgovorim. Kaj tole rahlo bitje, ki tako zaupno in skromno govori z menoj, res ni več Slovenec? Je toar dovolj, da se sin slovenskih staršev rodi zu-naj naših meja in že je nekaj drugega? Je mar mogoče ta topli izraz obrazu imenovati drugače kot slovenski? Za Marijana so mi rekli, da je. . .
“Toda moja prava mama bi gotovo bila žalostna, če bi vedela, da nisem več Slovenec. . .” Drobni glasek je bil utrujen in zmeden, ko je to govoril.
“Veste, težko je, če človek nima več mame. Brez mame ne vemo, kdo smo.”
Nehote sem mu položil roko na ramo. Ni se zf?anil. ge kar naprej je zrl predse. Z levo drsalko Je skoraj pobožno božal led pod seboj. Dotika moje roke še zaznal ni.
“Res je, Marijan, zelo težko je brez mame. Na tujem človek to občuti še posebej boleče.” Zdaj se je nenadoma nasmehnil in se nejeverno zagledal vame.
“Veste, jaz nisem na tujem. Jaz sem se rodil tukaj. Meni je samo hudo za mamo, in zato, ker nisem gotov, kdo sem.”
Da, s tem nisem računal. Človek je menda res doma samo tam, kjer se rodi. Toda kaj ga moti, da si ni na jasnem, da je Slovenec? Je mar narodnost zgolj v skupnosti jezika, ali v mladostniški navajenosti, ali v zavesti, ki nam jo je vcepila mati? Marijan je še premlad, da bi mi mogel odgovoriti na takšno vprašanje. Sploh ga nisem maral več spraševati o tej stvari. Prijel sem ga za roko in predlagal, da se spet malo zadrsava. Kakor mimogrede sem mu še obljubil, da ga bom slovenščine lahko učil jaz, če bi rad govoril v jeziku svoje matere. Objel me je s plahim, hvaležnim pogledom, odgovoril pa ni ničesar. Je mogoče hvaležen, ker sem ga pripravljen učiti slovenščine, ali pa je zgolj vesel, da sem ga prenehal nadlegovati z vprašanji? Ob odhodu z drsališča sva si obljubila, da bova prihodnjo sredo spet skupaj drsala, sleherno sredo do kraja zime. Mogoče mi bo končno uspelo prepričati Marijana, da je kljub vsemu še vedno Slovenec. Kajti rodila ga je slovenska mati. — B.B. Toronto.
KAČE V OSTRI ZIMI. Sredi marca so imeli v vasi Suvača pri Sanskem mostu mraza po Celziju stopinj pod ničlo. Sedemnajstletna Mara Prašta-J° Je šla k studencu po vodo. Že od daleč je zasli-sala od studenca sikanje kač. Ko je šla še malo !laPrej, je videla kačo pri kači. Bežala je domov *n Povedala, kaj je videla. Verjeli niso, pa so le s*i gledat, čudili so se. Potem so prišli še drugi vaščani. Začeli so kače pobijati. Nekatere so se ^rivale v sneg, druge so se postavile v bran. Toda ač je bilo toliko, da jih ni bilo mogoče pobiti, ‘udenec so naravnost oblegale in niso nikomur Pustile, da bi prišel blizu. Tako je ostalo vsaj do aprila, ko je novo poročilo povedalo: Vsak dan Pobijejo do 20 kač, toda vsak dan jih je več. Ceni-jih vsaj na 300. Po vodo morajo vaščani k dru-Seniu izviru. Nekateri vaščani razmišljajo o preplitvi drugam. DELO.
V SPOMIN NA OBISK ŠKOFA DR. JANEZA JENKA DARUJEMO
<S>iovenik
$50: Neimenovan; $10: Niko Krajc, Ivanka Pohlen, Milan Beribak; $14: Ivan Urh, ACT; $6: Ivanka Kariž; $5: Dr. Colja, Rev. Eris Tierney, Alfred Brežnik, Vinko Ovijač, Ivan Kovačič, Lojzka Košorok; $: Maks Hartman, Neimen., Anton špic-lin; $2: Štefka Smole, L. Pirnat; $1: Andrej Zrim.
Počasi, pa gotovo; Iskrena hvala vsem! Nadaljujmo !
A POŠTO LSKA DELA
Napisal evangelist sv. Luka
PETEK IN JANEZ ARETIRANA Nadaljevanje
Tedaj jim je Peter, poln Svetega Duha, govoril:
“Poglavarji ljudstva in starešine! če naju zavoljo dobrote bolnemu človeku danes zaslišujete, s čim je bil ta ozdravljen, bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu, da v imenu Jezusa Kristusa, Nazarenčana. Tega ste vi križali, a Bog ga je obudil od mrtvih. Po njem stoji ta pred vami zdrav. On je kamen, ki ste ga vi, zidarji, zavrgli, ki pa je postal vogelni kamen. In v nikomer drugem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime ni dano ljudem, da, bi se mi mogli v njem zveličati.”
Ko so videli Petrovo in Janezovo srčnost in opazili, da sta neuka in preprosta človeka, so se čudili. Spoznali so ju, da sta bila z Jezusom, videli so pa tudi, da pri njima stoji ozdravljen človek, in niso mogli nič ugovarjati. Ukazali so jima, naj gresta iz zbora, in so se med seboj posvetovali, govoreč:
“Kaj naj s tema človekoma storimo? Da se je namreč po njima zgodil očiten čudež, je znano vsem jeruzalemskim prebivalcem in tega ne moremo tajiti. Da se pa to še bolj ne raznese med ljudstvo, jima zagrozimo, naj nikomur več ne govorita o tem imenu.”
Poklicali so ju torej in jima zabičali, naj v Jezusovem imenu nikakor več ne govorita in ne učita. Toda Peter in Janez sta jim odgovorila: "Sami presodite, ali je pred Bogom prav, vas bolj poslušati ko Roga. Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali.*’
Ti so jima ponovno zagrozili, nato ju pa izpustili, zakaj nič niso mogli najti, kako bi ju kaznovali, in sicer zaradi ljudstva, ker so vsi poveličevali Boga za to, kar se je zgodilo. Oni človek, ki je bil čudežno ozdravljen, je imel namreč več ko štirideset let.
: i ; '	; r T
ZAHVALNA MOLITEV VERNIKOV
Ko sta bila izpuščena, sta prišla k svojim in jim povedala vse, kaj so jima rekli veliki duhovniki in starešine. Ko so pa ti to slišali, so kakor iz ene duše povzdignili glas k Bogu in govorili:
USODNA '/MOTA SE PONAVLJA
Tudi ta Petrov govor je nazorem zgled, kako so apostoli oznanjali in sporočali “veselo oznani-lo" prvim svojim poslušalcev in jih pridobivali za vero v evangelij. Vsebina tega govora je prav ista, kot jo najdemo v odgovoru po povzdigovanju med današnjo mašo, ko duhovnik pozove prijujoče s klicem-. Skrivnost vere! Odgovarjamo: Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi. — Kristusova smrt, njegovo vstajenje in njegov ponovni prihod, ob koncu sveta — to jc troedvnp, -vsebina 'Kristusove “velikonočne skrivnosti”, na kateri je pozidana vsa naša vera. Vse to je odmev Petrovih besed: ste ga križali— ga je obudil . . . v njem zveličali. . .
Peter govori Judom, ki verujejo v staro zavezo. Svoje misli, ki so zanje nove, podpira tu z navanjanjem preroških besed iz knjige psalmov. Ta psalm, so peli judovski verniki o pravniških dnevnih za slovesen vhod v tempelj. Verjetno so se zelo malo zavedali, da vsebina psalma men na Kristusov mesijanski prihod. Ta globlji smisel pesmi odkriva Peter svojim sodobnikom pod navdihom Svetega Duha. Psalm 117. je deloma tak-.
Odprite mi vrata, kjer pravičnost prebiva: skozi nje bo mstopil in zahvaljeval Gospoda.
To so vrata Gospodove hiše, samo pravični naj vstopajo tukaj.
Zahvaljujem sc ti, da si me uslišal in postal moj rešitelj.
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen.
To je naredil Gospod sam-in tako čudovito se nam dozdeva.
Današnji dan je dal Gospod, le veselimo in radujmo se ga!
“KAKOR IZ ENE DUŠE".
Molitev, ki je prišla kakor iz ene duše, je v prvi vrsti zahvalna. Zelo na mestu je bila zalivala Bogu za srečen povratek Petra in Janeza med svoje. V besedah zahvale je spet vse polno odmevov iz knjig stare zaveze. “Zakaj hrume naro-
“Gospod, ti, ki si ustvaril nebo in zemljo in m°fje in vse, kar je v njih, si v Svetem Duhu po u*tih našega očeta Davida, svojega služabnika, go-voril;
“Zakaj hrume narodi in si ljudstva izmišljajo Prazne reči7 Kralji zemlje se vzdigujejo in knezi *e skupaj zarotujejo zoper Gospoda in zoper njegovega Maziljenca.
“Resnično, v tem mestu so se zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga mazilil, zbrali Herod in Poncij Pilat s pogani in izraelskim ljudstvom, da so izvršili, kar sta tvoja roka in tvoj sklep že vnaprej določila. In zdaj, Gospod, glej nJihove grožnje, daj svojim služabnikom, da bodo z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo. Zato izteg-111 roko za ozdravljenje in naj se v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa gode znamenja in čudeži.”
Tn ko so odmolili, se je kraj, kjer so bili zbra-potresel in bili so napolnjeni vsi s Svetim Duhom in so Srčno oznanjali besedo božjo.
bratska ljubezen v prvi cerkvi
Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca *n duha; tudi ni nihče govoril, da je kaj tega, kar Je »mel, njegovo, ampak jim je bilo vse skupno. In 2 v©liko močjo so apostoli pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa in obilje milosti je bilo nad vsemi. Nobenega ubogega ni bilo med njimi;
°*ikor je bilo namreč posestnikov zemljišč ali hiš, *° jih prodajali in ceno za prodane stvari prina-**1* ter polagali k nogam apostolov. Delilo pa s« •^e vsakemu, kakor je kdo česa potreboval. Tako Je Jožef, ki so mu apostoli dali priimek Barnaba P° naše Sin tolažbe — levit, doma iz Cipra, imel Jlv°* jo prodal in denar prinesel ter k nogam apostolov položil.
