♦ STROSKI DELA GOTOVO NE ZMANJŠUJEJO KONKURENČNOSTI SLOVENIJE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ O POVPRAŠEVANJU PO DELU IN KAPITALU PRI POMEMBNEJŠIH EVROPSKIH PROIZVAJALCIH ELEKTRIČNE ENERGIJE TER SPECIFIKE HSE France Križanič, Žan Oplotnik, Alenka Kavkler, Vasja Kolšek ♦ STATISTIČNA PRILOGA □ 5 CD CD ST. 469 JUNIJ 2014 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 469 Ljubljana, junij 2014 UREDNIŠKI ODBOR: Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2014 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o. KAZALO STROŠKI DELA GOTOVO NE ZMANJŠUJEJO KONKURENČNOSTI 5 SLOVENIJE 6 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Pričakovano povpraševanje še naprej navzgor 12 2. V maju padec izvoza in skok uvoza v menjavi z nečlanicami EU 14 3. Gospodarska klima v juniju nekoliko hladnejša 15 4. Industrijska produkcija večja 17 5. Spet močan porast tujega turističnega povpraševanja 17 6. Zmanjševanje brezposelnosti se nadaljuje 18 7. Skromno povečanje inflacije 19 8. Povprečne plače se komaj še premikajo 20 9. Še naprej solidni (vendar nihajoči) javnofinančni prihodki 22 10. Pri kreditiranju gospodarstva ni niti kozmetičnih sprememb 23 11. Plačilno-bilančni presežek se hitro povečuje, a zaostaja za lanskim 25 O POVPRAŠEVANJU PO DELU IN KAPITALU PRI POMEMBNEJŠIH EVROPSKIH PROIZVAJALCIH ELEKTRIČNE ENERGIJE TER SPECIFIKE HSE France Križanič, Žan Oplotnik, Alenka Kavkler, Vasja Kolšek 1. Trg električne energije in povpraševanje po delu in kapitalu 2. Ocena povpraševanja po delu in kapitalu v evropskih energetskih družbah 3. Simulacija zaposlenosti in sredstev v HSE 4. Sklep 5. Metodologija, viri podatkov, programska oprema 6. Literatura 28 29 30 33 34 35 35 STATISTIČNA PRILOGA 36 STROŠKI DELA GOTOVO NE ZMANJŠUJEJO KONKURENČNOSTI SLOVENIJE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak Vse sestavine domačega končnega povpraševanja so se v drugem četrtletju okrepile, okrepila se je tudi njihova dolgoročna dinamika, izvozno povpraševanje pa se je umirilo. Kljub doslej solidnemu izvozu ter krepitvi domačega trošenja ostaja prenizka raven skupnega trošenja glavna ovira za hitrejšo rast. Nezadostnost povpraševanja ima tudi strukturne učinke; izvozno povpraševanje je nezadostnost povpraševanja v predelovalni dejavnosti skrčilo na normalno raven, negativni učinki nezadostnega povpraševanja v storitvenih dejavnostih pa so se okrepili. Velika razlika v povpraševanju po storitvah (nezadostnost domačega trošenja) je ključni razlog za razlike v učinkih povpraševanja na gospodarsko aktivnost med Slovenijo in evro območjem. Ob tem pa imajo podjetja iz storitvenih dejavnosti še manj sredstev, ki bi jih mogla zastaviti za dostop do financiranja. Pričakovanja kažejo, da se bo končno trošenje še naprej povečevalo. V maju je prišlo do večjih sprememb v blagovni menjavi z nečlanicami EU, izvoz se je zmanjšal, uvoz pa povečal. Ob upočasnitvi odpreme blaga v EU se zato, kljub celo še večji upočasnitvi prejema blaga iz EU, presežek skupne blagovne menjave zmanjšuje. Gospodarska klima se je junija nekoliko ohladila predvsem zaradi ohladitve v storitvenih dejavnostih, saj se je zaupanje v predelovalnih dejavnostih okrepilo. Zaupanje v gradbeništvu se je ponovno pokvarilo, zaupanje v trgovini prav tako. V EU28 se je gospodarska klima junija v primerjavi z junijem lani popravila; naročila v gradbeništvu so se povečala, pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih pa so se izboljšala. Industrijska produkcija se je maja v medletni primerjavi popravila. Tako v EU28 kakor tudi na območju evra je maju zrasla v primerjavi z aprilom letos in z majem lani;; med članicami je najbolj padla na Portugalskem in na Švedskem, največji porast pa je imela Romunija. Vrednost gradbenih del niha na ravni, ki je za dve petini višja kot pred letom. Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo; po kratkem predahu so vodstvo spet prevzeli tuji turisti. Zračni promet in javni linijski promet se krepita, blagovni promet v Kopru prav tako. Trg dela se popravlja; število aktivnih prebivalcev se je povečalo v primerjavi z aprilom letos in z majem lani; povečalo se je tudi število zaposlenih v družbah, število zaposlenih pri posameznikih pa se je zmanjšalo. Registriranih iskalcev dela je bilo junija manj; med novimi prevladujejo zaposleni, ki jim je poteklo delovno razmerje za določen čas, med tistimi, ki so odšli z zavodov, pa jih je največ našlo novo zaposlitev ali samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v EU28 je ostala nespremenjena, v primerjavi z lanskim majem pa se je znižala. Skrajnosti ostajajo; na eni strani Avstrija in Nemčija z nizko brezposelnostjo, na drugi strani Grčija in Španija s katastrofalno. Junija je prišlo do skromnega povečanja inflacije, storitve so se podražile, blago pa se je pocenilo. K podražitvam so največ prispevale podražitve počitniških paketov, nekoliko pa še podražitve tobačnih izdelkov, goriv, energije ter telefonskih in internetnih storitev. Junijsko povečanje cen v evro območju je bilo enako kot v Sloveniji, dolgoročna rast pa nižja. Tudi v evro območju cene storitev naraščajo precej hitreje od cen blaga. Osnovna inflacija dolgoročno narašča počasi tako v EU kot v Sloveniji; opaznejši obrat v cenah bi lahko povzročilo le dogajanje izven evro območja. ECB le z »zaskrbljenim« opazovanjem nizke inflacije ne bo zmanjšala nevarnosti dolžniškega vrtinca deflacije, medtem ko ostale ključne centralne banke intenzivno povečujejo ponudbo denarja. 7 Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb, še naprej se pričakuje nekaj višja rast cen kot doslej, medtem ko so se pričakovane proizvajalčeve cene precej okrepile. V zadnjem mesecu (do sredine julija) so se surovine pocenile, najbolj surovine hrane in nafta, podražile pa so se kovine. Maja so povprečne plače ostale nespremenjene; zaustavljanje plač se torej nadaljuje. Bolj dolgoročno so maja daleč najhitreje naraščale plače v rudarstvu, sledile so jim plače v finančnih in zavarovalniških ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V vseh segmentih države so se maja povprečne plače dolgoročno zmanjšale. Zmanjševanje plač in stroškov dela je precej intenzivnejše od krčenja BDP. Delež prejemkov zaposlenih v BDP se je namreč zmanjšal z okoli 54% v obdobju 2009-2010 na 50.5% v zadnjih dveh četrtletjih. Delež prejemkov zaposlenih je ob izbruhu krize sicer hitro porasel zaradi padca BDP, saj so nominalne plače »lepljive«, polega tega pa je bil ravno takrat uveljavljen plačni zakon za javni sektor, kar je možnost splošnega krčenja plač še zmanjšalo. Še večje zmanjšanje povprečnih plač je preprečil padec zaposlenosti; hitro krčenje zaposlenosti je namreč najbolj prizadelo zaposlene za določen čas z manjšimi prejemki. Padanje deleža prejemkov zaposlenih v BDP zelo jasno kaže, kako »utemeljeni« so argumenti, da stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Prihodki javnofinančnega sektorja so se junija zmanjšali, kar pa je posledica enkratnih visokih prihodkov od premoženja (koncesnin) v maju. Tudi domači davki na blago in storitve so se junija zmanjšali, bolj dolgoročna dinamika se je izrazito okrepila. V prvi polovici leta so bili celotni javnofinančni prihodki visoki, lanskoletne so presegli za okoli 550 milijonov evrov; zmanjšal se je le prihodek od davka na dodano vrednost od uvoza, kar je posledica hitrega padanja uvoznih cen in vstopa Hrvaške v EU. Nezadostnafinančna podpora je še naprej ključna ovira za večjo gospodarsko aktivnost tudi za podjetja, ki imajo dovolj povpraševanja, kaj šele za storitvene, ki se še naprej soočajo z nezadostnim povpraševanjem. Krediti privatnemu sektorju se krčijo; bolj dolgoročna dinamika je celo nižja kot je bila po decembrskem prenosu terjatev na DUTB. Tekoča in dolgoročna dinamika kreditov potrjujeta nadaljevanje zgodbic o »izboljšanju« kreditne podpore gospodarstva; prezadolženost strank, velik delež slabih kreditov in majhen obseg zavarovanj so ključni izgovori regulatorja in bank. Toda zmanjšujejo se tudi krediti prebivalstvu, kjer ni veliko prezadolženih komitentov, komitentov z velikimi deleži slabih kreditov ali komitentov, ki nimajo dovolj zavarovanj. V krčenju kreditne podpore Slovenija ni osamljena; tudi v evro območju krediti podjetjem padajo, a se stopnja padanja umirja, tekoča dinamika pa stagnira. Relativno kreditno napajanje gospodarstva v Sloveniji se je po prenosu slabih terjatev na DUTB še poslabšalo. Dinamika depozitov se po jesenskem nihaju nezaupanja normalizira; povečali so se depoziti podjetij, po več kot poldrugem letu je bolj dolgoročna dinamika depozitov prebivalstva postala pozitivna. Depozitne obrestne mere se znižujejo, padajo tako kratkoročne kot bolj dolgoročne; v evro območju se je zmanjševanje pri kratkoročnih ustavilo, pri dolgoročnih je pol počasnejše kot v Sloveniji. Pri posojilnih obrestnih merah je sprememb precej manj. 8 Plačilno-bilančni presežek se povečuje, a zaostaja za lanskim; v petih mesecih se je presežek na tekočem računu približal 800 milijonom evrov, kar je manj kot lani. Sestavljajo ga večji presežek na računu blaga kot lani, manjši presežek na računu storitev in večji primanjkljaj na računu dohodov. Struktura na finančnem računu odraža način razdolževanja; zadolžitve vlade so povečale obveznosti iz naložb v vrednostne papirje, zmanjšale pa so se obveznosti iz ostalih naložb. Bruto zunanji dolg Slovenije konec aprila je bil 43.4 milijarde evrov, neto zunanji dolg pa 12.4 milijarde, kar je 331 milijonov € manj kot mesec prej. COMPETITIVENESS OF SLOVENIA IS NOT LESSENED BY LABOR COSTS Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak All components of domestic final demand increased, their long-term dynamics strengthened while export demand slowed. Despite firm exports and strengthened domestic consumption low level of final demand remains the major obstacle to faster economic growth. Insufficiency of demand has major structural effects, as well; high export demand brought insufficient demand in the manufacturing sector to normal level while negative effects of insufficient demand strengthened in the service sectors. Large difference in the demand for services (the insufficiency of domestic consumption) is a key reason for the differences in the effects of demand on economic activity between Slovenia and the euro area. Furthermore, companies in the services sector have fewer resources which would enable getting access to financing. Expectations indicate that final demand will continue to rise. 9 In May, there were major changes in foreign trade; exports to non-EU countries decreased, imports from non-EU countries increased. Total trade surplus therefore declined despite slowdown of exports to the EU countries being smaller than slowdown of imports from the EU countries. Economic climate cooled down slightly in June mainly due to cooling in the services sector while confidence in the manufacturing sector strengthened. Confidence in the construction and retail trade decreased. In EU28, economic climate in June compared with June last year recovered; orders in construction increased, expectations in retail trade and manufacturing improved. In May, industrial production recovered. In EU28 and in the euro area, industrial production increased both, compared to April or compared to May last year. The largest declines were in Portugal and Sweden, the largest growth was in Romania. Value of construction workfluctuates, but at the level two-fifths higher than a year ago. The number of overnights by tourists increased; after a short pause foreign tourists took the lead again. Air transport and public road transport strengthened, commodity transportation in Koper as well. Labor market is recovering; the number of active population increased compared to April and also to May 2013; number of employees in companies