LAŽNIK ANANIJA KAZNOVAN
Neki mož pa, po imenu Ananija, z ženo Safiro, Prodal posestvo in je z vednostjo svoje žene j^drzal nekaj od skupička, nekaj pa je prinesel Položil k nogam apostolov. Peter je rekel: “Ana-zakaj je satan prezvel tvoje srce, da si lagal ,.Vftemu Duhu in pridržal nekaj skupička za zemljišče?) Ali bi ne bilo, ko bi bilo ostalo, tebi ostalo? k*\ko se je prodalo, ali ni bilo v tvojih rokah? Za-to dejanje sklenil v svojem srcu? Nisi lagal ****, ampak Bogu”. — Ko je Ananija te besede aI> se je zgrudil in je izdihnil. In velik strah je vse, ki so o tem slišali. Vstali so pa mlade-C|> ga zavili, odnesli in položili v grob.
di. . S temi besedami se pričenja psalm št. 2, ki je vedno veljal za mesijanskega. Zelo primeren je za zahvalno molitev.
Proti koncu se molitev spremni iz zahvalne v prosilno. Apostoli in vsi verniki, so nujno potrebni božje pomoči, da morejo uspešno širiti vero v evangelij. Samo od Boga jim more irriti taka pomoč.
V	primeroma kratkem odstavku beremo dvakrat: “. . . tvojega svtega služabnika Jezusa”. Ali ga niso imeli za kaj več kot samo “služabnika” božjega? Seveda so vedeli, da je Sin božji. Toda v napovedih prerokov stare zaveze je stal o bodočem Mesiju ta izraz: sbižabnik božji, kar pa lahko pomeni tudi otrok ali sin. Je pa Jezus tudi sam rekel o sebi: Sin človekov ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi stregel — “sveti služabnik božji”.
VSEM VSE SKUPNO
Najbolj zgodnji kristjani so bili tudi najbolj zgodnji komunisti. Pa ne le po beseadh, kot poznamo komunizem dandanes, v resnici so imeli vse skupno. Uresničili so visok ideal, tako visok, da ga je mogla doseči le prva gorečnost in to v zelo strjeni družbi. Ko se je krščanstvo širilo v okoliški svet, je ta ideal moral splahneti. Skupnost lastnine se je umaknila v samostane, za vse kristjane je obveljalo dajanje “miloščine” iz privatnega premoženja. V poznejših časih so kristjani v Jeruzalemu zelo obubožali, sveti Pavel je zbiral zanje pomoč med novimi učenci po Aziji in Evropi ter pošiljal denarne zbirke v Jeruzalem. Ni pa učil, da morajo dati vse, kar so imeli.
KER JE LAGAL BOGU
Od. vseh, ki so z iskreno mislijo prinašali denar od prodanih reči apostolom v skupno blagajno, je izrecno omenjen samo Barnaba, levit iz Cipra. Pač zato, ker je pozneje, kot bomo brali, silno veliko pomenil za nadaljnji razvoj Cerkve. Prispeval je svoj dar zares iz srca. Ne pa tako Ananija, kdorkoli je že bil. Iz Petrovih besed Ananiju nad vse jasno razvidimo, da prva Cerkev ni mislila odpraviti privatne lastnine: Ananija bi bil lahko obdržal zase ali zemljišče ali pa denar, ki ga je v prodaji dobil. Ker je pa bil neiskren in je hotel igrati na, dve strani, je v knjigi postavljen za prav nasprotni zgled z Barnabom. Kazen je bila huda, nepričakovano huda, pa je pač Bog hotel “s kolom” posvariti druge, naj ne posnemajo slabih zgledov.
VISOSKA •••• •••• KRONIKA
Zgodovinska povest. Dr. Ivan Taviar Risbe napravil Tone Kralj
X.
DRUGO JUTRO JE MARKS Wuffing izginil. Noč ga je pobrala in še svojega plačila ni zahteval.
Prišla je spomlad in pozabili smo kaj hitro na Jeremijevega sina. Na polju se je delalo, prav pridni smo bili in časa nismo imeli, da bi mislili na kaj drugega. Tudi Agata je bila pri vsakem delu vesele in dobre volje, da smo jo gospodar in družina vsak dan še rajši imeli. Med njo in Jurijem nisem opazil ničesar, ker sem vedel naprej, da si bo fant take in enake muhe iztrebil iz glave.
Bilo je okrog Binkošti in prav lepo je sijalo sonce. Stal sena pred hišo in ko sem pogledal proti Debeljakovi brvi, sta stopala po nji dva loška biriča, vsak z dolgo sulico na rami. Pred njima je korakal grajski ječar Mihol. Prav gotovo se nisem motil: nihče ni mogel to biti, kakor Mihol, ker je nosil na hrbtu veliko bisago, katere ni nikdar puščal doma, kadar je nosil pečate po dolini. Napadla me je nemirna slutnja, da prihajajo ti trije k nem in da ne prinašajo nič dobrega s sabo.
V	veži sta odložila hlapca sulici ter ju prislonila k steni. Mihol je veselo spregovoril:
“Jesti nam boš dal, Izidor. Smo res lačni! — Ta ‘Flekte’ nas je na vse jutro spodil iz postelje, da smo morali odriniti ne da bi bili kaj zaužili.” Hlapca sta molčala, čudno pa se mi je videlo, kako sta ta dva človeka upirala oči v našo Agato, prav ko da bi se bala, da bi jima kam ne odfrčala.
če je vmes birič, tedaj ni veselja v kmetiški družbi. Zatorej se je med kosilom le malo govorilo. Pač sem vprašal Mihola po loških novicah. Malo se je zamislil, potem pa počasi odgovoril:
“Najboljša novica je, da pride čez teden dni novi naš gospod škof, Joannes Franciscus, ki je ravnokar prevzel vlado. Pregledati hoče svoja loška posestva in glavarju bi kar privoščil, da bi ne bilo vse v redu. Pa kako hoče biti vse v redu, ko vem, da spravlja ta hudič v svojo malho, kar le more.”
Ko smo odjužinali, je odšla družina po opravkih in z njo tudi grajska hlapca. Zdelo se mi je, da jima je Mihol nekaj pokimal, nakar sta se hitro vzdignila. Pri oknu sem videl, da sta z družino, ki je odhajala z Agato na polje, hodila tudi biriča in da sta imela pri sebi dolgi svoji halebardi.
Mihol je hotel nekaj z mano govoriti. Pričel je:
“Kako je? Si kaj prida pridelal lansko leto?”
Odgovoril sem, da ne preveč, da letina ni posebna.
“Pa je že kaj ostalo,” me je zavrnil kratko* posegel po svoji bisagi ter jo položil pred mano na mizo. “V mestu smo reveži; mi ne orjemo in ne sejemo in tudi ne žanjemo.”
Takrat sem že vedel, da mi ima nekaj posebnega povedati in da to, kar je govoril, ni bilo tisto, kar je imel povedati. Bal sem se, da bo kaj hudega.
Zopet je pričel:
“čudni časi so. Pregrehe se gode in gorje nam, če bi na gradu ne bilo pravice!”
Resno je gledal in nekako mimogrede še ome' nil: “Svinjsko gnjat bi kupil, če bi se dobila kje tod, in nekaj moke. Bog ve, da sem je potreben.”
Vedno dajati in le dajati — tega se naveliča najimovitejši gospodar. Mihol je zapazil, da mi njegove besede niso všeč, in se ni dotaknil prejšnje zahteve. Pri oknu je pogledal ven in izpregovoril:
“Čas bo, da se odpravimo, če hočemo biti v Loki še pri dnevu. — Agato pokliči.”
“Čemu?” sem vprašal in že so se mi šibila k°' lena.
“Z nami bo morala”, je odgovoril Mihol su-hotno. “Na gradu jo hočejo imeti. Pa mislim, da ne bo nič hudega.”
V	strahu sem pograbil Miholovo bisago, drl * njo na kaščo in jo napolnil z vsem, kar je prej hotel imeti. Prosil sem in mož mi je tudi obljubil« da bo z dekletom v ječi človeško ravnal.
Jurija sem poslal po Agato. Z njo je pridrla v hišo vsa družina in ko je zvedela, da hočejo Agato odpeljati, je vse jokalo. Samo deklica je bila mirna in še tedaj, ko so ji hlapci zvezali roki, ni izgubila poguma. Deklam je dajala ukaze, da naj ne pozabijo na to in ono, da naj ne porabijo pre-več masla, da naj skrbe, da bodo Jurijeve in moje reči o pravem času oprane in pripravljene.
Zase je le malo skrbela. Nekaj cunj je bila nabrala v culo in to je nosil Jurij, dočim sem jaz nosil nabasano Miholovo bisago. Spremljala sva jo do Loke, ker se mladega dekleta ne more puščati v rokah surovih hlapcev, ki v samoti in mraku niso zdržljivi.
Koder smo hodili, so prihajali ljudje iz koč in vsi so popraševali: “Jezus — kaj je naredila?”
—	Sramota je hodila z nami in le malo smo govorili na tem žalostnem sprehodu.
Moledoval sem pri Miholu, da naj z Agato lepo ravna in naj ji v ječi ne napravlja posebnih težav. Obljubljal mi je in ponavljal: “Izidor, ne delaj si skrbi! Kaj more biti? Kaka malenkost, kaka laž-njiva čenčarija poljanskih babnic. Če bi bilo kaj hujšega, veruj mi, da bi mi ne bilo ostalo neznano. ker mi gospod glavar vse pove, kar je imenit-nejšega.”
Po kratkem premolku je še dostavil: “Ko si Pa ravno v Loki, ne bo napačno, če stopiš do gospoda barona, da naj mehko ravna z Agato.”
Ali ni mi hotelo v glavo, da bi prosjačil okrog “Flekteta”, ki me je bil vrgel v klado. Tako močna Je bila takrat v meni posvetna ošabnost!
Še to naj zapišem: ko smo prišli do prvih hiš v Zrninjcu, se je stemninilo nebo in kar v hipu se je usula toča, debela ko kurja jajca. Komaj smo zbe-z®ii pod streho. Toča pa je razbila polje in zeleno drevje od Brodov do loškega mesta, žita, ki so le-P° kazala, je stolkla v zemljo in marsikomu je vzela kruh, da je potem stradal v zimi.
Pri temni noči smo oddali Agato na grad.
sem takoj odrinil domov, Jurij pa je ostal v niestu. Mihol mi je potem pripovedoval, da je brat drugi dan prišel k grajski glavarici ter jo na kodnih prosil, da bi se zavzela za revno deklico ter •lo branila pred surovimi hlapci. Jurij mi o tem ni ničesar povedal, pač pa se je gospa v resnici briga-a za deklico.