increased, while number of employees with individual employers decreased. Number of registeredjob-seekers declined; among new jobseekers majority are those with expired employment contracts, among those leaving employment offices majority found new jobs or self-employment. The unemployment rate in the EU28 remained unaltered. Extremes remain, Austria and Germany with low unemployment rates on one hand, Greece and Spain with catastrophic unemployment rates on the other hand. June was marked by a modest increase of inflation; prices of services increased, prices of goods went down. Higher prices of holidays, tobacco, fuel, energy, telephone and internet services contributed to inflation. June's inflation in the euro area was the same 10 j J as in Slovenia, but lower in the longer run. Also in the euro zone, prices of services are rising faster than prices of goods. Core inflation is rising slowly, both in the EU and in Slovenia; a possibility of higher prices could only come because of developments outside the euro area. The ECB, "anxiously" observing low inflation, will not reduce the risk of debt deflation path, while other key central banks intensively increase their money supply. Price expectations do not indicate major changes; prices are expected to continue to rise slightly faster than before, while the expected producer prices increased significantly. In the last month (until mid-July), prices of raw materials decreased, particularly prices of foodstuff and oil, while metals became more expensive. In May, average salary remained unaltered; general decrease of wages continued. By far the fastest was rising of wages in the mining industry, followed by wages in the financial, insurance and other business activities. Salaries were decreasing in all sections of the public sector. Since the onset of the crisis, wages and labor costs contracted more than GDP; the share of labor in GDP decreased from 54 percent in 2009-2010 to 50.5 percent in the last two quarters. Its share increased only at the beginning of the decline of GDP, as nominal wages are "sticky" and because of then introduced new regulation of salaries in the public sector. An even larger decrease of labor costs was prevented by rapid contraction in employment which particularly affected employees with precarious jobs and lower wages. There is no doubt that a "reasonable" argument according to which labor costs block export competitiveness of the Slovenian economy is a nonsense. Revenues of the general government declined in June, but the drop was mainly due to large concession fees in May. Domestic taxes on goods and services in June decreased, but longer-term dynamics increased markedly. Revenues of domestic taxes on goods increased in the whole second quarter. In the first half of the year, total tax revenue exceeded last year's revenue by about 550 million €; the only noticeable decrease was in the revenue of value-added tax on imports, due to the decline in import prices and the entry of Croatia into the EU. Lacking financial support remains a key obstacle to economic activity; even for companies that have sufficient demand, let alone the companies in services which continue to face insufficient demand. Credits to the private sector continue to shrink; more long-term dynamics is even lower than in December, i.e. immediately after the transfer of bad loans to "bad bank". Both, current and longer term dynamics of credits confirm the continuation of the "improvements" in credit activity. Over-indebtedness of clients, a large proportion of bad loans and small scale insurance potential are key arguments of the regulator and banks for not expanding lending to businesses. However, credits to households decrease as well though households are not over-indebted clients, nor are they clients with high proportion of bad loans, or clients who do not have sufficient collateral. J ' JJ 11 Slovenia is not alone in the contraction of credit support. Also in the euro area credits to companies continue to fall, but the fall-out rate is slowing and current dynamics is practically stagnant. The situation in Slovenia actually worsened relative to the euro area in the period after the transfer of bad debts to "bad bank". The dynamics of deposits normalized; long-term dynamics of deposits by households became positive after more than one and a half year. Deposit interest rates continue to fall, both for the short and longer term deposits; in the euro area, the decline of short-term deposit interest rate stopped, for the longer term deposits the rate is half slower than in Slovenia. There are much less changes in the borrowing rates. Balance of payments surplus is increasing. After five months, current account surplus is close to 800 million euro, which is less than it was a year ago. The surplus consists of larger current account surplus of goods than last year, a smaller surplus on the services account and higher deficit on the incomes account. The structure of the financial account reflects the mode of deleveraging. Borrowing by government increased liabilities in investments in securities account, while decreasing the obligations within other investment account. Gross foreign debt of Slovenia at the end of April was 43.4 billion €, net external debt 12.4 billion, which is € 331 million less than the previous month. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Pričakovano povpraševanje še naprej navzgor Končno domače trošenje se je maja povečalo za 3.7%. Bolj dolgoročna dinamika se je opazno okrepila, medletna stopnja rasti se je povečala na skoraj 5%, rast impulznega trenda pa kaže še večjo dolgoročno pospešitev rasti. Aprila se je povečalo tako trošenje prebivalstva kot države in investicije v osnovna sredstva. 12 Pri vseh treh komponentah trošenja se je izboljšala tudi bolj dolgoročna dinamika. Najbolj so se povečale investicije v osnovna sredstva (za 7%), medtem ko se je trošenje prebivalstva povečalo približno toliko kot trošenje države (za okoli 3.5%). Trendno se je dinamika končnega domače trošenja aprila opazno pospešila tudi glede na povpreček prvega četrtletja. Bolj dolgoročna dinamika trošenja prebivalstva in investicij se je aprila povečala za preko trikrat glede na ustrezne povprečne vrednosti v prvem četrtletju. Istočasno je bila bolj dolgoročna dinamika trošenja države aprila malo nižja kot v povprečju prvega četrtletja (ustrezni medletni stopnji sta bili -7.4% oziroma -5.2%). Nezadostnost povpraševanja PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVENE DEJAVNOSTI Vir: EC; lastni izračuni Opomba: Odstotek podjetij, ki jih omejuje nezadostno povpraševanje Izvozno trošenje, ki je po novembru 2013 zelo hitro naraščalo, se umirja. Maja je skupen izvoz padel opazno pod vrednost v aprilu, tudi bolj dolgoročna dinamika j e postala negativna, tako pri celotnem izvozu kot pri izvozu izven EU. Maja je izvoz Slovenije prešel v krčenje približno s petmesečnim zaostankom za EU, saj tam izvoz hitro pada že štiri mesece (krči se po povprečni medletni stopnji okoli -6.4%). Navkljub doslej solidnemu izvozu ter opazni krepitvi domačega trošenja, je raven skupnega trošenja še naprej velika ovira za hitrejšo rast domačega produkta. Nezadostnost povpraševanja ima tudi velike strukturne učinke. Medtem ko je visoko izvozno povpraševanje po koncu 2012 nezadostnost povpraševanja pri predelovalni dejavnosti skrčilo skoraj na normalno raven (doseženo, na primer, v 2004), se je nezadostnost povpraševanja pri storitvenih dejavnostih celo povečala. Prav velika razlika v nezadostnem povpraševanju po storitvah (torej predvsem nezadostnost domačega trošenja) je ključni razlog za razlike v učinkih povpraševanja na gospodarsko aktivnost med Slovenijo in evro območjem. Takšni sektorsko pristranski učinki šibkega povpraševanja so še toliko bolj pomembni, ker imajo podjetja iz storitvenih dejavnosti neprimerno manj potencialnih sredstev za zastavo, potrebnih za dostop do financiranja, kot podjetja iz predelovalne dejavnosti. Zato je potrebno ekonomsko-politične ukrepe, ki imajo potencialne postranske učinke na obseg (domačega) trošenja, skrbno kalibirirati. 13 Pričakovani veliki nakupi prebivalstva Vir: EC; lastni izračuni Opomba: Pričakovani veliki nakupi gospodinjstev v naslednjem letu; saldo pričakovanj v odstotkih vseh anketiranih V ilustracijo zanemarjanja postranskih učinkov ekonomsko-političnih ukrepov na domače trošenje, je na sliki prikazan učinek že samo najavljanja krčenja plač in pokojnin na začetku 2012. Pričakovani veliki nakupi gospodinjstev so se vse od začetka krize, ko so dosegli najnižjo točko, postopno povečevali tri leta, do prvega četrtletja 2012. Ob najavi krčenja plač in pokojnin (v 2012/I), ki je bilo ostrejše od dejanske implementacije ZUJF-a, so pričakovanja prebivalstva za velike nakupe strmoglavila in so na dnu (2012/II) bila celo nižja kot v času izbruha krize (2009/I). Takšnemu padcu pričakovanj je nato sledilo tudi dejansko zelo veliko krčenje trošenja prebivalstva (v 2012 je trošenje prebivalstva padlo bistveno bolj kot v kriznem letu 2009; v sredi 2012 je bil medletni padec večji od 6% ). Po koncu 2012 so se pričakovanja gospodinjstev ponovno okrepila, postopoma se povečujejo že leto in pol, tako da so junija 2014 že presegla vrednosti konec 2011. Upajmo, da izkušnje iz 2012 dovolj nazorna kažejo, kako se ne smejo oblikovati narodnogospodarsko smiselne ekonomsko-politične poteze. Pričakovanja kažejo, da se bo končno trošenje še naprej povečevalo. V predelovalni dejavnosti se je pričakovano povpraševanje (skupno in izvozno) v zadnjih mesecih še okrepilo, tako da je preseglo dolgoletno povprečno raven. Pričakovano trošenje blaga v trgovini na drobno je še naprej na, ali malo nad dolgoletno povprečno ravnijo, medtem ko se pričakovano trošenje storitev še naprej hitro povečuje - le še malo zaostaja za dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi; junija je delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo povečanje trošenja za storitve, presegal delež anketiranih storitvenih podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje trošenja za 10% vseh anketiranih, medtem ko je dolgoletno povprečno preseganje 15%! 2. V maju padec izvoza in skok uvoza v menjavi z nečlanicami EU V maju 2014 je v primerjavi z letom prej prišlo do večjih sprememb v blagovni menjavi z nečlanicami EU, saj je izvoz manjši za 10%, uvoz pa večji za 20%. Ob upočasnitvi odpreme blaga v EU se kljub večjemu padcu prejema blaga iz EU presežek skupne blagovne menjave zmanjšuje. Po menjavi blaga in storitev v BDP v 2013 spada Slovenija med nadpovprečno odprte članice EU, kar glede na velikost države ne preseneča, je pa med nadpovprečno zaprtimi članicami EU po deležu neposrednih tujih investicij v BDP. Trgovinska menjava Vir: SURS, impulzni trend Majski skupni izvoz je znašal 1830 milijonov € (1.6% več kot maja 2013), skupni uvoz je bil 1895 milijonov € (2.6% manj kot maja lani), kar pomeni primanjkljaj -65 milijonov € oziroma 96.6% pokritost uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 1420 milijonov € (5.5% več kot lani), prejem blaga iz EU 1431 milijonov € (8.3% manj), kar da primanjkljaj le 11 milijonov €, oziroma 99.2% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 410 milijonov € (9.8% manj kot maja 2013), uvoz 464 milijonov € (20.6% več kot pred letom), kar da primanjkljaj -54 milijonov € oziroma 88.2% pokritje uvoza z izvozom. V obdobju prvih petih mesecev je bil celotni izvoz 9385 milijonov € (4.7% več kot v enakem obdobju 2013), celotni uvoz 9268 milijonov € (0.8% manj), kar da presežek 117 milijonov € oziroma 101.3% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bila v tem obdobju odprema blaga 7178 milijonov € (7.3% več kot lani), prejem blaga 7242 milijonov € (2.1% manj), tako da je bil primanjkljaj le 64 milijone €, pokritje uvoza z izvozom pa 99.1%. V blagovni menjavi z nečlanicami EU je bil v petih mesecih izvoz 2207 milijonov € (2.9% manj kot pred letom), uvoz 2027 milijonov € (4.0% več), kar da presežek 180 milijonov € ali 108.9% pokritje uvoza z izvozom. 