Živeli smo v groznih časih. Jezus Kristus pa 1111 je bil prva in zadnja tolažba!
XI.
Nad mojo hišo je ležala Gospodova roka. Trda akor železo in težka kakor skala, ki tiči v trebuhu ®°re, odkar je bila ustvarjena. Molili smo, udeleženi se božje službe — ali Gospod se ni omehčal,
ker ni mogel pozabiti Jošta Schwarzkoblerja krvave smrti. In tako se je srdil, da je tri otroke obeh in otrok otroke, ker sta bila oba velika grešnika, tako Polikarp Khallan kakor Jošt Schwarzkobler.
Ne vem, koliko tednov pozneje je bilo, ko se je sosed Debeljak na poti iz Loke ustavil pred mojo vežo. Videl sem, da bi rad govoril z menoj. Tedaj smo sosedje živeli med sabo v ljubeznih kar je bolelo enega, je občutil tudi drugi, in če je ta jokal, se drugi ni smejal, kakor je to v Nemcih menda v navadi. Od takrat, ko so nam Agato odpeljali, se pri meni ni veliko delalo. Le toliko smo gledali, da živina ni stradala in da ni žeje trpela; v drugem pa smo roke križem držali ter si skrivoma brisali oči. Tudi gospodar ni bil drugim v zgled, postopal je, kakor je postopala družina.
Tisto popoldne, ko se je sosed vračal iz mesta, sem torej sedel brez dela na klopci pred hišo. Glodalo mi je po možganih: Kaj je mogla, pri ljubem Kristusu, zagrešiti, kaj je vendar počela Agata, da jo je smela pravica potegniti k sebi? V cerkvi in povsod pa so nas poučevali, da pravica ne dela nikomur krivice. V moji glavi se je vse vrtelo, vse se je sukalo v tej glavi, da bi me bilo, ko bi me ne bil v svojo brambo sprejel patron sv. Izidor, zapustilo še tisto malo pameti, katero je delil Gospod Bog visoškim sinovom.
Pred mano je torej obstal Jakob Debeljak. Opazil sem, da išče besed, ki jih je hotel izpregovo-riti. Njegovo lice ni kazalo krvi in ustnice so se mu tresle, ko jih je skušal odpreti. Nekaj trenutkov sva se gledala in takoj sem opazil, da ima sosed v očeh vse polno vode. Utrgala se bo skala, sem si dejal, in kakor se je zvalila na očetov grob, se bo zvalila zdaj name! — Sosed si je opomogel ter izpregovoril s prisiljeno lahkodušnostjo:
“Novi škof je včeraj prišel. Loka je bila pokonci. Dve imeni ima. Janez Frančišek ga imenujejo.”
Vedel sem, da to ni tisto, kar mi ima povedati. Tiščal sem pogled v njegov nemirni obraz in ničesar mu nisem odgovoril.
“Pri vodnih vratih je prihajal”, je govoril Debeljak, “in starešinstvo ga je pozdravilo. Janeza Frančiška ga imenujejo, da ti povem.”
“O našem dekletu si kaj slišal?” sem zajecljal boječe.
Nisem bil slep in opazil sem, da je ravno radi dekleta prišel k meni. Pogledal je proti nebu in beseda je le težko prihajala iz njega.
“čakaj no, da ti povem. Na trgu sva se srečala z mestnim pisarjem, saj ga poznaš, gospoda Bol-težarja. In ta mi je naročil, da naj ti povem — Čakaj no, da ti povem ”
Na čelu se mu je nabirala rosa.
“Kaj mi je že naročil? čakaj no, da ti povem
 Novi škof je prišel in gospod Boltežar, ki je
tvoj prijatelj, bi ti svetoval, da stopiš k škofu, da
bo prav in da ne bo škodovalo ”
“Zavoljo dekleta?’’ sem zaječal.
“Boltežar pravi, da zavoljo dekleta. Čakaj no, ravno zavoljo dekleta in da ne bo škodovalo . .
“Ali se briga škof za take malenkosti?” sem vprašal plaho.
“Boltežar pravi, da se briga.”
Zaihtel sem: “Za božjo voljo, kaj pa imajo proti dekletu?’’
Odgovora ni hotelo biti. Debeljak je na vse strani obračal svoj obraz, tudi je nekaj brskal s prsti po sivih laseh. Končno je zamolklo odgovoril:
“Dolže jo, da je delala točo, da je tvoje pra-
šičke jehala nad tvojo hišo in da se je s hudičem rada imela.”
Planil sem kvišku. Kri je zakipela v meni in svet je razpadal okrog mene.
“Jezus Kristus, ali ste nori? — Naša Agata!
 Moja Agata — — !”
Jakob je miril: “Čakaj no, da ti povem — — jaz nič ne vem. Bojtežar pravi, da Marks nekaj pričuje in da hoče priseči — ”
“Marks Wulfing!” sem zakričal.
V	meni je nekaj počilo in kakor iz dalje sem čul sosedov glas:
“Boltežar pravi, da se mudi, da je že prišel frajman iz Ljubljane, da na Gvžniku že grmado pripravljajo — — ”
Obdal me je teman oblak. Po zemlji sem padel in občutek sem nosil v sebi, da letim v globok prepad.	(Dalje)
V SPOMINU MI JE VELIKO VESELJE
Ivanka Kariž, USA
KAR NAPREJ SE MI VRAČAJO spomini v čase mojih mladih let. Posebno živi so ti spomini
o	praznikih, na primer o veliki noči. Zelo rada mislim na to, koliko resničnega veselja, ki je prihajalo iz dna srca, smo užili mladi in stari, otroci pa še najbolj. Z obžalovanjem opazujem, da dandanes ljudje te vrste veselja sploh več ne poznajo.
Naše velikonočno veselje se je pričenjalo že, ko je nastopil postni čas. Naše pokojne matere so nam naročile, naj skrbno spravljamo jajčka za velikonočne praznike. To je bila skoraj povsod skrb otrok, ker jajčkov nismo jedli razen za veliko noč. Le tu pa tam, če je bil kak otrok bolan, so starši rekli: Dobiš eno jajce, da boš prej zdrav.
S prihodom velikega tedna je naše veselje naraščalo. Skrbno shranjena jajčka smo po materinem naročilu dejali kuhati in potem smo jih tudi sami barvali. Za barvo smo morali sami poskrbeti. Če ni bilo drugega, so dobro služili listi od čebule. Na veliko soboto je bilo lepo videti dolge vrste deklet in otrok, ki so nosili k blagoslovu jajca in še mnogo drugega v pisanih jerbasih. Tudi je bilo veliko veselja v tem, da smo čakali cerkovnika, ki nam je pinesel na dom blagoslovljen ogenj. Naše stare matere šo ta ogenj čuvale, da ni kmalu ugasnil. Nekatere so ga podložile močnemu polenu, da je užgalo, potem je pod pepelom tlelo dolge tedne.
Ne veliko noč smo dobili vsak svoj del sobotnega blagoslova in tako se je nadaljevalo veselje, ki smo ga poprej užili pri velikonočni božji službi. Fantje so šli na vas in začelo se je sekanje po-
barvanih jajc, da ni bilo ne konca ne kraja. Le za popoldanski blagoslov v cerkvi se je nehalo sekanje, potem pa spet od kraja.
Preproste so bile te stvari, preprosto je bilo naše veselje, pa bilo je resnično, duša in telo sta ga užila v zvrhani meri. Ko človek danes gleda, kje bi videl med ljudmi toliko iskrenega veselja, skoraj nič takega ne najde. Bližajoči se veliki prazniki ljudem komaj kaj pomenijo. Posebno med mladimi to drži. Imajo vsega dovolj in preveč, takega veselja, kot je bilo naše nekoč, ne poznajo. Ob avtomobilih, televiziji in sama ne vem, ob čem še vse, je opažati nezadovoljnost namesto veselja-In več ko jim starši dajo in dovolijo, manj je spoštovanja do njih.
SOUTH AUSTRALIA
Whyalla. — Pošiljamo naročnino, da ne bom0 preveč med zamudniki, ali da se nam ne zgodi tako, kot je potožil neki drug naročnik. Rekel je> iz same zanikrnosti nisem plačeval lista, pa so m' ga ustavili. Zdaj ga pogrešam in se moram znova naročiti nanj. Dostavil je še, kakor v opravičilo-sicer pa vem, da je dosti takih. — Novic pa od na® ne vem poročati. Zelo bi si želeli obiska slovenskega duhovnika. Smo upali, da bo p. Bazilij misli' na nas, ko ima zdaj pomočnika. Pa vidimo, da je še vedno preobremenjen. Morda bo pa le ujel kak lep dan . . . Marta Zrim.
Neko noč nisem mogla zaspati. Ko sem končno zasanjala, se mi je zdelo, kakor da stojim nekje, a ko j se je nekaj utrgalo pod mano in znašla sem se v prelepem prostoru med angelci in majhnimi otroki, ki so imeli krila na sebi. Nekateri go sedeli na zvezdah repaticah. Nekateri so letali, drugi so se igrali s pisanimi metulji. Vse je bilo tako pravljično lepo. Tedaj mi je šinila misel v glavo, da sem v nebesih. Saj je vse izgledalo tako, kakor si nebesa predstavljam. Tedaj pa se je angel dotaknil mene. Ozrla sem se in videla prelepo dete. In vse se je spet zameglilo. —Alenka Žigon.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Izlet v Avstralske Alpe
Ko smo stopile iz avta, nas je skoraj odnesel veter. Prišle smo do kupa snega. Prvič v oljenju sem ga vzela v roke. Bil je zelo mrzel. Potem je Zofija rekla, da ne gre dalje. Ostala Je v avtu. A jaz in Eda sva hoteli priti do vrha teta je šla z nama. Videle nismo dosti, samo megle> ki so se podile. Včasih sem mislila, da me veter dvignil in odnesel. A na vrh smo le prišle. Dolgo nismo ostale tam, ker nas je preveč zeblo.
Ko smo šle dol, smo se zgubile. Bilo je tako Megleno, da se nismo mogle znajti. Na enem mestu s®o morale hoditi po snegu, da nas je še bolj zeblo. Ro smo le prišle do avta, nismo več čutile ne rok 116 nog. Ko smo se ogrele, sva v Edo hoteli nazaj
na
sneg.
Tretji
Yar
Ko
Tisti večer smo spale v eni koči pri jezeru, dan smo šle gledat podzemske jame —
rangobilly Caves. Vreme je bilo zopet lepo. smo si ogledale jame, smo se šle kopat, ker
Je bil tam bazen z naravno toplo vodo. Teta nas Je komaj dobila ven. Morale smo iti proti domu.
Ljudje v gorah so bili zelo prijazni. So nam
'jahali in mi njim. Ko smo se pripeljale v Wo-
uo
ma
»'go, sva Eda in jaz še vedno mahali, pa se naje čudno zdelo, da se nihče ni zmenil.
To leto bom pridna in bom mogoče druge žitnice spet lahko šla v planine.
Zinka Simunkovič.
(Konec.)
Moja prijateljica
Moja prijateljica je Linda Sokolich. Z njo se igram vsak dan. Ona hodi z menoj v šolo. Linda ima dolge temne lase in greva vsak dan skupaj domov iz šole. Enkrat na teden se grem igrat k njej na dom. Tam se igrava s punčkami. Pa tudi pleteva ali šivava. Včasih pride ona k meni. V lepem vremenu skačeva z vrvico in kadar je dež, či-tava knjiga. Najljubši predmet nama je zdravstvo. Obedve sva med najboljšimi v razredu. — Marija Kostevc.
Tudi ta ima prijateljico
Moja prijateljica je Diana Baker. Hodi z menoj v šolo v četrti razred. Je manjša od mene, pa malo bolj debela. Ima svetle lase kot jaz. Najraje imava Social Studies (drugič boš zapisala: družboslovje —ur.) kjer spoznamo ljudi, ki so znameniti v zgodovini, v naši občini in v naši šoli. Kadar imava čas, se igrava s kamenčki in z vrvico za skakanje. V prostem času nabirava kuščarje in gosenice. V šoli pri ročnem delu delamo prtičke in predpasnike. — Anita Kostevc.
Živa pravljica
Moji prijateljici je ime Julie. Njena hiša je takoj za mojo hišo. Vsakikrat, ko je priložnost, se jaz in moja sestra Eva greva igrat k njej. Ona ve tudi igre, ki jih je sama iznašla. Ena je o hudobnem kralju in hlapcu. Julie je večkrat hlapec, Evica lepa princeska, jaz pa mož, ki princesko ljubi. Hlapec pride ponoči in ugrabi princesko. Mož, to sem jaz, se splazim v grad in osvobodim princesko. Ona steče nazaj, hudobni hlapec premaga mene. jaz sem ujeta in igra se začne znova. Jaz bi rajši bila princeska. — (Podpis manjka — ur.)
P. HUGO V AFRIKI -V STISKI VESTI
P. Stanko Zemljak
“VESELI DAN”, O KATEREM SMO BRALI v januarski številki letošnjih MISLI, je med razigranimi domačini p. Hugonu hitro, prehitro minil. Saj misijoni niso le romantika in praznik, kakor bi se morda komu zdelo, ko prebira zanimiva pisma misijonarjeva. Pa ni tako. Slovesni krsti domačinov, preobleka bogoslovcev ali nova maša — taki prazniki pridejo komaj na vsakih nekaj let. Kaj pa misijonar dela vmes? — Pripravlja se na “praznik” ves ostali čas. Ti misijonski prazniki morajo biti res nekaj velikega, ko se je treba nanje pripravljati toliko let. . .
Poglejmo take priprave na neki bodoči praznik v misijonu, kjer delujje naš p. Hugo Delčnjak skupaj s francoskim župnikom p. Matejem. Seveda je prvo pravo duhovniško delo: verouk, delitev zakramentov, obiskovanj je bolnikov. Poleg tega je še polno raznih nalog, ki jih mora misijonar opraviti. Naša dva oskrbujeta pet šol z vsemi potrebščinami — od peresa do popravila poslopij in vzdrževanja učfiteljev. Čie hoče misijonar domačinom razlagati Kristusov nauk, jim mora najprej dati nekaj splošne izobrazbe.
Vseh šol na ozemlju našega misijonarja je sedem. Dve oskrbujejo sestre. Obstaja tudi internat za fante in tem je treba priski'beti vse potrebščine za življenje, čeprav skromne: hrano, obleko in nešteto drobnarij. Pod misijonarjevo oskrbo je mizarska delavnica, kjer se mladi fantje uče služiti si kruh. Da bi domačine postavili na lastne noge, jim skušajo preko organizacije za kmečko mladino kazati pot do bolj učinkovitega gospodarstva. V njihovo področje spada kopanje vodnjakov, trasiranje cest v popolnom nedostopna naselja, gojenje novih -vrst riža, kiririkijev in tako naprej.
P. Hugo nekako potoži, ko piše:
“Vidiš, tako se moram v svojem misijonu izgubljati v čisto materialnih poslih, a brez tega tudi duhovnih uspehov ni. Življenje je že tako skovano, da se dvigamo od vidnih stvari do nevidnih, duhovnih.”
Kakšne “vidne stvari” ga trenutno tarejo, naj nam pove odlomek iz njegovega pisma:
“Dobili smo na misijon mladega brata, frančiškana. Ime mu je fr. Francis. Je voditelj organizacije za kmečko mladino pri nas. Oni dan je odšel z avtom v mestece Sokode, da nakupi material za kopanje vodnjakov. Pot mu je križal vol, ki
ISO
se je naenkrat znašel pred avtom in ga s svojim bokom ustavil. (Se vam ne zdi, da se znajo v Afriki čudovito lepo izraziti? — P. St.) Posledica je bila: karoserija je padla z njega kot cunja, vol je pa svoje rogoviljenje za vedno končal. Potnikom se ni skrivil las, tudi motor se ni “prehladil”. Kljub temu bodo stroški veliki, ker avto ni zavorovan, kot so ljudje proti tretji osebi. Za take primere bi se pa le obneslo. A kaj češ,ko bi bil vedež, bi ne bil revež — pravi pregovor. Medtem, ko je avto v popravilu, delo zastaja. Če bi hotel vsak mesec obiti vsaj glavne postojanke, bi moral biti vsak teden tri dni zdoma. Ob nedeljah imam dve maši: eno v francoščini, drugo v jeziku domačinov. Obe zahtevata temeljito pripravo, časa pa primanjkuje. Preostaja mi le močno zaupanje v Boga. Včasih že kar predrzno, da padem v stisko vesti. . .”
Tako! Prepričan sem, da se bodo z našim P°" sinovljenjem p. Hugona njegove vezi z nami vedno bolj utrjevale. Obljubil je, da nam bo kmalu spet kaj poročal. Mi mu bomo vračali pozornost tako, da mu bomo po svojih močeh pomagali iz "stiske vesti”. Eni lažje pomagajo z duhovnimi, drugi bolj z vidnimi darovi — da mu ne bo treba “predrzno zaupati” v božjo Previdnost!
P. Hugo voiči za dan mater
Misli, May, 1971
eitditt
DRUŠTVO SYDNEY
45 Perrers Rd„ Horsley Park, 2164, Tel. 620-1265 B°x 93, P.O. Fairfield, N.S.W., 2165.
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA. . . .
Letošnji redni letni občni zbor, ki se je pri-cel- 7. marca v Poljski dvorani, se je končno in Uspešno zaključil po tritedenskem presledku 28. marca na slovenski zemlji v Horsley Park-u.
Da se je občini zbor vršil kar v dveh etapah, Je res nenavadno, vendar zelo spodbudno, kajti demokratično načelo o množičnem sodelovanju pri 'esevanju skupnih interesov in problemov je tako Resnično prišlo do izraza in bilo kronano z uspehom.
Občni zbor je sprejel novi osnutek pravil in »zvolil sledeči društveni odbor:
Predsednik — Lojze Kmetič Prvi podpredsednik — Alfred Brežnik Drugi podpredsednik — Adolf Peršič Tajnik in članstvo — Vinko Ovijač Blagajnik — Franc Valenčič Referent za kulturo in mladino — Vinko Kobal Referenta za zabave — Franc Stare in Jožj Petrič
Referent za grandjo doma — Ing. Ivan Žigon Gospodinja — Marija Ovijač
čel ,^ov' °dbor je kar hitro in z intuziazmom pri-j z delom. Zavzel se je za takojšnjo registracijo ustva kot “non-profitable” po vzorcu avstralskih bo v jn v ^ namen vložil novi pravilnik mi-ru za pravosodje v odobritev. Naše društvo lah-^ n*>a poljubnoštevilo članov in lahko prosto va-5() J.avnost> da se včlani. Društvo ni omejeno na tei <^anov> kot so to delniške družbe (Pty Ltd), 1 vključuje vsak dobiček posameznikov.
je Odbor je sklenil, da od 24. aprila dalje poslu-P ,1Uatvena pisarna na slovenski zemlji v Hosley jaki U Vsii*t0 a°boto 4.30 do 6 zvečer, kamor se ro-1 lahko obrnejo za kakršne koli društvene rt*>acije.
Posebna pozornost bo v bodoče, da bodo zabave in druge prireditve bolj kvalitetne in pestre. Družabna prireditev 17. aprila v Poljski dvorani je dokaz, da to ne bo težko doseči. Bilo je dosti dobre volje in intuziazma, pa še $124 dobička.
Da se nam je uresničitev večletne želje imeti svoj dom, že zelo približala, je razvidno iz finančnega stanja društva, ki trenutno razpolaga z vsoto od več kot $5500 na obeh bančnih računih.
Dokončna izpolnitev gornje želje pa seveda odvi-si od razumevanja in podpore, ki jo bo odbor dobil od članov društva.
Alfred Breznik
>;
M.	V
J	SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY	>•
r:	rt
vabi člane in prijatelje na
DRUŽABNO PRIREDITEV	t
£	$
>*	22.	maja 1971 ob 8. zvečer
>:	POLJSKA DVORANA, CANLEY VALE	$
ij?	(Vogal	Bareena & West Sts.)	;«j
:♦!
šji	Za prigrizek in pijačo preskrbljeno	sjs
'M	Dobro voljo bo podžigal JADRAN	$
H	2
>:	Odbor	SDS	v
J	WAVAVb%wAW.".wyvwwwwy%%
H	H
:♦<	ENAKA	PRIREDITEV BO ZOPET	$
>!	ravno	tam v soboto 19. junija	!♦!