15 Eurostat je prikazal indikatorje globalizacije svojih članic (Newsrelease, 15.7.2014) s podatki za celotno 2013. Slovenija, ki je po velikosti gospodarstva med četrtino najmanjših članic, ima delež izvoza blaga in storitev v BDP 78% (kar je 12. najvišji odstotek, povprečje EU28 znaša 45%) in delež uvoza v BDP 72% (kar je 10. najvišji odstotek, povprečje EU28 je 42%). Celotni obsegu (stock) tujih neposrednih investicij v 2012 v BDP, kot jih ima ostanek sveta v EU, ima Slovenija 33% (kar je 24. najvišji odstotek, a povprečje EU28 je 31%), medtem ko pri navzven usmerjenih investicijah EU Slovenija dosega 16% BDP (19. najvišji odstotek, pri EU povprečju 40%). V trgovini s storitvami z nečlanicami EU je v 2013 Slovenija dosegla presežek 399 milijonov €, kar je bolje le od Irske, Češke republike in Malte. 3. Gospodarska klima v juniju nekoliko hladnejša Gospodarska klima se je v juniju nekoliko ohladila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v juniju 2014 glede na mesec poprej za odstotno točko nižji, od junija 2013 pa za 13 odstotnih točk višji; hkrati je njegova vrednost za 2 odstotni točki višja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v juniju 2014 je bila za tri odstotne točke višja kot predhodni mesec, glede na junij 2013 je bila njegova vrednost višja za 9 odstotnih točk; toliko višja je bila tudi glede na dolgoletno povprečje. V primerjavi s predhodnim mesecem sta se v predelovalnih dejavnostih zvišali vrednosti kazalnikov pričakovane cene in pričakovano zaposlovanje, vrednosti kazalnikov pričakovan izvoz in pričakovano skupno povpraševanje pa sta se znižali. V storitvenih dejavnostih se je klima shladila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v juniju 2014 glede na predhodni mesec nižja za 3 odstotne točke in hkrati za 5 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z junijem lani pa je bila njegova vrednost višja za 21 odstotnih točk. Naročila PREDELOVALNA DEJAVNOST GRADBENIŠTVO 16 20 1 0 --20-40-60- aročil 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: Eurostat Zaupanje v gradbeništvu se je ponovno pokvarilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v juniju za 4 odstotne točke nižja kot maja 2014 in za 14 odstotnih točk višja kot junija 2013, hkrati pa za 11 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se večinoma znižale, zvišala se je le vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je bila v juniju glede na predhodni mesec nižja za 15, glede na junij 2013 pa je bil kazalnik nižji za 14 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece so se junija v primerjavi s prejšnjim mesecem večinoma znižale, zvišali sta se le vrednosti kazalnikov pričakovana skupna nabava in prodajne cene. Gospodarska klima se je junija v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 v celotni EU28 popravila. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v juniju 2014 naročila glede na mesec poprej zvišala za poldrugo odstotno točko, glede na junij lani pa so višja za 3,5 odstotne točke. Glede na lanski junij so se v juniju 2014 za dobre 4 odstotne točke zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju popravila za 11 odstotnih točk. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija večja Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v maju 2014 za 2,3% višja kot v enakem mesecu leta 2013. Impulzni trend kaže, da se je v maju industrijska produkcija zniževala po stopnji -0,05%. Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v letošnjem 17 maju v primerjavi z majem 2013 zvečala za slabih 19%. Impulzni trend pa kaže, da se je v maju dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 0.75%. Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v maju v primerjavi z majem 2013 povečala za 0,2%, impulzni trend pa kaže, da se je v maju dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji -0,42%. Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v maju glede na april industrijska produkcija tako v EU28 kakor tudi na območju evra (EA18) upadla za 1,1%. Glede na maj lani pa je v letošnjem maju industrijska produkcija v EU28 zrasla za 1,1%, na območju evra pa za 0,5%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v maju glede na mesec najbolj upadla na Portugalskem (-3,6%) in na Švedskem (-3,2%), največji porast pa je v maju industrijska produkcija zabeležila v Romuniji in sicer 2,6%. 5. Spet močan porast tujega turističnega povpraševanja Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del maja letos za slabe 4 odstotke nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v aprilu, vrednost opravljenih gradbenih del v maju v primerjavi z majem 2013 pa se je povečala za dobri dve petini, hkrati pa se je v enakem obdobju za 0,6% zmanjšalo število opravljenih gradbenih ur, njihov impulzni trend pa znaša -0,22%. Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo. Aprila jih je bilo za 7,8% več kot v enakem mesecu leta 2013, vendar pa impulzni trend, kaže nasprotno, to je, da se je skupno število prenočitev v četrtem mesecu letos zniževalo po mesečni stopnji 1,18%. Pri tem je prišlo do porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v aprilu število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo za dobrih 15% glede na april 2013. Toda tudi tu Impulzni trend prenočitev tujih gostov v letošnjem aprilu kaže krčenje po stopnji 0,77%. V aprilu letos se je število prenočitev domačih gostov zmanjšalo in sicer za 3,6% glede na enak mesec v letu 2013, impulzni trend prenočitev domačih gostov v aprilu kaže krčenje po stopnji 1,62%. Podatki SURS-a o transportu za maj 2014 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 4% več potnikov kot maja lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v zračnem prevozu večje za 6%. V javnem linijskem prevozu je bilo maja prepeljanih za 3% več potnikov kot v istem mesecu 2013. V luki Koper je bil blagovni promet v maju za 4% večji kot maja lani. 18 6. Zniževanje brezposelnosti se še nadaljuje Na trgu dela se je stanje nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu maju 2013 na 919754 oziroma za 483 oseb glede na mesec prej, glede na maj 2013 pa se je število povečalo za slabih 6 tisoč oseb oziroma 0,6 odstotka. V maju je bilo v Sloveniji 800084 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na april se je število delovno aktivnih povečalo za 3483 oseb, glede na maj 2013 pa se je to število povečalo za 4682 oseb oziroma 0,6%. Med zaposlenimi jih je bilo v maju slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od maja lani povečalo za slab odstotek. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na maj 2013 zmanjšalo za 2,2%. Med samozaposlenimi pa je bilo 60% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem maju povečalo za 221, od maja 2013 pa za 5,9%. Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec junija 2014 registriranih 117352 brezposelnih oseb, kar je za 2318 oseb oziroma 1,9% manj kot ob koncu maja, v primerjavi z junijem 2013 pa je bilo brezposelnih oseb več 0,6%. V letošnjem juniju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6713 brezposelnih oseb, kar je dobrih 9,7% več kot v maju in za 11,5% več kot junija 2013. Med novo prijavljenimi je bilo 893 iskalcev prve zaposlitve, 1844 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3018 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je junija letos znašal 9031 oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6258, kar je 17,3% manj kot maja, v primerjavi z junijem 2013 pa je bilo zaposlitev več za dobrih 19%. Po podatkih Eurostata je bila maja 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 11,6%, kar je enako kot mesec poprej ter za 0,4 odstotne točke manj kot maja lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v maju 10,3% in se je glede na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,6 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo maja v EU28 25,2 milijona brezposelnih oseb, od teh 18,6 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v maju najnižjo stopnjo brezposelnosti spet imeli v Avstriji (4,7%) in v Nemčiji (5,1%) , najvišjo pa v Španiji (25,1%) in v Grčiji, za katero marčevski podatek znaša 26,8%. CENE, PLACE IN STROSKI DELA 7. Skromno povečanje inflacije Življenjski stroški so junija porasli za 0.1%. Bolj dolgoročna dinamika se je malo okrepila, rast impulznega trenda je tako porasla na preko 1% letno. Cene so se povečale pri storitvah, medtem ko so pri blagu padle. Tudi bolj dolgoročna dinamika je še naprej precej višja pri storitvah; cene pri blagu medletno praktično stojijo, medtem ko so pri storitvah junija porasle na 2.2%. Pri skupinah proizvodov so se najbolj povečale cene produktov iz skupine rekreacije in kulture; do skoka je prišlo predvsem zaradi sezonskega povečanja cen počitnic v paketu. Skok cen počitnic v paketu je tudi najbolj povečal skupni indeks življenjskih stroškov (za 0.3 odstotne točke). Precej manjši, a še vedno opazen prispevek k skupnemu indeksu cen je imelo še povečanje cen tobačnih izdelkov, cen goriv in energije ter telefonskih in internetnih storitev. V vseh treh primerih je bil prispevek k skupnemu indeksu 0.1 cen odstotne točke. 19 Inflacija (harmonizirana] 2011 2012 Vir: Eurostat 2010 2013 2014 Primerljivo rast cen med državami EU kaže harmoniziran indeks cen. Tudi ta se je junija povečal za 0.1%, medletno pa 1%. Junijsko povečanje cen v EU je bilo enako kot v Sloveniji (0.1%), vendar je bolj dolgoročna rast precej nižja (0.5% v EU in 1% v Sloveniji). Tudi v EU cene storitev naraščajo precej hitreje od cen blaga. Osnovna inflacija kaže koliko ekonomija sama (endogeno) poganja rast cen, zato ne vsebuje cen produktov, ki so pod večjim vplivom eksternih faktorjev (energentov in zelene tržnice - hrane). Osnovna inflacija dolgoročno narašča počasi tako v EU kot v Sloveniji, čeprav pri nas malo hitreje (1.4% oziroma 0.9% letno). Torej bi opaznejši obrat v cenah lahko povzročilo le dogajanje v okolju evro območja (torej pri tečaju ali cenah surovin). ECB, potemtakem, le z »zaskrbljenim« opazovanjem nizke inflacije ne bo nič zmanjšala nevarnosti dolžniškega vrtinca deflacije, ko ostale ključne centralne banke še naprej intenzivno povečujejo ponudbo denarja. 20 Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb, še naprej se pričakuje nekaj višja rast cen kot doslej. Najhitreje se povečujejo cenovna pričakovanja v storitvah, čeprav še vedno zaostajajo za dolgoročnim povprečjem. Presežek anketiranih podjetij, ki ne pričakujejo povečanja cen, nad anketiranimi, ki pričakujejo povečanje cen, se je zmanjšal na približno 4% vseh anketiranih. Tudi cenovna pričakovanja v trgovini na drobno še vedno presegajo dolgoletno povprečje, čeprav se je razlika zadnji mesec močno zmanjšala. Obratno dinamiko cen blaga v naslednjih nekaj mesecih pa kažejo pričakovane proizvajalčeve cene, saj so se zadnji mesec precej okrepile in tako opazno presegle bolj dolgoročno povprečje. V zadnjem mesecu (do sredine julija) so se surovine pocenile za 2.7% v evrih. Najbolj so se pocenile surovine hrane in nafta (za 6.3% v evrih), medtem ko so se najbolj povečale cene kovin, (za 5% v evrih). V zadnjem letu so se cene surovin (v evrih) zmanjšale za 5.9%. Najbolj so se pocenile kmetijske surovine (prehrambene in neprehrambene), za preko 10% v evrih. Tudi na daljši rok so najbolj porasle cene kovin, za skoraj 7% v evrih. 