>;	Tudi	na	to	prireditev
že zdaj vsi lepo vabljena	J
in-
;; NE PIJEM, NE KADIM, NE KOLNEM
Star sem 30 let. Imam hišo in avto. i
Živim v predmestju Sydneya.
Želim se seznaniti s primerno Slovenko v namen poštene ženitve.
Naslov je dobiti pri MISLIH.
SMUČARSKI SKOKI
“Ognjišče”
SMUČARSKI SKOKI IZVIRAJO iz Norveške, ki ima še danes odlične tekmovalce v tej atraktivni športni disciplini (Wirkola, Grini, Tontum, Mork). Najstarejšo skakalnico so postavili že pred skoraj sto leti na griču Huseby pri Oslu, kjer so že leta 1879 dosegli skok 22,5 m. Iz Norveške se je ta športna panoga prenesla v sosednjo švedsko, kmalu po začetku našega stoletja so skakalnice gradili tudi v srednjeevropskih deželah. Leta 1911 je Avstrijec Bildstein skočil 41 m. Norvežani so v tem času na ameriških skakalnicah skakali tudi po 60 m, po vojni pa doma tudi čez 70 metrov.
Pri nas so prve skakalnice zgradili v bohinjskem kotu po prvi svetovni vojni. Leta 1921 je na državnem prvenstvu Jože Pogačnik dosegel jugoslovanski rekord — 9 metrov! Dve leti kasneje je jugoslovanska smučarska organizacija postala članica mednarodne smučarske zveze (FIS). Nekateri bi radi organizirali svetovno prvenstvo v smučarskih skokih, toda ni bilo primerne skakalnice. FIS je leta 1932 določila temeljna pravila, ki se jih je treba držati pri gradnji skakalnic za mednarodne prireditve. Pod vodstvom inž. Stanka Bloudka so se lotili gradnje velike skakalnice v Planici. To je bilo leta 1932. Skakalnica je bila iz snega, nesla pa naj bi več kot 82.5 m, kar je bilo takrat svetovni rekord.
Dne 4. februarja 1934 je bilo prvo tekmovanje v Planici in norveški skakalec Birger Ruud je pristal pri 92 metrih — nov svetovni rekord. Albin Novšak je s 66 m postavil državni rekord. Leto dni kasneje se je planiški zmagovalec Andersen (Norveška) ustavil pri 99 metrih. Leta 1936 je dobila planiška velikanka leseno ogrodje in tega leta je 17-letni fant iz avstrijskega Bischofchofna Sepp
Bradi prvi preskočil stometrsko znamko __________ 101
meter! FIS je Planici metala polena pod noge, toda vztrajnost navdušenih smučarskih delavcev je vedno zmagala. Leta 1941 je zmagal Nemec Gering (118 m), mladi Rudi Finžgar je s 95 metri postavil nov državni rekord. Prvo povojno tekmovanje v Planici (1947) je potekalo v znamenju Finžgarja in Janeza Polde. Finžgar je bil prvi Jugoslovan, ki je skočil preko 100 m — 102 metra, ime Janeza Polde pa je prva povojna leta pomenilo pojem srednjeevropskega skakalca. Leta 1948 je bil rekord Planice 120 metrov, postavil pa ga je švicarski glasbenik Fritz Tscliannen.
Avstrija je med tem časom dobila velikanko v Kulmu in Nemčija v Aberstdorfu, kjer so leta 1950 postavili nov svetovni rekord (135 m). Ustanovljen je bil odbor KOP (Kulm-Oberstdorf-Planica), ki vsako leto povrsti prireja smuške polete na teh treh velikankah. Leta 1957 in 1960 je v Planic* premočno zmagoval Helmut Recknagel (Vzh. Nemčija), 1966 pa nenadkriljivi Jirži Raška (ČSSR)> ki je s 130 m postavil nov rekord Planice. V Ober-stdorfu je 1951 Finec Luiro Tauno z daljavo 139 m postavil svetovni rekord, ki je držal celih deset let, ko ga je prav na tej skakalnici zrušil naš J°' že Šlibar. To je bilo 24. februarja 1961, rekord pa je znašal 141 metrov. Leta 1969 je povečana pla' niška velikanka sprejela vso svetovno skakalno elito. Rekorde sta rušila najprej Raška in Wirkola, dokler ni zadnji dan, 23. marca, vzhodnonemški tekmovalec Manfred Wolf pristal pri rekordni znamki 165 metrov. Peter Štefančič nas je razveselil z jugoslovanskim rekordom, ko je poletel 150 metrov daleč.
Na vseh velikih prireditvah ocenjuje skoke pet sodnikov, ki posebej ocenjujejo slog, posebej dolžino skoka. Za slog lahko da vsak največ 20 točk, štejejo pa samo ocene treh sodnikov, najvišja in najnižja odpadeta. Ocenjevanje dolžine je bolj zapleteno. Vsak tekomovalec izvede navadno po en Poskusni skok in po dva v konkurenci, na poletih P° tri. če hoče biti visoko ocenjen, mora lepo leteti in solidno pristati. Zelo važno je, da se obdrži na nogah.
Vsakoletna skakalna sezona se odpre z veliko nemško-avstrijsko turnejo ali turnejo štirih skakalnic (Obersdorf, Garmisch-Partenkirchen, Innsbruck, Bishofshofen). Lani je zmaga] Vzhodni Ne-^ec Korst Queck, odlični so bili češkoslovaški, sov-
jetski in norveški tekmovalci. Letos je prvo mesto osvojil Jirži Raška, čeprav ni zmagal na nobeni skakalnici.
Smučarski skoki na mali (70 metrov) in veliki (90 metrov) so uvrščeni v spored zimskih olimpijskih iger in svetovnih prvenstev v klasičnih disciplinah. Olimpijski zmagovalec iz Grenobla na mali skakalnici je Jirži Raška (ČSSR), na veliki pa Vladimir Belousov (SZ). Svetovno prvenstvo (februarja 1970 v Visokih Tatrah na češkoslovaškem) pa je na obeh skakalnicah osvojil sovjetski tekmovalec Gari Napalkov.
Od naših se zadnje čase vedno najbolje uvrsti Ludvik Zajc, ki je bil na svetovnem prvenstvu na veliki skakalnici odličen petnajsti.
HUmUtMUUMUMUMMU«
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
in druge namene
$7: Alojz Mihič, Neimenovana, Niko Krajc, ^lilan Beribak; — $5: Stanko Zitterschlager; $4: Rado Škofič, M. Ritlop, Al. Schiffler, Jože Petek, *van Ploj, Vlado Menart, Branko Cvetkovič;
$3: Dušan Lajovic, Maks Hartman, Emil Pant-ner, Jože Težak, Stanko Ogrizek, Milena Lochner;
$2: Franc Kavčič, Janez Škraba, Ivan Golob, ^"gela Dodič, Ivan Legiša, Janez Primožič, Janez "emec, Emil Malnaršič, Feliks Zadravec, Anton '^Pielin, Slavko Pekol, Agnes Hodalj, Ludvik Tu-®e*5> Marija Birsa, Štefka Smole, Viktor Čuček, ‘'avko Hrast, Alojz Hrast, Janko Menič, M. Do-^lnja, Ivanka Kariž, Fr. Janežič, Peter Selak, Ivan avrič, Alfred Breznik, Vinko Ovijač, Al. Hrast, • Ozvatič, Zora Pace;
$1: Emil Kalčič, Bruno Zavnik, Silvo Pregelj,
anez Kucler, Olga Saulig, Andrej Fistrič, Mih.
jCrtlelbauer, Al. Drvodel, Marica Hren, M. Cizerle,
■ Kveder, J. Ferbežar, Frances Valenčič, Stanko
a tur, Franc Šiftar, Marijan Korva, Jos Lipec,
l_uka Schatter, Fr. Bregantič, Pavlina Pahor, Jože
Vlanjc, B. Krševan, VI. Ferluga, Andr. Zrim, Franc 'bič.
P. PODERŽAJ, INDIA. — $10: Neimenovan, : Ana Kustec, Helena Pirc, Pavla Pirc; $1: P. l2Jan, J. Pirjevec.
P. HUGO, AFRIKA. — $5: Alma Čuček.
$20: Slovenske sestre, Ivan Kovačič (S.A.); $10: družina L. Martin, Krešo Katic; $5: Neimenovana oseba,_ družina R. Škofič, Zora Svetina, Julka Mrčun; $4: družina S. Boelcky, družina V. Aksionov; $2: Alojzija Korže, Francka Anžin.
SLOMŠKOV SKLAD. — $5. Ivan Kovačič.
Prisrčna hvala, Bog povrni.
G. STANISLAV RAPOTEC je prve tri tedne
v aprilu razstavljal najnovejša dela v Bonython galeriji, Paddington. Bilo je okoli 20 slik, deloma iz-
redno velikih. Obisk razstave je bil dober, Slovenci
so bili redki. Na Rapotčeve razstave je pač treba jemati s seboj veliko smisla za abstraknost, tega pa Slovenci nismo preveč vajeni, človek bi dejal:
v Rapotčevih slikah je treba gledati tisto, česar ne vidi oko in ne doseže vsakdanja izkušnja. Pa si pomagaj! Toda poklicni ocenjevalci so dali našemu slikarju spet kar dosti priznanja, pomešanega s pravim navdušenjem in — ugibanjem. Naslednja Rapotčeva razstava bo v Brisbanu: odprta 6. junija v REID GALLARY. Rojaki, pozanimajte se!
Iz Slovenske
Duhovniške
Pisarne n.s.w.
P. Valerijan Jenko ofm
311 Merrylands Rd., Merryland, N.S.W. 2160 Telefon: 637-7147
Službe božje
Nedelja 16. maja (tretja v mesecu):
Marrylands (sv. Rafael) ob 9:30 Leichhardt (Roseby & Burnley) ob 10:30 CANBERRA (Braddon) ob 6. pop.
četrtek 20 maja: VNEBOHOD GOSPODOV Merrylands — 7:30 zvečer Sydney, S1. Patrick — 7:30 zvečer
T
Nedelja 23. maja (četrta) :
Merrylands — ob 9:30
Nedelja 30. maja (PETA) — BINKOŠTI Merrylands — 9.30 Leichhardt — 10.30 HAMILTON — New C. — ob 6 zvečer
Nedelja 6. junija — SVETA TROJICA Merrylands — ob 9.30 Croydon Park (sv Janez ob 10:30
Nedelja 13. junija — SV. REŠNJE TELO Merrylands -— 9.30 Sydney (St. Patrick) ob 10.30
WOLLONGONG (St. Francis H.) ob 4:45
ZOPOVEDAN PRAZNIK: VNEBOHOD
Ker je to zapovedan praznik, je tudi po novem kolendarju ostal na četrtek — 40 dni po veliki noči. Dolžnost biti pri sv. maši ostane.
Nasprotno pa praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi v Avstraliji ni zapovedan, zato so ga v novem kolendarju prenesli na naslednjo nedeljo, letos 13. junija.
Šmarnice so v Merrylandsu vsako soboto ob ^.8 uri zvečer. Poleg tega tudi na vnebohod 20. maja. Zaključek s petimi litanijami na binkoštno soboto 29. maja. Pri šmarnicah bomo čitali iz knjige “Marija in naš čas”, šmarnice za Marijino leto 1971. Spisal v Ljubljani salezijanec dr. Janez Jenko.
Napredek v Merrylandsu
To pišem na dan po državnem prazniku ANZAC Day. Prost dan je privabil lepo število prostovoljcev v Veselovo. Pela je lopata, kramp, žaga, kladivo, brnel je tudi stroj za kopanje jarkov in nakladanje odvišnjega materiala na tovornjak-
—	Kdor ni bil dva tedna v Merrylandsu, bo Prl ponovnem obisku opazil precejšnjo spremembo. Staro se umika novemu. Na prostoru bo stanovanje za duhovnika, pisarna in zakristija. Trenutno izkopavamo odvodno cev kanalizacije; treba jo bo obdati z cementom. Ko bo to končano, bomo vlil' fundamente; jarki so že skopani. Na te fundamente se bo kmalu nato začel dvigati zid, nato streha, notranje inštalacije, itd. To bo prva etapa. Sled' druga, ki je dodatek k cerkvi ob sestrski hi®1. Tretja etapa je cerkvena stena na Warwick Rd. Zadnja etapa pročelje.
Vsako soboto bo potrebno dosti pomagačev. Kdor dela ponoči in nam včasih med tednom lahko priskoči na pomoč, naj to pove. Lepo je, če se sami javite za delo in ni treba vsakega posebej prositi. Povabilo k delu v “MISLIH” in “Rafael**” velja za vse!
Hvala vsem dosedanjim delavcem in darovalcem. Prosimo, da se jim še drugi pridružijo. “Zrn0 do zrna — pogača, kamen na kamen — palača oziroma naša cerkev! — P. Valerijan
IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W.
Krati
Robert Pavel Tonkli, Bank*town. Oče Pavel, niati Pavlina r. Moruzzi. Botrovala Ludvik Lau-renčič in Luci Cencič — 21.3.1971
Tanja Jožica Trebar, Blacktown. Oče Jože, ftiati Viktorija r. Ornik. Botrovala Danilo in Zofija Šajn — 28. marca 1971.
Robert David Okroglic, Blacktown. Oče Marijan, mati Irena r. Okroglic. Botrovala Ferdinand Leban in Emilija Obid — 28. marca 1971.
Margareta Tatjana Grielj, Auburn. Oče Aloj-2>j, mati Jerica r. Žakelj. Botrovala Dušan in Majda Grželj — 4. aprila 1971.
Krwin John Reja, Burvvood. Oče Roman, mati Marta r. Ambrosi. Botrovala Alojzij in Draga Kocjančič — 11. aprila 1971.
Jenni Stemberger, Annandale. Oče Rudolf, •fiati Dragica r. Rolih. Botrovala Rudi in Ivanka Gerdevič — 11. aprila 1971.
Robert Jože Kociper, Stanniore. Oče Anton, mati Elizabeta r. Čolig. Botrovala Stanko in Malija Kolar — 11. aprila 1971.
Angelca Rakušček, Canley Vale. Oče Franc, •fiati Silvia r. Semper. Botrovala dr. Mihael in Alberta Colja — 12. aprila 1971.
Peter Lavtar, Chippendale. Oče Rafael, mati ' •■ancka r. Polončič. Rotrovala Ivan in Vikica Ko-
•— 18. aprila 1971,
Tomislav Barac, Leichhardt. Oče Franjo, mati Frančiška r. Valentan. Boter Mate Curič — 24. aprila 1971.
Peter Andrej Berginc, Enfield. Oče Peter, mati Cvetka r. Bukovec. Botra Rudi in Avila Kenda — 27.4,1971.
Poroke
Emil Malneršič, iz Vipave in Kiterka Ivkovič,
škabrnje, Dalmacija. Priči sta bila Anton Uršič in Mario Koren — 27. marca 1971.
Vinko Friščič, Donji Vidovec, Medjijnurje, in Sonja Voršič, rojena v Gradcu. Priči bila Jože in Lubica Friščič — 17. apr. 1971.
Jože Marinč iz župnije Fara pri Kočevju in Danica Flajnik in župnije Vinica pri Črnomlju. Priči Jože Petrič in Maria Tomažič — 24. aprila 1971.
Študent pri zdravniku: “Gospod doktor, lani ste mi rekli, da sem od samih knjig in študiranja že ves živčen. Predpisali ste mi, da naj hodim v družbo in na izlete z dekleti, da ne bom samo na študije mislil.”
Zdravnik: “Kajne, pomagalo je? Se takoj vidi na vas.”
Študent: “Saj to je tisto. Zdaj bi prosil za tak predpis, da bom lahko spet mislil na šolo in knjige.”
P. Hugo nasičuje lačne
Marrickville. — Zanimiva je bila legenda Ivana Cankarja o Kristovi suknji v marčni številki MISLI. Seveda je to samo legenda. Vemo pa, da hranijo prav to suknjo, ki je brez šiva scela stkana, na Nemškem v katedrali mesta Koln. Naši predniki so mestu rekli Kelmorajn. Suknja je izobešena na posebnem oltarju. Jaz sem videl samo sliko od nje. Kakšne barve je in če so še na njej sledi krvi, tega ne vem. Če so Jezusu oblekli to suknjo potem, ko ga je Pilat dal bičati, je morala biti polna krvi, ko so mu jo spet slekli v Kalvariji. — Vemo tudi to, da v Turinu na Laškem hranijo v tamkajšnji katedrali tenčico (Holy Shroud), v katero je bilo Jezusovo truplo zavito, ko so ga položili v grob. Jožef iz Arimateje je to tenčico kupil, preden je dobil dovoljenje od Pilata za Jezusov pokop. Knjižica o tem se dobi pri Catholic Truth Society. Res to dvoje — suknja na Nemškem in tenčica v Turinu — ni prava verska resnica, duhovna spodbuda vendar je. Znanstvene preiskave doslej niso mogle ne dokazati ne ovreči preproste vere dolgih stoletij, da je oboje res od Kristusa. — Peter Bizjan.
‘Tir
Merryland». — Med rojaki v Sydneyu jih je vedno nekaj, ki si iščejo zdravje v bolnicah ali doma. V zadnjih tednih so bili v Guildford Heights operirani kar trije: To so: Stanko Verzel (Canley Vale), Irenka Tomšič (Wenthworthville) in Cencičev sinček iz Merry]andsa. V Mater Hospital, Crows Nest, je Ignac Kotnik (Stanmore), v West-ern Suburbs Hospital leži že šest tednov Ana Bertoncelj iz Marrickville, v bolnici v Rozelle pa je Pavla Škvorc. Na domu v Fairfieldu se zdravi Frančiška čuček. Seveda je prav, da omenim tudi Jurija Tomažiča, ki že leta in leta potrpežljivo nosi križ bolezni. Ravnotako je priklenjen na bolniški voziček Jaro Koki v Hillsdale. Bolezen so imeli tudi v družini Ludvika Kovačiča v Five Dock.
—	Ti bolniki so mi trenutno znani. Prosim, da mi poveste tudi za druge bolnike, da jih lahko obiščem. Imejmo sočutje z bolniki, postrezimo jim in krajšajmo čas bolezni z obiski; saj je obiskovanje bolnikov eno važnih telesnih del usmiljenja. Pomnite, da ne obiskujem samo “najhujših” bolnikov, ampak tudi manj “hude”, če zanje vem. — P. Va-lerijan.
Concord. — Bral sem, da je zapisal Žarko Pe' tan v Ljubljani med svoje “Slečene misli” tudi naslednjo: človek mora včasih misliti s tujo S^a' vo, da si ohrani svojo. — Žarko že ve, kam je me' ril, ni treba praviti. Kadar piše dovtipe, lahko misl’ s svojo glavo, če bi začel svoje Slečene misli razpletati v resnih razpravah s svojo glavo, bi bil kar hitro v nevarnosti. V takem položaju lahko razumemo, zakaj v kakšnem verskem listu iz domovine beremo kar prehude poklone “navzgor”. Uredniki morajo pač misliti in pisati s tujo glavo, da svojim listom ohranijo glavo. Nekateri pa le gredo predaleč, ko na primer govore o Titovi “veličini”’ ki se baje da primerjati kar papeževi veličini. Ko je človek s svojo glavo pod pritiskom od zgoraj, mu verjetno nehote uide kaj izpod peresa, česar bi brez pritiska nikoli ne zapisal. — Pepe Metulj'
VICTORIA
Richmond. — Z začudenjem berem, da “nas list ni poklican, da bi se v take zadeve globlje m globlje spuščal in skušal dognati končno veljavn0 resnico”, čudno bi se bralo, če bi ta stavek zapi' sali na prvo stran kot podnaslov MISLI. Mislim, da se brez škode ignorira kakšna mitologija, drugače pa je, če gre za splošno priznana zgodovinska dejstva. Tu bi že morali priti do nekega zaključka in ne pustiti, da vprašanje obvisi v zraku, če ste tako obupali nad zgodovino in zdravo pametjo-kako morete pričakovati, da bomo sedaj mi ra' zumeli članek: Kdo so Jehovci? Tudi ta seže v zgodovino, čeprav samo 100 let nazaj in ni sam0 opis zanimivosti jehovske vere, ampak tudi pole' mika: “ . . . prava potvorba evangelija”. — Z £• Jezo polemizirati osebno, nima smisla. Če bi ^ mož pameten, bi se posvetoval s kom, predno Je Jezo polemizirati osebno, nima smisla. Če bi ^ mož pamaten, bi se posvetoval s kom, predno Je knjigo izdal. Ker ste pa že naredili toliko publ>' citete (dvoje dolgih pisem) za eno stran in to tisto, ki potvarja zgodovino, bi pričakovali, da soglašaj s Petrom Bizjanom, ki piše: “Naj si ljudje nabavij0 sveto pismo” pa bo menda vse jasno. Pozdravlja Stanko Andrejasič.