8. Povprečne plače se komaj še premikajo Maja so povprečne plače ostale nespremenjene. V letu dni so se tako plače povečale le za 0.5%: Ponovno zaustavljanje plač, na katero smo opozorili pred tremi meseci, se potemtakem nadaljuje. Razlike v dinamiki plač med dejavnostmi so se maja ponovno povečale. Po rasti plač sta maja močno izstopala rudarstvo in finančne ter zavarovalniške dejavnosti. V rudarstvu so plače porasle za preko 5%, v finančnih dejavnostih pa za 3.6%. Najbolj (do 2%) so plače zaostale v kmetijstvu in gozdarstvu, oskrbi z električno energijo, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter strokovnih in znanstvenih dejavnostih. V ožji državi so povprečne plače porasle malo bolj kot v povprečju celotnega gospodarstva (v ožji državi in zdravstvu za 1%, v izobraževanju pa za 0.5%). Bolj dolgoročno so maja daleč najhitreje naraščale plače v rudarstvu (po preko 10% letno), z opaznim (okoli 6 odstotnim) zaostankom, vendar še vedno precej nadpovprečno, so plače rasle tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (rasle so po 4.3% oziroma 3.2% letno). V vseh segmentih države so se maja povprečne plače bolj dolgoročno zmanjšale! Po začetku krize je zmanjševanje plač in stroškov dela precej bolj intenzivno od krčenja BDP. Razlika je še zlasti nazorna v primerjavi z evro območjem. Delež prejemkov zaposlenih v BDP se je namreč zmanjšal z okoli 54% v obdobju 2009-2010 na 50.5% v zadnjih dveh četrtletjih (2013/IV-2014/I). Delež prejemkov zaposlenih je ob izbruhu krize porasel zaradi padca BDP, saj so bile nominalne plače »lepljive«, polega tega pa je ravno takrat uveljavljen plačni zakon za javni sektor, ki je sprejet tik ob izbruhu krize (septembra 2008), kar je možnost krčenja plač še zmanjšalo. Še večje povečanje je preprečil predvsem padec zaposlenosti gospodarstva; hitro krčenje zaposlenosti za okoli 40000 (5.5% zaposlenih) v dveh letih so omogočili predvsem zaposleni za določen čas, zato je bil učinek na skupne prejemke zaposlenih sorazmerno manjši, saj so zaposleni za določen čas praviloma iz nižjih razredov plačne porazdelitve, poleg tega imajo praviloma tudi manjše prejemke od ustreznih (enako kvalificiranih) redno zaposlenih. 21 Prejemki zaposlenih 55 -i 54 -53 -52 -51 -50 -49 -48 -47 - 2013 2014 Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Odstotki BDP; desezonirane vrednosti 2008 2009 2010 2011 2012 Ko so ob nespremenjeni dinamiki krčenja zaposlenih (po okoli -2% letno) začeli enotni stroški dela v gospodarstvu (in državi) nominalno stagnirati (v 2011/I) se je delež prejemkov zaposlenih v BDP zmanjšal na raven okoli 52.5%, kjer je vztrajal do konca 2012. Od takrat dalje pa (zaradi pospeševanja rasti gospodarstva in stagniranja enotnih stroškov dela v gospodarstvu ter padanja v javnem sektorju) delež prejemkov zaposlenih v BDP sistematično pada že pet četrtletij. Ni dvoma, da slika prejemkov zaposlenih v BDP (poleg, seveda, velikega viška v tekočih transakcijah) zelo nazorno kaže, kako »utemeljeni« so argumenti, da stroški dela blokirajo izvozno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. FINANČNA GIBANJA 9. Še naprej solidni (vendar nihajoči) javnofinančni prihodki Prihodki javnofinančnega sektorja so se junija zmanjšali za 100 milijonov. Navkljub temu je bila bolj dolgoročna dinamika naraščanja prihodkov še vedno okoli 4% letno. Saj je bilo tekoče zmanjšanje javnofinančnih prihodkov posledica enkratnega povečanja majskih prihodkov od premoženja (koncesije). Zmanjšali so se tako neposredni davki in ostali prihodki, kot domači davki na blago in storitve, vendar je le pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih medletna stopnja postala negativna. Saj je bilo, kot rečeno, tekoče zmanjšanje posledica predvsem enkratne visoke vrednosti prihodkov upravnih organov v maju (šlo je za majske prihodke od premoženja -za koncesnine okoli 150 milijonov). Enkratno naravo junijskega padca prihodkov potrjuje tudi primerjava z ustreznimi vrednostmi v lanskem letu. Od davčnih oblik neposrednih davkov je bil namreč le pri dohodnini v letošnjem juniju donos manjši od lanskega junija. Tudi pri ostalih (nedavčnih) prihodkih je prišlo do zmanjšanja (v primerjavi z 2013) le pri eni postavki - pri prihodkih upravnih organov, kjer je bil v letošnjem juniju izplen manjši kot v lanskem letu. Pri obeh postavkah, ki odstopata (dohodnina in prihodki upravnih organov) pa je zmanjšanje posledica predvsem premikanja timinga izplačil. Skupno so vse neposredne dajatve in ostali prihodki v letošnjem juniju prinesli za okoli 35 (za 4%) milijonov manj kot lansko leto v istem mesecu in za preko 320 milijonov (preko 15%) več v celotnem drugem četrtletju letos v primerjavi z istim četrtletjem lani, kar potrjuje omenjene učinke premikanja timinga vplačil. Domači davki na blago in storitve so se junija zmanjšali za 4.5%. Bolj dolgoročna dinamika se je izrazito povečala. Tudi skupno, v celotnem drugem četrtletju je bil donos domačih davkov na blago in storitve visok (za skoraj 10% višji kot lani v istem času). Razen pri carinah je bil pri vseh davčnih oblikah domačih davkov na blago in storitve v letošnjem juniju donos precej večji kakor lani. Razlika je bila največja pri trošarinah in davku na dodano vrednost; v letošnjem juniju je tako donos trošarin presegel ustrezno lansko vrednost za okoli 57 milijonov, donos davka na dodano vrednost pa za približno 26 milijonov. Seveda pa je velik presežek pri trošarinah (kot smo omenili že v predhodnih GG) verjetno v opazni meri posledica premika timinga vplačil. Vendar tudi podatki za četrtletja, ki so manj občutljiva na premike timinga vplačil, kažejo opazno povečevanje. Tako je bil letos v drugem četrtletju celoten donos od domačih davkov na blago in storitve za približno 65milijonv (5.7%) večji od ustrezne vrednosti v lanskem letu. Kumulativno je v prvih šestih mesecih davčni donos v letošnjem letu presegel lanskoletnega za okoli 550 milijonov. Omembe vredno zmanjšanje donosa je opazno le pri davku na dodano vrednost od uvoza, ki je v letošnjem letu prinesel za okoli 32 milijonov manj kakor lani. Razlika je posledica predvsem hitrega padanja uvoznih cen (nominalne stagnacije uvoza) in vstopa Hrvaške v EU. 10. Pri kreditiranju gospodarstva ni niti kozmetičnih sprememb Krediti privatnemu sektorju se še naprej krčijo. Maja so skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom padli za 0.5%. Bolj dolgoročna (medletna) dinamika je bila celo malenkost nižja kot decembra, torej takoj po prenosu terjatev na DUTB (-24.6% maja 2014 oziroma -24.2% decembra 2013). Tako tekoča kot bolj dolgoročna dinamika kreditov potemtakem potrjujeta nadaljevanje praktično neopaznih sprememb - »izboljšanj« - v kreditnem podpiranju gospodarstva. 23 Krediti nefinančnim družbam RAVEN KREDITOV PO ZAČETKU KRIZE 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 RAVEN KREDITOV PO SANACIJI BANK 2013:12 2014:01 2014:02 2014:03 2014:04 2014:05 Vir: ECB; BS; lastni izračuni Opomba: Krediti nefinančnim podjetjem; krediti po začetku krize normirani na 2008/12 = 1; krediti po sanaciji bank normirani na 2013/12 = 1 Zmanjšali so se tako krediti podjetjem kot krediti gospodinjstvom, vendar krediti podjetjem (-0.8%) bolj od kreditov gospodinjstvom (-0.2%). Prezadolženost strank, velik delež slabih kreditov in majhen obseg zavarovanj (solventnost) je ključen ugovor regulatorja in bank proti povečevanju kreditiranja podjetij. Postavlja se vprašanje, zakaj se torej zmanjšujejo tudi krediti prebivalstvu?! Pri kreditih prebivalstvu banke namreč nimajo opravka niti s sistematično prezadolženimi komitenti (prebivalstvo v Sloveniji je med najmanj zadolženimi v evro območju), niti s komitenti pri katerih je velik delež slabih kreditov oziroma se ta delež povečuje, niti s komitenti, ki nimajo dovolj zavarovanj (že samo sklad lastniških stanovanj je v Sloveniji, relativno glede na velikost gospodarstva, eden največjih v evro območju). V krčenju kreditne podpore Slovenija še naprej ni osamljena. Tudi v evro območju krediti podjetjem še naprej padajo, vendar se tam, za razliko s Slovenijo, po koncu 2013 medletna stopnja padanja počasi umirja (z -5.7% v novembru 2013 je porasla na -3.1% v maju letošnjega leta), tekoča dinamika pa praktično stagnira (krediti padajo po manj kot 0.1% na mesec), medtem ko se v Sloveniji tekoča in medletna stopnja padanja ne spreminjata. Kreditno napajanje gospodarstva v Sloveniji se je torej poslabšalo ( za približno 3%) glede na evro območje že samo v obdobju po prenosu slabih terjatev na DUTB. Nezadostna finančna podpora gospodarstva 24 PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVENE DEJAVNOSTI Vir: EC; lasti izračuni Opomba: odstotek podjetij, ki jih ovira nezadostna finančna podpora bank Navkljub prestrukturiranju bank, je za podjetja nezadostna finančna podpora še naprej ključna ovira za večjo gospodarsko aktivnost. Težave s financiranjem imajo tudi podjetja iz predelovalne dejavnosti, čeprav imajo, kot smo pokazali, skoraj normalno veliko povpraševanje. Navkljub kapitalski injekciji v banke jih nezadostna finančna podpora ovira vsaj tako močno kot v prvih dveh letih krize. Podobno je tudi pri podjetjih storitvenih dejavnosti, le da so ta podjetja še naprej soočena tudi z nezadostnim povpraševanjem. Dinamika depozitov se po jesenskem nihaju nezaupanja (zaradi likvidacije in testiranja bank) vse bolj normalizira. V maju so skupni depoziti porasli za 0.7%. Bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja rasti) se je prav tako okrepila (z 1.1% v aprilu na 1.9% v maju). Povečali so se tako depoziti podjetij kot depoziti prebivalstva. Še zlasti opazno se normalizira dinamika depozitov prebivalstva. Po več kot letu in pol je tudi bolj dolgoročna dinamika depozitov prebivalstva postala pozitivna! Depozitne obrestne mere se še naprej znižujejo, padajo tako kratkoročne kot bolj dolgoročne obrestne mere. Kratkoročne so se v zadnjih petih mesecih zmanjševale v povprečju za 0.1 odstotne točke na mesec, dolgoročne pa za 0.2 odstotne točke na mesec. V evro območju pri kratkoročnih obrestnih merah depozitov zmanjševanje praktično ni opazno, medtem ko je zmanjševanje pri bolj dolgoročnih vlogah enkrat počasnejše kot v Sloveniji. Kratkoročne depozitne obrestne mere za prebivalstvo v Sloveniji tako vse bolj zaostajajo za ustreznimi obrestnimi merami v evro območju. Pri posojilnih obrestnih merah je sprememb precej manj, kot pri depozitnih. Spremenile (povečale) so se praktično le posojilne obrestne mere za večje (preko 1 milijon) kredite podjetjem, pa še tam je do skoka prišlo prav v aprilu (zadnjem mesecu za katerega so dostopni podatki). 25 11. Plačilno-bilančni presežek se hitro povečuje, a zaostaja za lanskim Majski presežek tekoče plačilne bilance znaša kar 155.2 milijona € (v maju 2013 je bil 114.1 milijonov €), kar je rezultat presežka 15.1 milijonov € v blagovni menjavi (maja lani primanjkljaj -21.5 milijonov €), presežka 186.7 milijonov € (lani 181.3 milijonov €) v bilanci storitev (transport je prinesel neto 65 milijonov €, turizem 120 milijonov €), večjega primanjkljaja -73.0 milijonov € (-60.1 milijonov € lani) v bilanci dohodkov faktorjev, po zaslugi večjih odlivov neto obresti, in presežka v neto tekočih transferih 26.4 milijonov € (maja lani 14.3 milijonov €). V petih mesecih letos je tako presežek tekoče plačilne bilance 788.1 milijonov €, v enakem obdobju 2013 je bil 883.9 milijonov €. Pri tem je potrebno upoštevati še vedno veliko statistično napako oziroma izpustitev (neopredeljeno), ki je letos 218.9 milijonov €, v enakem obdobju lani je bila 412.1 milijonov €. Plačilna bilanca januar-maj maj 2013 2014 2013 2014 I. TekočI račun 883,9 7881 1141 155,2 1. Blago 238,9 465,9 -21,5 151 2. Storitve 844 702,2 181,3 186,7 - transportne 269,0 291,0 63,4 64,6 - potovalne 490,5 477,3 112,2 120,0 3. Dohodki -166,7 -353,4 -601 -73,0 - kapital -312 -505,4 -83,3 -99,7 4. Tekoči transferi -32,3 -26,6 14,3 26,4 - državni 461 12,7 24,4 14,7 A. Kapitalski račun 28,7 -22,8 -14,3 -29,4 B. Finančni račun -1.324,8 -984,2 -118 -190,8 1. Neposredne naložbe -795,2 401,2 01 107,4 2. Naložbe v vrednostne papirje 2.577,2 4.202,3 2.5891 149,3 4. Ostale naložbe -3199,5 -5.429,8 -2.718,8 -436,6 4.1. Terjatve -1.904,2 -3.512,8 -448,0 -3621 4.2. Obveznosti -1.295,4 -1.917,0 -2.270,8 -74,5 5. Mednarodne denarne rezerve 108,8 -161,2 25,3 -10,5 III. Neto napake in izpustitve 4121 218,9 18,2 64 26 Vir: Banka Slovenije Ustrezno tekočemu presežku kaže kapitalski in finančni račun po petih mesecih letos povečanje terjatev oziroma zmanjšanje obveznosti za 1007 milijonov €, v enakem obdobju lani kar za 1296 milijonov €. Pri tem je letos priliv neto tujih naložb v Slovenijo 401.2 milijonov €, lani je bil odliv 795.2 milijonov €. Znatno so se zaradi dodatne zadolžitve vlade v tujini povečale obveznosti Slovenije iz portfeljskih naložb: lani so v petih mesecih znašale 2577.2 milijonov €, v enakem obdobju letos pa kar 4202.3 milijonov €. Temi ustrezno so se zmanjšale obveznosti Slovenije iz ostalih naložb za 5429.8 milijonov € (lani 3199.5 milijonov €). Mednarodne denarne rezerve Banke Slovenije so se zmanjšale za 161.2 milijonov €, v petih mesecih lani pa povečale za 108.8 milijonov €. Konec aprila 2004 je bil bruto zunanji dolg Slovenije 43373 milijonov € (od tega že 56.4% javni in javno garantirani). Neto zunanji dolg je znašal 12434 milijonov €, kar je sicer 331 milijonov € manj kot mesec prej, več kot konec 2013, a manj kot v obdobju 2009-2012. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so znašale konec maja 2014 849.6 milijonov €, pri čemer je bilo deviznih rezerv za 366.7 milijonov €. 27 28 O POVPRAŠEVANJU PO DELU IN KAPITALU PRI POMEMBNEJŠIH EVROPSKIH PROIZVAJALCIH ELEKTRIČNE ENERGIJE TER SPECIFIKE HSE France Križanič, Žan Oplotnik, Alenka Kavkler, Vasja Kolšek Povzetek Analiza obnašanja osmih velikih energetskih družb v sedmih državah članicah EU je pokazala, da je elastičnost njihovega povpraševanja po delu glede na končno porabo električne energije 0.5, glede na cene te energije za industrijski odjem 0.3 in glede na stroške dela po zaposlenem -0.2. Elastičnost povpraševanja po kapitalu na končno porabo električne energije je 0.8, na cene električne energije za industrijski odjem v celotnem območju evra pa 0.5. V obdobju 2009 do 2012 je imel HSE med devetimi primerjanimi energetskimi družbami izrazito atipični cikel. Po pričakovanem odzivu na tržne razmere bi moral HSE leta 2012 imeti za 212 manj zaposlenih in za 450 milijonov evrov manj angažiranih sredstev od dejanskega stanja. Ker HSE verjetno ne more deinvestirati, ne da bi izgubil potrebno diverzifikacijo proizvodnje električne energije, mu preostane le še ekspanzivna poslovna politika. Ključne besede: organizacija panoge in makroekonomija, proizvodnja električne energije, energetika in makroekonomija JEL: L16, L94, Q43 Abstract Analysis of the behavior of the large energy companies in seven EU Member States showed that the elasticity of their demand for labor on the final consumption of electric energy is 0.5, on the price of this energy for industrial consumers 0.3, and to the labor costs per employee -0.2. Elasticity of demand for capital on the final consumption of electric energy is 0.8, and on the electricity prices for industry throughout the euro area 0.5. From 2009 to 2012, HSE's demand for labor and capital was quite atypical. The expected response of HSE to the market conditions should be at least 200 fewer employees and approximately €450 million less engaged funds in 2012. Having in mind that HSE cannot reduce its investment without losing diversification of its electricity production, the only way out of this problem is its business expansion. Key words: industrial organization and macroeconomics, electric utilities, energy and macroeconomics JEL: L16, L94, Q43 29 1. Trg električne energije in povpraševanje po delu ter kapitalu V tržnem gospodarstvu je obseg proizvodnje dobrin odvisen od povpraševanja po teh dobrinah na trgu. Pri tem lahko investicije v zaloge upoštevamo kot prilagajanje trgu (Henderson, Quandt, 1961; Donizelli, 2008). Včasih tako, da omogočajo postopno prilagajanje produkcije trgu (Walrasova predpostavka) ali pa se prilagajajo spremenjenemu tržnemu položaju danega proizvajalca, ki mora imeti določen del svoje proizvodnje ves čas na zalogah, da lahko nemoteno oskrbuje trg (Marshallova predpostavka). V primeru storitev ali pa dobrin, ki jih je zelo težko skladiščiti, kot velja za električno energijo, je vprašanje vpliva zalog na prilagajanje proizvodnje povpraševanju še bolj drugotnega pomena kot na splošno v ekonomski teoriji. S tem, ko se proizvodnja prilagaja trgu, mora prilagajati tudi svoje povpraševanje po produkcijskih faktorjih: delu, kapitalu, surovinah, morda tudi po patentih. Če se omejimo samo na delo in kapital, je jasno, da je njun angažma v proizvodnji odvisen od tega koliko ju podjetja za produkcijo, ki jo je moč plasirati na trgu, potrebujejo. Ob dani ravni tehnologij in organizacije proizvodnje, torej na srednji rok (nekaj let), je spreminjanje zaposlenosti dela (zaposlovanje, odpuščanje) ter angažmaja sredstev (investiranje, dezinvestiranje) odvisno od razmer na trgu dobrin (Dornbusch, 1984). Ob dani tehnologiji vpliva na povpraševanje po produkcijskih faktorjih (delu in kapitalu) v podjetjih tudi ocena ali bo mogoče proizvedeno prodati tako, da podjetje pokrije stroške in dobi pričakovani donos. To je odvisno od dinamike (rasti ali upadanja) cen dobrin, ki jih dano podjetje proizvaja ter prodaja, pa tudi od stroškov, ki jih za to podjetje predstavlja dodana enota angažiranega dela oziroma kapitala. Gre za plače na zaposlenega ter obrestne mere pri kapitalu (slednje v naši analizi, omejeni na obdobje zelo nizke ravni obrestnih mer, ne upoštevamo). 2. Ocena povpraševanja po delu in kapitalu v evropskih energetskih družbah 30 V primerjalni analizi gospodarjenja HSE z gospodarjenjem pomembnejših evropskih proizvajalcev električne energije upoštevamo poleg HSE še: EDF iz Francije, Enel iz Italije, E.ON in RWE z Nemčije, Vattenfall iz Švedske, Fortum iz Finske, CEZ iz Češke ter GEN iz Slovenije. Vsa podjetja delujejo na trgu električne energije v EU, a je ta trg regionalno še vedno razdeljen, zato so zanje pomembne zlasti razmere na domačem trgu. Vsa podjetja sodijo v svojih narodnih gospodarstvih med velika podjetja s precej zaposlenimi. Izjema je le GEN, ki je po kriteriji števila zaposlenih srednje veliko podjetje, po kriteriju angažiranih sredstev pa vendarle veliko podjetje. Takšna podjetja se trgu prilagajajo podobno kot se trgu prilagaja celotno narodno gospodarstvo. Posamezne specifike so zakrite z učinkovanjem splošnih makroekonomskih razmer, zlasti konjunkture. Izjema v našem vzorcu sta GEN in deloma HSE. V naši analizi ocenjujemo prilagajanje dela (števila zaposlenih) in kapitala (vrednosti celotnih sredstev podjetja) stanju povpraševanja na trgu, kot ga kaže skupna končna poraba električne energije v državi kjer ima dano podjetje domicil. Prilagajanje zaposlenosti nadalje ocenjujemo tudi glede na donosnost proizvodnje, kot jo kaže spreminjanje cen električne energije ter stroškov dela na zaposlenega. Prilagajanje sredstev podjetij pa ocenjujemo tudi glede na pričakovano donosnost proizvodnje zaradi spreminjanja cen električne energije za industrijski odjem v celotni evroskupini. V tem primeru je naša analiza pokazala močnejši vpliv razmer na širšem območju monetarne unije od razmer na domicilnem trgu velikih energetskih družb. Tabela 1 BDP [realno], končna poraba električne energije in njene cene za industrijo (stopnje rasti] 2010 2011 2012 2012/2009 BDP EU 2.0% 1.6% 0.0% 3.3% (realno) Slovenija 1.3% 0.7% -2.5% -0.6% Končna poraba EU 4.7% -1.9% 0.3% 3.0% elektrike Slovenija 6.0% 5.4% -0.5% 111% Cene elektrike EU 0.3% 7.0% 5.8% 13.6% za industrijo Slovenija 0.3% -2.3% -3.2% -51% V Tabeli 1 so prikazane stopnje rasti treh za energetska podjetja, proizvajalce električne energije, relevantnih spremenljivk na narodnogospodarski ravni: realni BDP, končna poraba elektrike ter cene te dobrine za industrijski odjem (večji del celotnega odjema). V Tabeli 1 vidimo, da je realni BDP v Sloveniji 2010 ter 2011 naraščal počasneje kot v EU, leta 2012 pa je v Sloveniji upadel in v EU stagniral. Končna poraba električne energije se je v opazovanem obdobju v Sloveniji povečala bolj kot v EU. Pri tem je v EU nihala, v Sloveniji pa je leta 2012 začela upadati. Cene električne energije za industrijski odjem so v Sloveniji 2011 in 2012 upadale in v EU naraščale. Spreminjanje proizvodnje električne energije, števila zaposlenih, stroškov dela na zaposlenega, skupnih stroškov dela ter obsega sredstev v HSE in v osmih podjetjih (EDF, Enel, E.ON ...), ki nam v tej raziskavi služijo za primerjavo, prikazujemo v Tabeli 2. V obdobju 2009 do 2012 je proizvodnja električne energije v osmih evropskih energetskih podjetjih nihala okoli v povprečju nespremenjene ravni. V HSE je upadla in to s krepkim zmanjšanjem omejenim na 2011. Število zaposlenih se je v osmih podjetjih od 2009 do 2012 znižalo za 6%, v HSE pa povečalo za slaba 2%. Pri tem je zaposlenost v HSE leta 2010 in 2011 nekoliko upadla in se povečala samo v letu 2012. Stroški dela na zaposlenega so se med 2009 in 2012 v osmih podjetjih povečali za skoraj 15%, v HSE pa za dobre 6%. V osmih podjetjih, ki nam služijo za primerjavo, so skupni stroški dela v opazovanem obdobju nihali okoli rastočega trenda, v HSE pa so se upočasnjeno povečevali. Od 2009 do 2012 so se v osmih podjetjih povečali za slabih 8%, v HSE pa za dobrih 8%. Torej približno enako. Večja je razlika v angažiranju sredstev. HSE je v opazovanem obdobju krepko investiral (od 2009 do 2012 povečanje vrednosti sredstev za skoraj 39%), medtem ko je osem podjetij v naši analizi vzdrževalo približno nespremenjen obseg angažiranih sredstev. Od 2009 do 2012 so se povečala za 3%. V letu 2011 so, vzeto skupaj, celo nekoliko dezinvestirala. 31 Tabela 2 Proizvodnja električne energije, število zaposlenih, stroški dela ter sredstva pri osmih pomembnih evropskih producentih električne energije in pri HSE (stopnje rasti) Osem podjetij 2010 2011 2012 2012/2009 Proizvodnja Elektrike 5.2% -7.0% 2.4% 0.2% HSE 0.2% -9.5% 2.8% -6.8% Zaposleni Osem podjetij 0.1% -3.6% -2.7% -61% HSE -0.3% -01% 21% 1.7% Stroški dela na zaposlenega* Osem podjetij 5.7% 21% 6.3% 14.7% HSE 4.2% 2.5% -0.9% 6.4% Stroški dela skupaj Osem podjetij 5.7% -1.5% 3.3% 7.6% HSE 4.2% 2.5% 1.2% 8.2% Sredstva Osem podjetij 1.0% -2.4% 4.7% 3.2% HSE 1.4% 19.8% 141% 38.5% *Iz leta v leto se po podjetjih spreminjajo tako stroški dela kot število zaposlenih, zato povečanje 2012/2009 ni enostaven produkt letnih povečanj 2010, 2011 in 2012. Pogled na rezultate, prikazane v Tabelah 1 in 2, kaže specifičen investicijski cikel HSE in verjetno kot posledica tudi povečanje zaposlenosti, ki pa mu ob počasnejši rasti plač 32 (natančneje stroškov dela na zaposlenega) ni poslabšala relativnega položaja glede na konkurente. HSE globokega upada proizvodnje v 2011 še ni uspel nadomestiti. Kako vplivajo razmere na trgu električne energije oziroma (za oceno zaposlenosti) tudi spreminjanje stroškov dela po zaposlenem na dinamiko (rast ali upadanje) zaposlenosti ter sredstev v osmih evropskih podjetjih, proizvajalcih električne energije (HSE ni vključen), smo ocenili s stohastično analizo (panel) na letnih podatkih 2009 do 2012. Rezultati so prikazani v Tabeli 3. Za podatke preračunane v stopnje rasti smo izvedli test enotnega korena (Pool Unit Root Test) ter zavrnili hipotezo, da serije, vključene v enačbe, niso stacionarne. Vpliv razlik velikosti in vpliv drugih specifik analiziranih narodnih gospodarstev, tudi kadar gre za stopnje rasti ekonomskih spremenljivk, smo odpravili oziroma vsaj omejili z uporabo uteži (cross-section weights), to je s posebno metodo odstranjevanja heteroskedastičnosti v ekonometrični analizi panela (podatkov razvrščenih in ocenjevanih glede na varianco po