PRIPOMBA: Ste Jezovo knjigo že naročili in brali? če ne, nikar ne govorite o “potvarjanju z8odovine”. Očitek, da sem pustil vprašanje obvi-seti v zraku, je pa morda res opravičen. Toda zbal Sem se, da bi poskus sklatenja tega vprašanja iz Zl'aka ne našel ne konca ne kraja, če zdaj tudi jaz z vprašanjem vred “visim” — morda celo na visli-cah (v smislu vašega pisma) — za jutri ste povabljeni na moj pogreb! — Ur.
ca Se ko položi otroku krožnik na mizo, se le s strahom bliža mizi. Kaj če bo pokapljal po mizi ali se sam umazal — spet bo pela šiba! Z eno besedo, otrok mora vedeti, zakaj je kaznovan, in največkrat je najslabša kazen — šiba. Materin resen, pa vendar prijazen opomin in pouk naj nadomešča šibo in palico, pa bo otrok nesel s seboj v življenje spoštovanje do matere, ne pa kakih neprijetnih spominov! — Antonija Stojkovič.
Ea*t Bentleigh. — (Prepozno za prejšnjo dvoj-n° številko — ur.) Pred nekaj dnevi sem dobila Pismo od sestre s Prema, v katerem mi opisuje ^eličastni pogreb pokojnega župnika Danila Juri-seviča. Le malo let je deloval v premski fari po smrti župnika Lesarja, ki sem ga jaz dobro pozna-a- Sestra piše:	Prehitro nas je zapustil, zopet
sm° ovce brez pastirja. Ob nedeljah jim pride Jttaševat duhovnik iz Trnovega. Sestra mi tudi pri-a6a izrezek iz DRUŽINE o rajnem žopniku. Do-*na je bil v župniji Slivje na Primorskem, rojen Kot duhovnik je sprva kaplanoval v Trno-Vem pri Ilirski Bistrici, potem na Reki kot ekonom semenišču, končno v Lovranu kot župnik. Zara-
1	sprememb škofijskih mej se je vrnil v domače raje in prevzel župnijo Brezovico s soupravo Prebij. Končno je dobil župnijo Prem. Nekaj let že Je bil bolan, pa je bolečine spretno skrival. Nje-e°v zdravnik je rekel o njem: Bil je močan duh, IZredno nadarjen, duhovit, razgledan, bolezen je Pokrival, da ne bi drugim povzročil trpljenja. •— ai počiva v miru! — Francka Štibilj.
Resevoir. — Ko se svet pripravlja na prazno-dneva mater, jaz ne morem s prisrčno lju-^znijo misliti na svojo mater. Ko sem to zapisala „ 0rn še kaj dostavila, je zato, da priporočim da-SeSnJ'im materam: ne posnemajte moje matere, kar ^ tiče njene vere v šibo in palico. To je bila nje-a slabost. Saj je imela težko življenje, dosti skrbi se dela’ vdova s 6 otroki! Res je tudi, da jaz ni-bila kak angelček. Bila sem zelo živahna, te-jjfn° močna, najrajši sem se družila z dečki in g. — premagovala v otroških bojih. Radi so se mi ^cer ogibali, ker so vedeli, da z menoj ni dobro t e tolči. Seveda sem se v teh bojih umazala, raz-
g0 . obleko in tako dalje. Doma me je čakalo v-^Je- šiba je pela, kamor je padalo, četudi sem kak8'*1 ,pravo®asno zbežala, ni pozabila, me je že fav° uJela, da je spet padalo. To je zelo pogrešeno hi vnf.nJe matere z otrokom. Tak otrok postane
Jlv> nezaupen, zapre se sam vase, mati mu esto ljubeče matere postane skoraj sovražni.
(JUEENSLAND.
Brisbane. — Izpod Triglava so MISLI poročale o knjigi “Znamenja na Slovenskem. Izdala jo je Slovenska Matica v Ljubljani leta 1964. Ta knjiga je že dolgo v moji knjižnici, pred časom sem bil naročnik vseh knjig Slovenske Matice. Knjiga zasluži vso pohvalo. Poleg besedila mnogo zanimivih slik in dva zemljevida. Znamenja, ki so jih postavili naši predniki, so: svetilniki, kamniti križi, ste-brasta znamenja, figuralna, zidana itd. Knjiga lepo osvetljuje slovensko preteklost, po večini že daleč odmaknjeno. Oprema knjige je na višku glede papirja, slik in tiska. Ni čudno, da je bila kmalu razprodana in je bil potreben nov natis. To vemo, da Slovenska Matica izdaja le take knjige, ki obravnavajo slovensko narodopisno zgodovino.   Naj
še izrečem svoje obžalovanje, da je bila udeležba pri naši službi božji, ko nas je obiskal p. Valerijan iz Sydneya, nepričakovano pičla. Težko je najti vzrok, pa ga tudi iskal ne bom. Samo to naj rečem: prihodnji patrov obisk — saj bo najbrž šele za božič, naj zbere v cerkvi vso slovensko skupnost v Brisbanu! — Janez Primožič. —
Mount I*a. — V zadnjih MISLIH sem videl nekaj vrstic o filmu MASKERADA v domovini. Kmalu nato sem dobil v roke nekaj številk NEDELJSKEGA DNEVNIKA, ki izhaja v Ljubljani. Piše, da so doma razvili film pod imenom MASKERADA. V njem so uporabili ves besedni zaklad, kar ga premore najbolj prostaška govorica, slovenska in deloma južnjaška. Film je baje obsojen na smrt, ker pa bodo pač hoteli dobiti denar nazaj, bo verjetno sledila “pomilostitev”. Ob tem branju imam svoje mnenje. Ako bo človeštvo nadaljevalo svojo “kulturno” pot kot sedaj, bo okoli leta 2000 popolnoma odpadla trditev, da smo potomci nekakšne opice. Treba bo čisto na novo preiskati džungle, da bomo odkrili svoje prednike, ki naj bi bili količkaj podobni “kulturnemu” človeku naših dni. — Mirko Brenčič
JOŽE ČUJEŠ NA REŠETU
(Poslano kot oglas)
Z datumom 31.3.71 je dal Jože Čuješ v Syd-neyu deliti letak, ki je poln nepretehtanih izjav na račun protikomunistične večine v Slovenskem društvu Sydney. Denimo nekaj teh izjav na rešeto!
Namen “preprečiti sleherni stik z domovino” nam podtika letak.
Kdaj se bo čuješu posvetilo, da domovina in vsakokratni režim v domovini nista eno in isto? Niti ni treba, da je režim komunističen, lahko je drug' razlog, da je v demokraciji kdo proti režimu, domovino pa kljub temu iz srca ljubi in stike z njo pospešuje.
Slovenci v Sydneyu — skupno s Slovenskim društvom — nismo nikoli skušali “preprečiti” stikov v domovino. Spomnimo se na primer, kako smo sprejeli napoved škofa Jenka, ki nam je pisal:
“Namen mojega obiska je, dragi rojaki, da vam prinesem, košček domovine, ki nam je vsem dala življenje, naš lepi slovenski jezik, narodno zavednost, pripadnost naši kulturi . .
Ko smo te besede brali v MISLIH (avgust 1968), ni bilo Slovenca v vsej Avstraliji, ni bilo člana ali članice SDS, ki bi skušala preprečiti stik z možem, ki nam je res kmalu potem prinesel lep košček domovine. Z velikim veseljem smo ga povsod sprejemali. Na sprejemu v domu Dušana in Saše Lajovic se je med drugimi udeleženci domače počutil tudi g. Čuješ, pa je menda na to že pozabil.
Kmalu potem je SDS podelilo škofu častno članstvo. Sam g. čuješ mu je pripel pozlačeno društveno značko, mu čestital in v imenu društva navezal lepe stike z domovino. Tudi na to je pač že pozabil. Zato ga mi spomnimo na vse to, da se bo zavedel, kako nizkotno obrekovanje je izrekel o SDS, čigar član in celo predsednik je bil do odhoda z zadnjega občnega zbora.
Prav isto leto (1968) je SDS priredilo za svoje članstvo prvi izlet v domovino. Živa duša med nami ni skušala preprečiti tega prav osebnega stika naših ljudi z domovino. Vsi smo jim voščili srečno pot in pri slovenskih službah božjih so bile v ta namen posebne molitve. Vsakdo med nami je razumel, da izletniki ne gredo podpirat režima, ampak pozdravljat ljubo domovino, če se je vendar potem izkazalo, da so bile vmes zelo redke izjeme, celotnega našega položaja in njegove resnične podobe to ni moglo spremeniti.
Čuješev letak govori o “dvajsetletnih prepirih” v SDS, ki naj bi onemogočili skupno delo itd.
S kom se je g. Čuješ “prepiral” dvajset let, bo pač najbolje sam vedel. Z SDS gotovo ne, saj je staro šele 14 let. Kolikor je bilo v društvu v 14 letih “prepirov”, so bili vse drugačnega značaja kot približno v zadnjih 12 mesecih. Ti nedavni prepiri so se začeli šele, ko se je Čuješ s svojimi pristaši priključil onim, ki nam skušajo prinesti od doma ne košček domovine, ampak košček — če ne kar velik kos — režima in režimovstva. S ten* se seveda ne damo krmiti.
“. . . s temi ljubljanskimi purgarskimi poli*1" kanti ni mogoč nikakršen kompromis”, pravi Čtlje-šev letak dalje.
Vprašamo: kdo je politikant? Po naše tisti, ki podpira režim, zakaj le režim in režimovec dandanes smeta v domovini politizirati. Domovina in do-movinec ne smeta, pod komunističnim režimom morata molčati. Ime “politikant” naj čuješevi re-žimovci pripno na klobuk kar samim sebi.
“Ustanovili smo novo slovensko društvo . • piše letak.
To je zapisal čuješ, ko še davno ni izzvenel odmev njegove izjave na odborovi seji SDS: P-Ambrožič hoče postati član, da bi kot član društvo lažje razbil ... Ni še izzvenel odmev te čuješeve izjave, ni se še poleglo začudenje nad to izjavo, ko je čuješ sam poskusil razbiti društvo s svojim in svojega krožka izstopom in z napovedjo novega društva, ki pa naj bi nosilo isto ime, da bo lažje v kalnem ribarilo. — Tako Jože Čuješ tehta svoje besede, tako tehta celo svoja dejanja!