državah, mestih, regijah, sektorjih, podjetjih, ipd.). Tabela 3 Faktorji povpraševanja po delu in kapitalu (elastičnosti) Zaposleni Sredstva Konstanta -0.0223 (-2.0) -0.0133 (-0.5) Trg električne energije Končna poraba električne energije 0.5269 (2.8) 0.8529 (2.4) Cene električne energije za Industrijo Cene po matičnih državah proizvajalca 0.2712 (2.4) Cene v evroskupini 0.5404 (1.4) Plače Stroški dela na zaposlenega -0.2383 (-2.2) R2 42% 63% DW 2.2 2.6 Rezultati v Tabeli 3 kažejo za koliko odstotkov se spremeni število zaposlenih oziroma vrednost sredstev v analizirani skupini osmih podjetij, kadar se dana pojasnjevalna spremenljivka (končna poraba električne energije,...) spremeni za 1%. Pojasnitev variance je za panel na stopnjah rasti in za raven podjetij dobra, 42% in 63%. T vrednosti so za vpliv posameznih neodvisnih spremenljivk prikazane v oklepajih pod navedbo količnikov njihovega vpliva na odvisno spremenljivko. DW statistika kaže, da ni avtokorelacije prvega reda. V Tabeli 3 vidimo, da 1% povečanje končne porabe električne energije vpliva na 0.5% povečanje povpraševanja po delu ter 0.9% povečanje povpraševanja po sredstvih v velikih evropskih energetskih družbah (proizvajalcih električne energije). Velja seveda tudi obratno. Upad končne porabe električne energije ima za posledico krčenje dela in kapitala pri proizvajalcih električne energije, ki se trgu te dobrine prilagajajo. Porast cene električne energije za 1% vodi v povečano povpraševanje po delu za 0.3% in v povečan angažma sredstev za 0.5%. Rast cen proizvajalcem kaže, da bodo lahko pokrili povečane stroške. Na zaposlovanje vpliva dinamika cen na domicilnem trgu podjetja, na angažma sredstev pa dinamika cen v evroobmočju, to je na širšem trgu. Nasprotno od rasti cen, njihovo upadanje proizvajalcem kaže, da ne bodo mogli pokriti stroškov in tako vpliva na zmanjševanje zaposlenosti oziroma na dezinvestiranje. Končno povečanje stroškov dela na zaposlenega za 1% znižuje povpraševanje po delu (zaposlenost) za 0.2%. V prehodnih obdobjih poslabšanja razmer na trgu električne energije lahko torej socialno partnerstvo z omejitvijo rasti ali celo začasnim znižanjem plač na zaposlenega učinkovito prepreči zmanjšanje števila zaposlenih. 33 3. Simulacija zaposlenosti in sredstev v HSE Rezultate, prikazane v Tabeli 3, smo uporabili za simulacijo dinamike (rasti oziroma upadanja) števila zaposlenih ter angažiranih sredstev v HSE. Naše izhodiščno leto je 2009. Število zaposlenih in obseg sredstev v HSE v tem letu je osnova od katere računamo stopnje rasti dejanskih sprememb in stopnje rasti sprememb, ki bi pri velikem evropskem proizvajalcu električne energije ustrezale vplivu dinamike končne porabe električne energije (v Sloveniji), cen te dobrine za industrijo (pri zaposlenosti v Sloveniji, pri sredstvih v evroskupini), pri zaposlenosti pa tudi stroškov dela na zaposlenega (v HSE). Tabela 4 Simulacija števila zaposlenih v HSE 2010 2011 2012 Dejansko zaposleni 3824 3819 3900 Dinamika dejanske zaposlenosti -0.3% -0.1% 21% Ocenjeno število zaposlenih 3833 3807 3688 Dinamika ocenjene zaposlenosti 0.0% -0.7% -31% Razlika med dejanskim in ocenjenim številom zaposlenih -9 12 212 V Tabeli 4 vidimo, da bi imel HSE, če bi se na tržne razmere od 2009 do 2012 odzival podobno, kot se odzivajo največje in najpomembnejše energetske družbe v EU, v letu 2012 zaposlenih 3688 delavcev. Število zaposlenih bi, v tem primeru, še zlasti upadlo leta 2012. Razlika med dejansko in simulirano zaposlenostjo v tem letu je 212 delavcev. V Tabeli 5 končno vidimo, da bi morala, v kolikor bi se HSE ravnal podobno kot večja evropska podjetja za proizvodnjo električne energije, vrednost sredstev v HSE naraščati precej počasneje od njene dejanske rasti. V letu 2012 bi tako imel angažiranih za 2 milijardi in 126 milijonov evrov sredstev oziroma 450 milijonov manj od njihove dejanske vrednosti v tem letu. Tabela 5 Simulacija sredstev v HSE 2010 2011 2012 Dejanska sredstva (mio €) 1901 2276 2596 Dinamika dejansko angažiranih sredstev 1.4% 19.8% 14.1% Ocenjena sredstva (mio €) 1941 2088 2126 Dinamika ocenjenih sredstev 3.6% 7.6% 1.8% Razlika med dejanskimi in ocenjenimi sredstvi (mio €) -15 208 450 34 Rezultati v Tabelah 4 in 5 kažejo, da se je v zadnjih letih HSE znašel sredi investicijskega cikla, ki ne ustreza kratkoročnim tendencam (dinamiki povpraševanja, cen, plač) na relevantnem trgu. V tem okviru je od 2009 do 2012 povečal sredstva za 21%, število zaposlenih pa za 6% nad raven, ki bi ustrezala rasti oziroma upadanju končne porabe električne energije, cen te dobrine za industrijo ter plač (skupnih stroškov dela) na zaposlenega. Gledano še z nekoliko drugega kota: kapitalska opremljenost dela se je povečala 15% bolj kot bi to ustrezalo razmeram na trgu. 4. Sklep V pomembnejši evropski energetski družbi, ki se ukvarja pretežno s proizvodnjo električne energije, je elastičnost (sprememba v odstotkih ob 1% spremembi pojasnjevalne spremenljivke) zaposlenosti na končno porabo električne energije 0.5, glede na cene te energije za industrijski odjem 0.3 in glede na stroške dela po zaposlenem -0.2. Podobno kot delo se razmeram na trgu prilagaja tudi kapital. Elastičnost angažiranih sredstev v pomembnejšem evropskem proizvajalcu električne energije je 0.8 pri končni porabi te dobrine ter 0.5 pri njenih cenah za industriji odjem na širšem območju (v celoti evroskupini). V kolikor bi se HSE od 2009 do 2012 pri angažmaju dela in kapitala prilagajal razmeram na trgu električne energije enako kot pomembnejši evropski proizvajalci te dobrine, bi imel v letu 2012 za 212 manj zaposlenih in kar za 450 milijonom manj angažiranih sredstev. Investicijski cikel od 2009 do 2012 je bil pri HSE izrazito atipičen glede na gospodarjenje primerljivega evropskega podjetja v enakem obdobju. Ko bo povečanju angažiranih sredstev sledila večja proizvodnja električne energije, je v HSE celo pričakovati nadaljnjo povečanje zaposlenosti. 5. Metodologija, viri podatkov, programska oprema Povezavo med stopnjami rasti zaposlenosti oziroma sredstev in stopnjami rasti spremenljivk ki na zaposlenost dela oziroma sredstev vplivajo, smo ocenili z analizo panela (po podjetjih). Rezultati naše analize so omejeni časovno (2009 - 2012) in prostorsko (na osem velikih energetskih družb). Podatke o zaposlenosti, sredstvih in stroških dela po devetih evropskih energetskih družbah podjetjih smo zbrali iz njihovih letnih poročil (Interna informacija: mag. Vasja Kolšek, 12. II. 2014). Podatke o končni porabi električne energije ter cenah te dobrine za industrijski odjem po domicilnih državah analiziranih podjetij in evroskupino v celoti smo pridobili iz Erostata. 35 Analiza je izvedena na programu EViews 7.1 6. Literatura Dornbusch R., Fischer S., 1984: Macroeconomics, McGraw-Hill, Singapore, str. 378 - 384. Donizelli F, 2008: Marshall vs. Walras on Equilibrium and Disequilibrium, Ph.D. Program in Economics, University of York, February - march 2008. Henderson J. M., Quandt R. E., 1961: Microeconomic Theory: A Mathematical Approach (Economic Handbook Series), Amazon.com 36 Skupno mesečna rast rv co o rv CO o en cu Op co rv CD CD cu ou ■šT LTD cü 55 CD~ rv o o' co o 55 c^4 ■šT c^ o CU C^ o C^4 ■šT CD cu c^4 cu r^ c^4 LiD LiD O O ■šT c^4 cn CD o cu OD c^4 o c^ C^4 rv t is S £ U -U CD cu cu co ■šT LID 37 38 Uvozne cene EU27** medletna stopnja cd o rs 0d co lid o ltd cd od o co cd cd cu cd ltd cd op cd co od cu cd o od " od -"' rš cu od od op co od ln iri " o in ud od ln " c^ od od ud r^ -"' co líd -"' cd cu ci cd co -"' cd cd co -"' J2 cd d in rs op 0Ü cd od o co od cu cu rs" co ltd cd" ■št ■šT ■št ■šT cd" o cd o ■šT '" ■št '7 ■št" '" od od '" líd '" '" od '" c^' od c^' '" od od od cu" '" od c^' c^' Uvozne cene Slovenija** a n ja t jn td o et E cd co co cd cd cd rs ltd cd co co co 00" c0 ltd ■št o ltd cp cu cp od o" o o üd od cd cu ■št c^ li^' " c^ -7' 7 r^ -7' líd r^ up ■šT od ci 7 od -7' co O up " cd ln " od -"' ■šT cd -"' ud c^ " c^ ci cd f" " f" J2 cd ■a in OU o cu O od cu co rs O od cu '7 00" CO od od O ■šT O" '7 O" cd" O cd OÍ O CO cd" o '7 C^' O c^ C^' O c^' o cd o '" o líd líd O líd C^' O ^^ c^' o '" K o '" K o líd cd" O co cd o C^' c^ O * * 7 cu U E z o v zd a n ja t jn ® s. td o et E OU ni cu C0 o rs ai 0U O rs od cu o ■šT ltd o cd" od od cd O O -7' " cu 7 O -7' CO od -7' CO lid lo od O -"' cd co ■šT Li^ cd " od cd od cd 0^ cd 7 r^ ci od O cd co co op " o -"' CO cu "' op CO 0^ op " c^' E OU cu cu ■šT cd 7 cu o m m CO od C0 od 7 ■šT od cu CO ■št o ltd od cd o CO od cu CO 7 üd co CO cd CO o cü ■šT CO 7 cd cu ■št cu O ■šT " od rs cd co lid rs od 7 CO ■ŠT ■šT od ■ŠT cd co líd líd cd ?r " cu ■šT ■šT CO líd od ■šT C^ cu od CO CO CO o o co co ■ŠT CO CO líd cd o ■šT ■šT 7 od CO ■ŠT CO CO co " " o ■šT co líd CO rs co " " o Uvoz Slovenije izven EU27** a n ja t jn ■S a. td o et E <° ■št rs 0D ltd cd od 0U ■št Op od cd o od " o od CO rs" co cd op od ltd OD CO líd líd 7 od od od cd "' cd CO od od C^ 7' CO od r^' " C^ CO líd ■šT CO cd C^ 7' co c^ od CO od ■šT c^' od od od cd CO líd co c^' " C^ "' co líd E o o m o cd o o ■šT cu 7 7 cu ltd ltd cu od cu 7 O ltd cu C0 cd cd od ltd cu ltd 7 co ltd rs rš cd " cu cd od ■ŠT lid CO ■ŠT CO 7 ■ŠT cd ■ŠT O cd " líd cd CO o od CO od 7 co ud cd od ud 7 cu o co cu cd ud o cd cd od cd CO co rs cd " cu 7 Uvoz Slovenije* a n >u -u rn cd " co ■št líd Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija od ■št ■št ■šf o CD cu r^ 0^8 od od cu o" od cd cu op j; co o" ■št o" od od ■št o" CD od ■št od cu od ■št od od CD od od od od '7 c^' c^' '8 o" '8 o" c^' m z) E ■št cu r^ o od lid od r-v od CD cd ■šT ci^' rs lip a^' op p o j; lip lid rs CI^' op '" c^' c^' od c^' ■šT c^' cu od cu op 7 cu z) E r< o r< od od CD od CD od lid cd od cd ■ŠT" lip op ■ŠT" p od o" '7 o" od o" lid o" lid cd '7 o" c^" o" '7 c^" o" c^" o c^' '8 c^" od o" lid o" od c^" Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et E <° lid cd cd o co cu o co p co od cp" od cp" od cp" ■št cp" ■št cp" op od o" ■št o" op ■št o cu r^ c^' CD cu co o" ■št od c^ c^' op od c^' s k cd d in m 7 r< o cd o CD 7 o ■št co cd lid op CD od od od co cu o od lid lid od od co o" o ■št od ■št od 7 ■št od od co CD cu s cd 8 cd lid O cu '8 o" co cu cd lid od c^' " co lid ■ŠT CI^' "" '7 K cu od C^ c^' cu ■šT r^' od ■šT c^' od od ■ŠT cd cu CD cd" od co lid cu CD ■ŠT od Gradbena aktivnost EU27 a n ja t jn & cL "O o et E r-v cd r< CD od ■ŠT 7 o o" od lip" od lid cd cd ■ŠT cp" od K od up cd CD CD f" 0^8 f" ■ŠT CD od O" o" c^ c^' co cp" op r^ c^' lid cp" od K od cd" ci^' CD cd" cu K ks e "O c 7 cu co co cd cd lid co od od lid co od co od co od co od o K co 7 cu cu od co cu od 7 7 r^ od 7 od r^ od co 5 o" co co od co lid cd cu od cd co od od " ■šT od od CU cd CD" od od r^ od 8 ■šT op cd 8 od od ■šT o 8 ■ŠT cd cd ■šT r^' od cd od od 7 '8 ■ŠT" 8 od od ■šT" od cd od lid '7 ■šT" od Predelovalna dejavnost EU27 a n ja t jn v a. "a o et e m od cd ■šT CU ud co r^ o co ■ŠT" cu cu" p co" cu" lid cu" cd cu" p cu" od o" od cp" cd p co o" cp" p C^ od rs c^ C^' ■šT od c^ c^' cu od od ci^' s k CD "O _C ■t o cd lid o co o op od co od N od ■šT od o od lid o" o od cd 7 cu od od cu cu CD" od od od cd co cu od od o" o cd cu K o 7 cu od cd 8 od CU 8 od 8 od od o cu co od od lid '7 od od od od 7 ci^' od ■šT ■šT "" c^ ci^' od lid od od od cd '8 o" ■ŠT od cu co ■šT od c^ ■ŠT" c^ Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et e <° co cd cu CU cd lid cci o ■ŠT od cu" cd od r^ cu" cd cu" CM cu" o cu" cp" p rs cd r^ o" cd cp" c^' co cu c^' CI^' cd cu C^ C^' lid o" lid c^ cu j; ks cd d c CD co od o co od co co n od lid cd co r^ od od cu od cd cd ■št ■št lid od od K od ■št co K o cd o" lid lid 00 od od od od cu od o lid lid o" cd lid o" lid K 8 ■št " lid cu K od 8 '8 lid co '8 cd" cu r^' od ■šT od od od r^' od cu od od od cd ■ŠT od " cd ltd c^' " od o" o t e r^ o o cu co o o cu od O O CU o cd cu cd cu cu cd cu co cd cu \ co cd cu cu co ■šT lid cd 7 8 od " " cu > > cu cu co ■šT lid 39 40 Poslovni optimizem EU28 Slovenija 8 cu -16.44 O ■ŠT cu cu cd cu -8.37 3-08 cu 03 03 03 -0-4 o P cd cu iv cd OD cu cd~ -3 c^- j; 03 cn 10-4 o cn LiD [v Li3 c^ OD Li3 c^- c^ o^- 03 ci^- c^ OD iv cu Z) E cn o o co LiD cd cu CO LT3 CO 03 cu o IV CD 3 cd [v LiD cd cp' cri cp' cn ■šT cd iv f' op [v Lip' c^ cd ci^ c^ up cd OD ci IV CD Li3 c^- LiD 03 CD r^ cu Trgovina na drobno pričakovanja EU28 a ab S E te e =a E ee E k. s cn cd [v 4 LiD cd cu 03 LiD CO -6, CO -4, 6 iv ■ŠT' ■šT cu Li3 cd o cn cp cu K cu OD -0 cd' cu Lip Li3 cu r^ OD -8 -0 OD -3 03 -7 -3 03 cu -4 LiD c^ ja jn a t to CD n e O o 8 LiD 03 cu CO cu O 6. 