“Pod krinko protikomunizma. . . zapreti ust* vsakomur, ki ne govori istega jezika z njimi in g* pri priči izločiti z obdolžitvijo, da je komunist.” —"
Tudi ta očitek je čuješev letak naprtil večini med članstvom SDS.
Pozvonil je po toči. Prihranil nam je “delo” in iskanje, koga “izločiti”. Izločil se je sam, ko je z nekaterimi odšel z občnega zbora ustanavljat novo društvo. Kljub temu ga ne bomo dolžili, da je komunist. Resnični komunisti sami so že davno iznašli vse bolj blagoglasno ime; koristna budala!
Strathfield, 20. aprila 1971.
Dušan in Saša Lajovic.
f I
— ★ —
Dobra mama je zvedela po ovinkih, da je nje** sinček rešil pri kopanju sošolca iz vode. V šoli so mu dali javno pohvalo. Mama se je čudila in je sinka vprašala: “Zakaj pa nisi doma nič povedal, da moram tako reč od drugih slišati?”
“Oh, mama, kaj bom pravil, saj sem ga sam tudi v vodo porinil.”
PHOTO STUDIO
ERIC
305 HIGH STREET, PRESTON, VIC 3072 TEL. 480 - 1451
(ob vsakem času)
Izdelava prvorazrednih fotografij za:
• POROKE
• KRSTE
• RAZNE DRŽINSKE SVEČANOSTI
Seveda tudi za reprodukcije in povečave (črno-bele in barvne) se vam toplo priporoča vaš domači fotograf
Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke.
V zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potreb-
Seveda govorimo slovensko
Odprto tudi ob sobotah in nedeljah.
:♦»' v	>:	>;	>:	>: >: >: >;	>:	>:	>;	>:	>:	>:	;<
H $
£
|	G.P.O.	BOX	670,	PERTH,	W.A.	6001.
s
Dr. J. KOCE
TELEFON 87-3854
1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov.
|	2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim*’, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte vozne
:♦!	karte	vseh	vrst	(za	letala,	ladje	itd.)	pri	nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več
kot drugje. Kdor naroči karto pri nas ali na čigar priporočilo dobimo naročilo, mu damo brez-$ plačno informacije in nasvete v pravnih in poslovnih zadevah.
3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno.
£	i
S Zastopnik za victorijo: zastopnik za n.s.w.:
| MRS. M. PERSIC MR. R. O LIP
Če želite, vam pošljemo cenik.
ZASTOPNIK ZA QUEENSLAND:
MR. J. PRIMOŽIČ
704 INKERMAN RD., COULFIELD, VIC. Tel. 50-5391
65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N.S.W. Tel. 32-4806
39 DICKENSON ST., CARINA QL1). 4152
>:
>;
$
v
*
v
1
v
v
v
s
9.
v
i
1
s
*
g
i
n
>.
;♦;
x
ft
:♦:
%
x
i
€
ft
I
:♦;
i
i
i
v
S
H
v
S
g
§
i
s
I
s
9
'5'
PRVA
TURISTIČNA
★ potovanja z avioni
★ potovanja z ladjami
★ potovanja v skupinah
★ kombinacije potovanja:
oiltrbuje za va«;
VAŠA
AGENCIJA
oskrbimo potovalne dokumente rešujemo vse potovalne probleme vse dni smo vam na razpolago vsak čas nam lahko telefonirate
1
X
1
X
X
i
I
I
I
>:
odlet z avionom, povratek z ladjo
v vseh zadevah potovanja, ali pridite osebno ij
VAŠA POTNIŠKA AGENCIJA
72 Smith Street, Collingwood, Melbourn*
Poslujemo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. - 7.
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733.
V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich
5
I
i
k
>:
h
i
ROJAKI, KI GRADITE NOVO HIŠO ALI POPRAVLJATE STARO _
priporočam se vam I
FE ANC MIKEL
♦
*
♦
♦
Lil
14 VVaratah St., Canterburjr 2193 Telefon 78-8720
S	svojimi delavci vršim prvoklasno delo v notranjščini in na zunanjščini hiše. Moja tvrdka je znana pod imenom:
The New Piaatering N Building Co. Pty. Ltd.
Naše geslo je: Poštena postrežba!
žena možu: “Ko sem bila mlada, sem hotela prenarediti ves svet. Zdaj postajam skromna. B>la bi zadovoljna, če bi prenaredila tebe”.
Mož ženi: “Upam, da boš postala še bolj skromna. Zaželela si boš prenarediti — sebe!”
SOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 The Boulevard, Pairfield West 2166 Telefon: 72-1583
Dva pijanca sta sedela v gostilni. Dovolj sta
imela. Prvi reče:	>!	3»i
“Veš kaj, dosti je tega. Pojdiva domov.”	>;	£
“Meni je prav. Ampak kam pojdeva? Na tvoj	jj!	SLOVENSKA	MESNICA ZA	!♦!
d°m ali moj?”	>!	j»i
“Če se misliš prepirati, pozabi na to, kar sem	>;	VVOLLONGONG	ITD.
rekel”.	J	£
— * —	*	*
Vprašala je, če bi lahko dobila službo pri že-	!♦:	qinvri<	TKT	$
leznici.	J	iUiNili	iiN	£
“Kaj pa znate? Kaj ste doslej delala?”	Ji
“Bila sem za sekretarko. Nič drugega ni bilo	REINHILD	OBERMAN	>j
^reba, kazati sem se morala kot dekle,	možgane >;	;J;
sem morala napenjati kot moški, vesti	sem	se	mo-	J;
rala kot f>na ženska, delati kot vol.”	J	20 Lagoon	St., Barrack	Point, NSW.	J
—	★ —	!♦;	>!
Vedeževalka ji je pohvalila moža:	J	J
“Imate izvrstnega soproga! Bolj	prijaznega,	St!	_ .	. ,	.	J
liuW„-	.	,.T	,	«	,	i	Priporočava rojakom vsakovrstne mesne A
‘JUDezmvega, požrtvovalnega m lepega človeka ne	,	.	,	,,	.	,	,
boste kmalu srečali”	v	izdelke:	kranjske	klobase,	ogrske	salame,
“O! Predolgo ne bi rada čakala.”	*	,slanin0’ "**•*“ pre,kajen0	meso’	*uJlke	*“■	*
^	J	Vse po najboljšem okusu m	najnižjih	cenah.	*
Skregala sta se, kajpak.	J	RaIumcmo	v,„ jexik.	okoliških	ljudi	|
Ona: “Nikoli nisem letala za tabo.	Zakaj si *	obiščite	nu	i„	opozorit. n«	n«	m	.roj.	V
me pa vzel?”	J	......	*
n «XT u	, 4.	-•	.	,	prijatelje!	f
On: “Nobena past ne leta za mišjo, pa jo le ♦. vjame.”	J
PHOTO STUDIO
VARDAR
108 Gertrude Street Fitzroy, Melbourne, Vic.
(blizu je Exhibition Building)
Telefon: 41-5978 Doma; 44-6733
IZDELUJE;
prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske, razne.
Preslikava in povečuje fotografije, čr-no-bele in barvne.
Posoja svatbena oblačila, brezplačno.
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9 — 6.
Govorimo slovensko.
VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLIČE
SPET NEKAJ JEZIČNIH
Pepe Metulj
V	vsaki naslednjih besed črtaj po eno črko, da dobi stavek smisel. Saj ne bo nič novega, že davno veš, da je res.
1.
GROZD ČIČ JEŽ ŽEN ZELO LEN TARA VINIK JEK RAZA CVETA VEN 2.
MALA DOSTI JEZNO PROST ČEZ ZIJA REKA SEKA ČEZ KAJ VER JEL MOŽ SIT 3.
JOJ TUR FIG LE AVE MOŽ JED LOM KAR KOR SIR KURA STAN
4
VIR SOL KOS LEN TAK ŠE NIL ZA KOS PAČ DREŠ
5
MIR SI SLI SOL LIK STO ZAD ENA SI DEBLA JOŠK RASTE' KIČ ASI
6
KJE PAR DRAVI SILA NUCA PRALA ENA ZELJE NESTRA VEN ČIKE
7
PODI TRATO BIK VAMP ZADAJ VEDE ŽEZLI RAJA SKOR MISLI
8
ŽENA SEN TREBI JEŽ ŽELO JAZ SPOLA NIKLA
VEZEM LIJI DOMA NAČIDA STRUP LOK LEŽIM
STANISLAV FRANK
74 Rcsewater Terrace, Ottoway, S.A. 5013
L1CENSED LAND AGENT:
Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš.
DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje.
SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente pooblastila, testamente itd.
ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah!	f
Tel. 42777 J
Peterček je hodil v prvi razred ljudske šole-Nekega dne je ves vesel priskakal k učiteljici in ji oznanil:
“Gospodična, dobil sem bratca!”
“To je pa res vesela novica. Rada bi ga vl" dela.”
“Pridite k nam, gospodična!”
“Pridem, ko mamica vstane.”
“Ni treba čakati, saj ta bolezen ni nič nalezljiva”.
XXX
Tel. 42777
‘Zakaj pa vaši otroci zmerom tako jokajo
V’
‘Sam Bog ve. Mi jih vedno tepemo, pa nič ne pomaga.”
8
>;
>:
.•
it!
NAJCENEJSE POTOVANJE v EVROPO
Z ladjo MELBOURNE — GENOA
(izven sezone) $ 367.-
Z letalom AVSTRALIJA — BELGIJA — ANGLIJA (vsak letni čas) $ 450.-
Z letalom (charter) MELBOURNE — DUNAJ
in nazaj $ 720.-
Z letalom (skupinski izlet)
MELBOURNE — RIM — MELBOURNE
$ 822-70
Lahko oskrbimo vse formalnosti za potovanje vaših družin in sorodnikov
Z ladjo: GENOA — MELBOURNE $ 498-50
Z letalom: LJUBLJANA — AVSTRALIJA
$ 608-80
V
>’
>;
;t:
£
g
I
Za podrobne informacije v vašem jeziku:
A L M A
POTNIŠKO PODJETJE
330 Little Collins Street (vogal Elizabeth St., Melbourne 3000. Telefon: 63-4001 & 63-4002
>