4 cd cp' Li3 ■šT Lip' 0 iv o o k ■ŠT Lip' p cn CO j; ■ŠT LiD CO c^ ■šT 0^ Li3 c^ o" 03 03 OD OD OD ■šT c^- cri C^ -3 ■šf c^ c^- Naročila, gradbeništvo EU28 a a b S E te e =5 e ee E k. s iv op 03 O 03 cu 8 O cu cu ■šT 6 CO CD LiD 03 iv CO Lip' cp' cn o iv cd to OD ■šT 03 cd' c^ c^ c^- [v ■št op co cu c^ cd' Li^ 03 Li3 03 cd ■šT ks čil oj p 2 E ■šT cu iv CO CO LiD -4 LiD cu 03 -4 03 o -4 7 cu CO OD -3 -7 cu -4 cu 03 -4 cd o -4 -3 en -3 št -6 OD -3 Li3 [v -3 OD -3 -4 cd' -3 -0 -3 -0 co' -3 -8 -3 -3 OD -3 Li3 c^--3 C^ c^--3 c^ c^--3 -3 cd' -3 iv -3 -' Li3 -3 -3 ci^--3 Naročila, predelovalna dejavnost EU28 a a b S E te e =a E ee E ^ s iv ■ŠT 03 03 4 iv op LiD cd 03 cu O iv cu 03 CO cu 0 03 cd co -4 cd f' o [v Lip' o o o OD c^ OD 03 Li3 -4 03 -0 Li3 Li3 -3 cd cu 03 -7 OD cu -7 [v -7 ■šf LiD a ja a £ o .u os 5D LiD o o 03 Lip 6 03 ■šT CU 8 cd 7 O ■ŠT cu 8 iv CU CU OD CU -0 o -3 LiD iv CU -7 03 CU iv CU CU CU CU -7 cd' LiD iv -8 o^- -3 c^- -0 Li3 -0 -3 Li3 ■ŠT Li3 Li3 -3 c^- -8 c^- Li3 c^- Li3 c^- Poslovna klima EU28 a ab £ E te e =a E ee E k. s iv cd iv cu CU 03 CU cd o' O CO 0 cu o cd O CO cp' 03 CD cp' ■ŠT cp' OD o Li3 o" r^ c^- Li^ c^- c^- Li3 c^- c^ c^- 03 cd c^- ja jn a t Ul CD n e O o 8 co o LiD LiD CU LiD ■šT O o cd o" o iv o 4 ■ŠT cp' CO cp' CD iv cp' iv CD CO cp' Li3 CD 03 CD c^ c^- c^- c^ c^- 03 c^- 03 c^- c^ c^- C^ o' c^- c^- 03 c^- 03 c^- ■šT c^- C^ c^- 03 c^- o t e co o o CU 03 O O CU o CD cu o cu cu CD cu CO 10 cu \ CO 10 cu 4 LiD 6 7 8 03 0 1 cu 10 cu cu 3 4 Li3 ' CD CD -O E £ E CD CD OD cn CD CD 1 CD LiD 1 0^ "4 OD ■šT OD LiD op LiD cn u^ LiD OD "4 ■ŠT OD CD N =a E CD CD LCD co ou cu CD CD LiD OD O LiD O LiD r^" OD O ^^ K cn OD r^" OD CD c^" 0^" C^4 c^" E E [i -U CO o "E > CD 'c o CD CD -U CO CD OD cn cn OD op OD OD 1 c^ C^ CO o r^ 1 c^ r^ ^^ CD c^" OD c^ c^ LiD O □_ CD C CD O O cu CU cp CD o Lip' up Li^" c^" op co CU C^" 0^" up a5 a5 r^" C^" OD LiD CD ^f Lii CD CD O 15 E CD CO r o CD CD CD C >0 'c > £_ CD O ^ -U CO CD C CD O O OD LiD o cn o o "7 LiD C^ "7 LiD LiD "8 c^ Li^ "6 P '" "4 "6 "8 "7 4" "7 "5 "8 "□ O CD ■ŠT ■ŠT' o ■ŠT O r^" C^" OD OD C^" c^" OD OD - K OD OD u^" OD U^" c^" Lii C CD > £ ■šT 3 cu cu cu cu CU 3 3 3 3 CU CU CU CU CU cu 3 3 3 3 3 CU 3 O cn CD > E O iS medletna sprememb ■šT LiD cu cd cu LiD "4 1" "4 "3 "3 LiD "7 Li^ O "3 "7 "7 "8 "6 "6 7" "3 "□ "8 "7 >CD OD OD LiD r< OD cd' o' C^" c^" OD OD ■ŠT c^" ■šf ■ŠT OD o CD CU LiD r^" c^" N E -U C CD _Q ■a ^ LCD cu cu cu CU 3 CU 3 3 CU 3 CU CU CU CU CU CU CU CD O CT C > CD' "ČO O >ČJ J2 >5 O LiD co "3 "7 LiD "4 1" c^ LiD C^ CU C^ "6 "3 C^ "' "6 c^ "4 "7 1" "7 "8 □ 7 "5 o CD g OD UD ^ co OD CU CU OD r^" LiD OD' r^" LiD c^" CD O U^" U^" ■šT c^" c^" o CU 00 up CU _ C CD z I £ up up LID LID -3 LID -4 -3 cu -3 CU c^ c^ up up up up C^ CD CD > a o CD C CD > O ab CD >0 S E te e CO cd cu .4 37.1 O OD CO OD OD ci^" cu OD "3 c^ "8 LiD "8 c^ "4 "□ "5 "□ "3 "' "4 =5 E ee OD ou f K CD LiD K V LiD ^^ LiD OD LiD c^" OD U^" ■ŠT OD LiD ai cu OD ai LiD Lii OD U^" CD' CD to TD o E k. s >0

CD o £_ CD Z js £ >CJ o £_ CD CD a % OD .3 OD cd ■šT LiD LiD .4 CU LiD CD c^ ci^" c^" "4 CU c^" "' ■šT "7 CD "4 CU "6 ci^" "6 ci^" "3 cn "6 C^" c^" o o "5 OD c^ c^" "4 LiD "7 ai LiD c^ 0^" -8"5 CD o CO up CU -3 CU -3 -3 C^ c^ c^ C^ C^ c^ cu C^ CU c^ c^ c^ Z O co a a b CD E S E te e CU LiD cn CD CD OD o c^ C^ c^ OD C^ C^ o r^ O C^ c^ OD c^ c^ O c^ C^ "□ "□ "7 =a E ee co v LiD OU ou OU O OD op c^" c^" LiD CU ■šT r^" od' ci^" cn c^" k r^" k k k ai u^" OD c^" cd E il co s cd co ■a o c a co o CD t CD CD n e O o 13.4 cu cu .3 ou cu -8.8 -6,7 "7 cd' "4 od -14"7 co co cu "7 c^" co o "3 ■šT lid cd '15,□ c^ op -7"7 f co c^ o co od o cu co co J- o o o O te o o O cd o o cd cd ' o 1 cu cd cu cu cu cu cu cu cu cu 4 lid 6 7 8 1 cu cu 3 — 4 5 6 41 42 Oskrba (el., plin, voda) Mesečna Rast cd cd o o o o ■št cd cp cd o o cd o cd cd cd o cd cu o ltd cd co ■št c^' iv co o iv cp' cd u^ c^' cd u^ c^' ■št op o co' cd c^ '' c^' iv cp c^' cd cp ' ■št ' cd lcd .' ' cd od t is S £ le or p p cd o m iv 03 o cd ■št o o' cd cu op cd cd' cu o' o K cd c^' ^^ c^' op cd iv cu u^' cu cd lcd cp c^ ■št [v cü 03 c^' u^' o '. c^' '' c^' ks cd ■a c cu iri cu cci m iv o co iv o □d co iv od cd o' cu cd od od iv cu cd lcd cu iv od cu cd cri o r^ u^' o c^' o 0^ 0^' o lcd u^' lcd lcd u^' cd ■št cu co cd' cu cd co cd cu '. r^' cu lcd cu u^ cd cd c^ od cu od cu iv cu Predelovalna industrija a n čt cd co co co er E m cd o co o o iv iv ■št co o lcd ■št cd o lcd od o lcd cm iv op co ■št 03 cü . cd' iv u^ c^' ■št c^' iv cd cp- lcd co '' co cd cp- co cp' co o iv 03 '' iv cd '' cp ■št c^' -u s a r o ni t le m iv iv iv iv cd iv iv gJ o co ld cd cp- iv cp- lcd ap cd cd co cu od cv cd li? cd op r^ up c^ cp- lcd u^ c^' cd iv c^' u^' ■št lcd lcd cü j; c^ c^' ks cd d in ■št cvi co cu o co r< o 03 lfi lcd cd cd od o cd iv cd cu od cd cd ■št cd cd o o cu cd' cd ■št cd .' cd 03 cd lc^ c^' o ^^ c^' o co cd' co cd o c^ cd u^' o '. c^' o cd od co '' c^' cd u^ cd 03 ■šf cd [v cd c^ r^ od cd '. c^' cd cd Rudarstvo a n čt cd co co p er E cd cd o cu cd cp cd cu cp o cp od iv ci cd co CD cu c0 o cd' cd cd ■šT O iv iv ci lcd c^' cd cu c^' ■šT c^ c^' cd ■šT lcd cu ' cp cd cu '' ■šT c^ c^' cd co cd c^ .' cd cm lcd [v '' t is s £ le or p cd cd up cd 0ü iv iv cd ■št o op o od ■št od cu cd iv lcd cv lcd c^' lcd 03 [v cd lcd cd' '. c^' -. r^ ln c^ ap c^ u^' 0^ cd cd c^ c^' c^ c^' up CV cd iv cd co' ks cd ■a in cu cd co iv iv cd lc3 iv cu iv 00' iv cd' cu od co cd UD cd od cd' iv ■ŠT K co co cd iv od c^' co iv ■šT 03 iv c^ lcd cd '' lcd cd lcd cri iv c^' co c^ r^' cd cd UD lcd cd o cd iv co s c^ cri lcd 0^ cd iv cd od cd [v cd cd Skupno a n čt cd co co

o t s o a n čt m in en p er m cd ■št o cd co cd cu cd ltd od cd oü cd" co ltd o cd cd o co cd o " cd" ltd cd cd" cd co, co cd cd cd ltd cd cd cu ltd cd co 0^ cd co co cd" co cd" cd CM co cu c^" ltd ltd cd" cd g ih či a E o ■a e eitv či o z t is S £ o o is ti co co co cd co od ltd co ■št cd cu cd cd cd cd co ltd cd r^ od lo cd cd co cu oü ltd r^ cu lo o r^ co " cd cü cd od r^ ltd cd ■št cu cu cd od ■št cu cd ltd od cu od ■št o cd r^ cd cu ■t cu ltd cu " cu ltd cu " cu r^ 6 cu ■št . ■št od ■št . cd cu o ■št cd cd co od cd co cd r^ ltd cd ■št cu . od cu ■št . o t e r^ o o cu co o o cu cd o o cu o cd cu cd cu cu cd cu co cd cu \ co cu cu od ■št ltd cd co cd " '' . > > . . od ■št ltd 43 44 mesečna rast m ■št o o rv cd cd o o ^ o' cn od o' od 0d cd 0d~ rv od cd' cu cd rv cd o cd cd od rv od c\j 8 lip rv od rv cu '' lid o rv 8 c^' 8 c^ od lid '' rv co u? 8 Luški t is S £ le or lid ■št od on ou on o ■št ■št ■št cd cd ■št 0ü lip- cd co li^' cu cü cd co o' od cd c^ c^' op c^ cd cu c^' lid o' 0^8 ■št lid cd lip cd '8 r^' od č ° i— (n ^ ti ■št m m cd cd m co co on ltd ■št cd cu cd rv o cn cd lid co rv od co od od lid ■št rv lid od cu cn ■št od od od co ■št co o lid lid cu od ■št ltd rv rv cu cd cd ■št lid lid cu ■št od cu cd ■št ■št ■št cd ■št OD cu ■št lid 8 ■št lid cu LtD cd cd ■št rv cn o rv OD LiD a nt č ts m m SS cu od o m o cp o o cd ■št ■ ■ ■ Pomorski -u s a r o ni t le ■št rv m lt3 cd cd CO cü LiD op ■ ■ ■ E .2 tm m rv ■št m rv o rv 5d o cu co rv ltd cd co cn iv lid rv cd cn lid lid ■ ■ ■ a n čt cd 10 co p er m o lid co rv o cd co o ■št LiD cd cn cd cd cn od cd cn cd o' cn cu 5p ■ rv cp' od od -'' cn ■št -'' lid cd '' rv cd '' cn cd '' cd c^. cu c^ cd od cu -'' cn c^' od c^ cv cu c^' Cestni t is s 2 le or ■št od 0u op rv rv' cu od ■št c5 cd iv cv rv cü rv cv rv cü co CO co co od od cn OD cn OD c^ od op op op op rv cp r^ cn E l— cu cd cu cd cu cd rv ■št od cn lid o ■št ■št cd co co co lid lid cd lid cn cd cu co lid od rv rv ■št ■št o cu cd OD lid ■št od ' rv OD 8 rv o ■št 8 ■št OD cu cn o l(d od cd rv OD cn cn OD cn rv OD ■št cd cu ■št cn OD lid ■št 8 cu cu od od od ■št o rv OD a n čt CD CO co

CD t >C0 CD CO CO Fv CD cij CO CD co m CO CD CD ■šT o lid o o cu en CD o CO C0 CD 7 CU C0 OD CD OD C0 CD 0 Fv O CD 0 ■ŠT lid 0 CD CO CO o rv ■ŠT o CO CO lid CU ■ŠT CU CD CD o ■šT cu 0 od CD cu cu CU CO CO C^ CD 7 lid CO od 0 CD CD od ■ŠT 0 0 CD CD OD CD CD ■ŠT C^ r^ CO CO od od lid CD ■št CU CO ■št CO OD CU ■št CD r^ OD CU 0 CO r^ CD cu CD od CD od CU 0 7 CD OD CU lid CO r^ Samozaposlene osebe t i s CD^ p lid cd o ■šf m Lri cu cvi o cvi r^ o' OD o' CD CD P CD c^4 ■šT rs op CD CD CD CD' op C^ C^4 c^ od r^ od C^ LiD CO ■ŠT CD LiD c^ LiD lid OD LiD iki ici Hš cd o g^ CO O CO CO m cu ■šT ■šT m m r^ o lid CD lid ■šT cu CD en lid CD lid cu 5 CO cu CO 0 CD LiD OD CO CD CD 0 ■ŠT 0 CD ■ŠT ■ŠT CU 0 CD LiD OD CO 0 CD 0 CO r^ 0 CD lid lid r^ 0 CD cu 7 cu 0 CD cu 0 od 0 CD od od 0 CD cu lid lid 0 CD OD OD r^ 0 CD lid CO CO 0 CD CO rv o CD OD LiD CU OD CU CO CD ^ CD lid CU lid CU CD CD CU O CO CD OD CD CU CO CD C^ od CD CD 7 CO CO CD 0 CO CD CO CD CD C^ CO CD ■ŠT CU CD Zaposlene osebe t is ££ CD 5 p Lri ■šT co o CD lid op 0 r< C0 f' CD Lip' OD f' CD LI? Li^ Li^4 OD r^ r^ C^ K lid K CD K lid Li^4 r^ Li^4 c^ f' C^ CD ■d? "d? r^ cu CD CV CU c^4 N o.c ma ss ■¡Z o p co CO en en CD o o CO cu r^ r^ CO en CD CD ■šT CD CD CO cu r^ lid 0D ■šT ■šT lid od CO lčd Fv OD ■ŠT LiD lid en CD ■šT lid CU 0 ■ŠT lid CD lčd ■šT lid CO CO CO lid lid od CD lcd 0 CD cu 0 lid CD o 0 lid lid lid ■ŠT 0 lid 7 CO LCD 7 ■ŠT lid LCD CD lid r^ LCD od 7 LCD CD CO lid LCD ■šT CD CO LCD 0 CO O CU lid OD CO CD LCD lid CD lid od ■ŠT CD lid ■ŠT CO ■ŠT od ■ŠT CD OD O OD ■ŠT ■ŠT OD OD ■ŠT ■ŠT CU ■ŠT 0 lid t i s ££ CD O p cd cd lid 0U o 0U o 0U ■šT CU oj CU rs CD CU c^4 C^ c^4 c^ c<5 c^ "D? C^ C<5 c^4 lid CU C^ c^4 CU CO CU lid CD od c^4 C^ c^4 C^ c^4 c^4 c^4 tja CD N oa > ¡5 CD 5 en CD ■šT CD m r^ rv lid CO ■št en en CD m CO r^ lid CD CD cu 03 Fv CD cu lid lid CU CD CD ■št c0 lid ■št CD 0 CD cu CD CD 7 7 CO o CD CD ■št CO ■št o CD CD CO CO OD LiD CD CO CU r^ r^ lid CD od CD CU CO ■ŠT CD 0 7 cu lid ■šT CD od od CO lid ■ŠT CD od od CO CD ■ŠT CD od CU O ■šT CD ■ŠT ■ŠT CO ■ŠT CD ■ŠT CU r^ od ■šT CD od CD CO ■šT CD CO CD ■šT CD CD ■ŠT CD CO ■ŠT CD lid 7 cd od ■ŠT cd 0 cd CO od ■ŠT cd lid 0 CO ■ŠT ■ŠT cd lid lid O od ■ŠT cd od CU CO ■ŠT ■ŠT cd 0 od ■šT cd CO 0 O LCD CD CO CD lid CO lid CD o t e r^ o o cu CD o o cu en o o cu o o cu CD CU CU cd CU CO cd cu 7 cd cu c0 od 0 CU cd cu CU CO ■šT lid cd 7 CO od 0 ' CU '0 CU CU od ■ŠT lid cd 45 46 Goriva letni porast ■ŠT cd LCD on cu o o ■šT ■šT C0 CO cd cn co cd C0 up CD cu cu cd o '" c^' op c^' j; c^' o co c^' c^ c^' s k CD ■a in o CU ■šT cd cu cu co cd ■ŠT ci co cn o Lii ■šT cn 0D LCD cd O 5 ■šT CD CU cd co cd CU cd ■ŠT C0 CD LCD " o" cd co co o cd LiD ■ŠT cu cd o '" CD cd " LiD CD cd cd o co" cd ■šT r^ c^ c^' cd ■šT ■šT cd LiD c^ o cd cd t^' LiD cu cd" LiD ■šT '" t^' LiD LiD ■šT t^' LiD LiD co cd" LiD LiD o cd 4 Lip c^' cd Storitve -U s a r o ni t le co ■ŠT co ni ■šT cu cd co co o o LTD up ■ŠT CU CU ■ŠT CU LCD CU co cu LiD CD LiD co" c^' r^' c^' op rs c^ c^' o cu c^ c^' ks CD ■a in m ■ŠT oj o CD CU ■ŠT cd cn r< ■šT co on r^ co CD cu cu co cd CD CU LTD O CD CU O cd CD CU r^ cd o" cu op cu co cu cn LiD ■šT cu co ■šT Lii cu r^ c^ co" cu LiD ■šT cu cd '" c^' cu o rs c^ "'" c^' cu cd c^ c^' cu cu 4 c^' 4 co cd cu 4 cd co" r^ cd ■šT 4 Blago -U s a r o ni t le cu cd I-v ni r^ co cd o cd cu cu cd cd ■šT CD cd I-v LTD CU P cd o LCD j; cu cu CD p CD o j; r^ c^' o ■šT c^' c^' c^' c^' '" c^' o c^ c^' s k CD ■a in en CU ni o cn cu m CO cd co r-v ci cn cu N cd CO CU co ■šT CD CU cn LCD CU LCD co co" CU cd r^ co" cu co '" CD cu o LiD co" cu cn Lip cu cu rs cu c^ CD cu cu r^ CD cu cu CD cu cd 0^ c^' cu CD cu r^ c^ o cu c^ cd '" cu cd c^ 4 '4 co" cd 0^ CD 4 " LiD CD 4 co" 4 Osnovna inflacija a n čt a iS 10 P er E r^ co cd r^ co cd m o o cu o o cu cd o" co O o LCD O CD cd o o o cp" ■šT CD o CD ■šT c^ c^' ' r^ o o LiD c^ o cu o o ' ■šT c^ c^' 4 cu o co ' o" LiD o 4' ■šT c^ 4' t ni s ¿3 CD m cd ud o cd m cd cn r-v cd LTD LTD op CU p ■ŠT cp op cu cu r^' c^' Lip c^' c^' c^' p C^' c^' j; cp cp ks CD ■a in r^ o ni o cn cd o ■šT cu co m cu ■ŠT ci cd CD Lii ■ŠT K co cd Lii r^ OD cd cd '" K co ■ŠT K r^ cu K LiD cd cd LiD ■šT K co cd K cd r^' co 00 LCD OD o Li^ r^' cd o LiD OD " CID ■šT r^' 4 '4 r^' " '4 OD 4 c^ OD " cd co" Življenjske potrebščine a n čt CD 10 to

o c co O J2 cd TD c rv o Lid o cu co cd o ■šT 0Ü CO LCD CU IV ■šT od CD CO Lid ■šT cu rv ■šT rv cn ■šT CD cn LiD o rv cd" LiD CD rv cn LiD CD ■št cu LiD cu CD LiD cn cd rv cn cd CD co rv co ■št rv LiD cn cd LiD ■št r-^ CO cn CO CO LCD OD o LiD rv o LiD cci co r^ cd ■št r-C co cu OD cu .. OD co od cd S t s a r cd n t le rv co ■ŠT m cu LCd CO CU od CD o o o ■ŠT Lil ■šT CU 0Ü s O o ■šT CD cd rv cu" CD CU cu" op cu rv co co CU o cu" CD OD cu LiD c^. cu OD od c^ od c^ CU CO LiD c^. CO ■šT op P! cu CD CO CD CU rv CD cu . c^ cu c^. cd -U cn s cd TD .C cd m CO o cd cu ■šT CD cn rv CO CO od rv CO od cü OU CO cn od cu ■šT op cü cn LiD cu" cu ■šT ■šT cu cu LTD cü co co cü ■ŠT op cÜ o cu CU cu LiD OD cu cu co OD CU cu OD cu cu od cu LiD cn od cu co co Lid cu co LiD CD cu LiD Lid CU rv rv ■šT CU CO ■ŠT CU rv ■šT od CU cu ■ŠT cu co LiD ■šT cu co .. cu LiD ■šT Lid cu CO C^ C^. CU ■šT .. c^. cu o CT t s a r cd n t le en CO cd CD LCd o ■šT cp o CD cu co co rv ■ŠT od ■šT rv O CD od LiD CU ■ŠT co rv ■ŠT cn od cn cd cu LiD od CD OD od co LiD od cn OD cu co op co co cu co ■šT cu O r^. rv cp CD 0^ CD CU 0^ O LiD LiD o co CD c^ co cp" LiD co cp LiD CU O cu c^ c^. m J2 cd TD .C co Lid o CO CTU m CO o co IV od cn cu rv cd co OU rv ■ŠT od cu CD LiD OD cn LiD o cu co rv cu cu cd rv od cu LiD cu od cu o co cu cu CO Lip cü cn rv cu cu co OD od cu co ■šT cu CD co ■šT cu LiD ■šT cu co LiD cu cu co CD cvi CU o ■šT CU o CU rv CU co od cu ■šT C^ c^. cu CD cu cu od cu o rv od cu rv .6 CU co ■šT cu co cd TD .C t s a r cd n t le cd rv cd CO LiD LCd cd CO o cn o 0Ü cn o 0Ü OD 0Ü cu OD CU CD CU ■šT od o rv od co od cu co cu o od CO CO CU LiD cn cu cu cu cu cn Lip rv Lip LiD CU CU cn C^. co cu cu ■šT CM co o co CD CD cu CD o ■šT o rv cn o . c^ C^. C D cn J2 cd C en CO cci o CO CU CTÜ m CU od cu CD ud co o od LCD co OU co cd od cu CO OD CD" CU op cü r^ cu" cu ■šT o od cu co CU cu cu LiD cu cu ■šT op cü cn CD cu cu LiD CD od cu CD rv od cu co CD ■šT cu CO cu s od cu cu c^ cu ■šT CU LiD CU . CU cu od cu CO .. C^. CU . C^. CU co od cu rv OD ■šT cu CO CU Lid CU OD Lid cu o t e rv o o cu CO o o cu cn o o cu o o cu o cu cu CD CU co CD cu rv \ cu CD cu co \ cn \ o \ \ cu \ \ co CD cu cu \ co \ ■šT LiD \ CD \ rv \ co \ cn \ o \ cu \ > CD CU CU \ co \ ■šT LiD \ 6 \ 47 48 CO letna rast cd cvi cd rs co cu rs 03 03 rs rs o o cd" 8,87 cd O cd" 7 cd rs" cu rs LTD CO cu LTD o c^ 03 cu 03 03 rs " o o -0.04 co ■šT 6 C^ -0. 0 j: cu C^ -0. 0 " C^ C^ C^" cu CO" ■šT " C^ 0" CD C lu J2 cd td .c lo o cd 0Ü cu 0U 0Ü CO o cu ■št ■šf CO cd ■št ■št cd lo" ■št 03 LTD 03 ■št LO o rs" ■št cd cd 03 ■št o o 03 ■št 6 "8 LTD ■št 7 o LTD ■št 0^ ■št ■št " "6 K ■št 8 "" ■št cu ■št " 03 ■ŠT 4 4 .6 lc3 4 co 03 CD 4 6 c^ K 4 cu .4 lc3 4 " "0 4 6 .8 ■šT 4 4 .8 CU "" ■šT 4 CU "4 4 0 co ■šT 4 0 c^ 4 co "" 4 CO Ö _co t s a r CO n t le O 0Ü lo cvi ■ŠT cd o rs 03 03 O 03 " cd, 8 0^6 ■šT cd rš rs LTD lt3 rs CO CU 6 03 " 03 4 03 " 03 " nj 6 lo 0 C^ 0" rs cd 0. j: " CO 0" 6 0 0" " co 0" C > o C co o J2 cd td c CD co o cd o cd rs o cd 03 o lo CD lo 0Ü o ■št CU 0U 03 cu" " o 03 ?r 03 ■št 03 03 lo "8 03 CO C^ C^" CU li^ C^" CO ■št" cu 03 8 03 " "6 03 6 "8 03 4 "" ■šf cd 8 "8 CU 03 03 rs r^ 03 0 LTD co co lo" cu cu lc3 6 03 lo" cd S t s a r CO n t le lo 0Ü lo 0Ü o 0Ü 03 03 03 lo 03 cu CO O rs, CO is ■šT cd " is ■ŠT cd ■ŠT LTD ■šT 03 o cu ■šT 6 03 " ■ŠT " co 4 8 C^ 0" lo 8 cvi lo 0 0^6 CU 8 c^. cd -u im s cd td _C m ■šT o cu rs o ■ŠT 03 o C0 o C0 CTÜ C0 ■ŠT lo cd rs 03 LTD cd CU cd" 8 lo" CO lo" CO "7 ■šT CO "" LTD rs C^ LTD O rs lo" " CU r^ lo" 8 "0 co "4 " "" r^" 8 "8 r^" " r^ cd co "4 CD 8 03 CD rs "0 K 0 .6 cd " r^ CU "4 r^" 8 r^ 8 03 r^" co "" K o CT t s a r CO n t le on o ■ŠT 03 o cd ■šT 03 o 03 ■šT CO CO cü co co" ■šT cu 03 CO o 03 " lo cü CU lo CÜ CU CU C^" lo C^ c\j" rs cd " " 03 rs co r^. co rs r^ 0" 8 03 0" 4 0" 6 rs 0" rs C^ 0. co c^ 0" 5 o " C^ 0" 4 o 0" 5 o □Q J2 cd C OU ■šT o ou 03 o co rs o 03 o C0 CVi 0U cd CO rs rs cd ■šT cu cu LTD CO ■šT rs" ■šT cd K CO "8 rs" 8 cd rs" CU C^ CO ■šT rs 03 rs "" 03 cu ." 03 8 .4 03 " "6 rs "" co "4 " .4 03 " C^ 03 8 "4 03 lt3 cd 0 r^ cd " "4 03 " "6 rs "" 03 8 03 03 co cd td C t s a r cd n t le 0Ü ■ŠT 03 o lo rs cvi lo 0Ü ■ŠT ?r cu" ÜD cü ÜD cu" " ■šT cu" o cu cü cu c^ c^" 8 cd " CO ^ CO rs 03 " lc3 " lo" 8 cu 8 lo 0. 8 cd 0. " 0" " CO 0" 0 C^ -0. 0 r^ 0" CU 0" 6 0" " ■šT 0" 0 lo 0" C D im s cd C ■ŠT ■ŠT o co rs o 03 o C0 03 O C0 CVi cd lo CU rs" 0U LTD lo cd LTD " ■šT cd" 7 "7 cd" ■šT lo cd" lo "" cd CO r^ LTD 6 cd" CO "" r^" co r^" " 4 r^ r^ " ." 4 r^" rš r^ 6 " rs rs "4 K 8 "8 K rs ." lc3 CU ." CU "0 03 0 c^ rs "0 03 0 cu 03 o t e rs o o cu co o o cu 03 o o cu O O CU o cu CU O CU co o cu rs \ cu CD CU 8 " o cu CO CD CU CU \ CO \ ■šT " 6 \ rs \ 8 \ " 0 \ \ CU \ o CU CU \ co \ 4 \ " 6 \ cd C >cj mesečna rast cn co o OD CO CD ud o co o CD cn CD cd o o o' co CD CD cn CD o' cp' cu C^ c^' cu C^ c^' CD CD 8 C^ 4' cd C^ 4' -4' 8 C^ 4' C^4 ■šT CD 4' o -4' -4' cu C^ -4' 4 c^ -4' 4 c^ -4' _Q cd £_ -U o cd c^ t is S 2 le or p ou cd cd ud ■št o o ud 0ü o ■št ■št od o' r^ o' up cd op c^' c^ c^' op od o c^' c^ c^' c^' od o o c^ c^' c^' c^ c^' od c^' od CD CD cd >n s k cd ■a in cn r-v ■št o r^ cd CD ud ou o cd op cu ■ŠT rv ud o co cd o cd' ud ud cd cu ■ŠT cd co od c^' co r^ c^' cn CD K '8 c^' cn cd r^ c^' c^ r^' cu K r^' 4 C^ r^' 4 C^ r^' cn r^ c^' ud od cd c^' co cd cd co cd cd cn cd cd od c^' cd c^ c^' Repromaterial a n čt cd w co p er m m cd o cu od CD r^ o ud ou o cn ou CD co o o' cn o CD cn CD o cü CD cn CD c^' cn c^' o od c^' cn c^ c^' 4 c^ -4' c^' ■št C^ -4' -4' ud o 4 CD 4' ud o -4' 4 c^ -4' ud -4' 4 od -4' ■št od -4' -u s a r o ni t le cd n co ud p od 0ü o 0u ud cn o' co o o' ou j; c^' c^' od o c^' od CD c^' CD c^' c^ c^' od CD CD c^' cd CD CD od CD c^' CV cd CV od CV ks cd ■a c m up cd od N co cd cd r^ o o cu o c0 cd cu o c0 K cu co od K cu r^ ud k cu cn CU k cu cd 00 cu cu ud '8 r^' cu cn od r^' cu ud ^^ r^' cu cd ud k cu 8 cu cn cu r^' cu ■št od r^' cu 4 c^ cu ud '4 r^' cu 4 '8 c^' CU od ^^ cd CU 4 '8 c^' CU 4 cd cu co cd ■ŠT CU u^ ■šT cu 4 cu ud cu cu ud cu ud cu a n čt cd co co

cd t >c0 o iv o iv co cd co cd iv cd co cd co cd lcd iv iv líd od cd líd cd od cd líd iv ' líd iv cd lí3 iv ' iv ■št cd ' iv líd iv ■št cd 4 cd 4 cd líd ív ív líd od cd líd cd 4 cd Skupaj neto a n čt cd w co p er m ■št cd o 03 cd o cu cd 03 03 o o cd ltd o cd o od od o~ od O cu o o' o cu o' líd cu o' iv o o lí3 cu '4 od cd '4 cu o '4 od '4 ív cu cp' ' c^ '4 ' ív O ' o '4 cd od O t is s 2 le or p 03 iv co iv ■št 03 cd 03 cu oi ■št cd' cd o' lcd o' cd cp' cu o cd cd o' o' ■št o' od o' ■št ■št cd' p o op o ív o' co o' cu od o' co o' co o' w iv ■št od 03 lo cd od 03 co cd o 03 03 03 cd cd cd 03 ■št od iv co od iv ■št od od co od cd' od od co od od od co cd cu co od o ív od od od cu líd od od cd od od od od [v od od cu ív cu' od ' 4' od od ' 4' o' 03 03 cu líd cri od ' od od 4 ' 44 ív 4 4 44 cri 4 4 4 4' ■št ■št cd líd 4' [v o ltd r^4 cd líd [v líd o '' ■št ■šf 4 4 ív 44 cd' 4 4 ' 4' od' 4 4 od 4' cd '' Skupaj bruto a n čt cd w co p er m 03 líd cd iv cd cd cd od o od cd cd od o cd cd o o' ■št cu o' o O cd o cd iv O od cu '4 od o 03 cu '4 od o o líd o o ■ cu od '4 ' od cp' ■št c^ '4 líd cu '4 ' c^ '4 od o cp' ■št cu '4 t is s £ le or p cd líd 03 co líd 03 cd 03 cd oi O cu cd od cd ív o o cu cd co o ■št cp' ■št cp' co o' ■št cp' cu cp' o ív o' od o' c^4 o' ív o' cd ■št o' od o' o o ou ■št co cu ■št od 03 cd cu oö 03 ■št 03 co ■št 03 ■št cd líd ■šf cu ltd cd cu cd cu ltd ■št od cu lcd o co od cu lid líd líd [v od ■št co cd o' cu líd od 03 5d cu co cd~ lcd líd cd od cu líd líd ■št líd od ■št iv od ltd cu 4' o' lt3 ' 4' cd' o ltd ' cu líd od ■št ' 4' ■sf o líd cd' cu líd 4 [v üd líd 4' ■sf ■št líd cu [v cu' cd líd ■št líd ■sf od líd ' 4' c^4 cu líd ' od cd' cu líd ' 4' [v cu líd ' líd od líd o t e iv o o cu co o o cu 03 o o cu o cd cu o cu cu cd cu od cd cu \ od cd cu cu od ■št líd cd iv ' 4 ' cu > > '' ' ' od ■št Carine mesečna rast m en oö cp ■ŠT ■šT LÍO oü CD o LÍO rs LÍO CD cp" CU CO OÜ 3'04 -0'08 -0'06 cu CU c^ -4' LÍD c^ c^' -3'90 -7'90 CD oi CU CD 4' 6 r^ CU 0'49 0'01 " t is S £ le or p CD oj cu r^ CTÜ o ■šT CU LÍO LÍO CD K O OD CU CD co" O Lip" ■ŠT LÍO ■šT cid cd LÍO r^' CD cu '6 c^' ■šT c^' CD C^ '" OD C^ CID C^ c^' in '" LÍO c^ CU c^ c^' '. c^' -. '4 -. '" '" c^' en CD CD cn o o cu o LÍO o cn CO cd CD cn ■šT CID o LÍO LÍO OÜ CO ■ŠT K r^ CO ■šT cd" CU CO "' " LÍO K cd cn cid cd CO CU CU " 6' r^ c^ 6' CD c^ LÍO CU CO LÍO " C^ LÍO c^ r^' CD OD 4' 4 CU 7' 7 6' 4 6' LÍO 7 CD 6' " c^ t^' DDV in trošarine a n čt CD CO CO

cd c5 cci cri ■št oj o co o" cd o c^' c^' o o o c^' rn co cu cu cu c^' c^' c^' o c^' jd cd ■p n o o co r^ cu r^ co co ■št lid lid lid cn co ■št ^— cu o co co co cd cd co r^ cd q o ■št o co cd cn m co ■št ■št cd cu co cd co o ■št o lid ■št cd cu co cd cu cn o cu co co 5 cu o cn cn cu cu co co co co cd cd cn co co cn o cu co ■št ■št 55 m ■št lcd 55 lid ■št ■št lid lid lid 55 ■št ■št ■št ■št ■št ^f ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št -u f £ on lid cu o ■št co cd lcd ■št cd o o cn cd co ■št co cu co cd o r^ cu lid co cu co o ^št i-v ■št lid co o lcd CD co 55 od od cn cd co o o +3 cd cci cu ^ ■št o o v cu c^' c^' CIO lid CIO r^' k lid k k lid - c^' o" ■št lid lid TD o ■p n o cd q cn m co co cd co ■št cu co cd cu ■št lid co cu •¡t o cn r^ cu cn ^ cn cd co o cn ■št co cd co cu ■št lcd cu lid cu co cu cn cd o co cd lid cd ■št lid ■št o lid o lid cu cu cd r^ co o o co cu cn o cn o o co r^ r^ cu c^ cu cu cu cu co cu cu cu ■št co ■št co co co co ■št ■št co ■št co ■št co ■št ■št co co co ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št ■št -u ._ co co cd cn co ln co lcd cu co co ■št cd cn lid o cu cu cd co cn o ■št cn cn d ££ ni cu lid cu ou cu co cn r^ rs lid op ■št lid cn ■št lid c^ c^ c^ od ■ŠT r^ od od c^ iS to cd 5 o V co v V V V V c^' c^' c^' c^' c^' cu c^' co c^' c^' c^' c^' co c^' c^' c^' c^' cd > jd cd £_ ■p td cd co co cu ■št r^ co cd co co o cn cn o cn cd r^ od cn co cn lid o co m cd ■št ■št co ■št cd cn cd lid o cn lid lid lid co cn r^ ■št lid ■št co co cu ■št cu cn co co co co co cu o o o o o cn c^ co co co co co ■št cd s co cn cn cn co cn cn cn cn cn cn c^ cn cn c^ cn cn cn cn cn cn co co co co co co co e cd cd letni porast co cu cu co cn cu o oj cu co cn o r^ o o co m co cu o k co co od cu co ■ŠT lo lo cn o u? cd r^ lo cd o k cu cd c^ k cd ti lid ap cu cu cn cd c^' cd ap 5d c^' cd c^' ■št od cn ■št c^ o lid cd o co cu co c^ ^f c^ ■št c^ cu cn ■št c^ o lid ■št c^ ■št c^ td o ■p td cd cu co o r^ cu o O o co ■šT cn co t— r^ co ■šT cu cd lid o co lid co £ o co cn co cn cu cn co cn r^ lid lid cn ■šT co co cn cn cu co cu cu cu co lid ■št r^ co cu cu ■št r^ co o cd cd lid ■št cd lid ■št co o o co co r^ co cn co r^ r^ cd m cn o o o co cn cn cn cn c^ co co co co co co co r^ r^ r^ r^ co co co co co cu cu cu cd r^ co cn o cu co ^ o o o o o te o o o o o o cd cd cd o cu cd o cu cd cu cu cu cu cu cu cu cu cu co cn cu cu co ■št lid cd co cn cu cu co ■št lid 53 Beležka: