Naroinina
znaša letno 30 Din, pollefno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Oin
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaia vsako nedeljo I. LETO
KRAJINA
Murska Sobota, 26. Junija 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo
ŠTEV. 17
Reparacije
Ko je bila svetovna vojna končana, se je Nemčija obvezala plačevati državam zmagovalkam vojno odškodnino, katere višina se je večkrat spremenila. Del te vojne odškodnine je dobivala tudi naša država, ki je razmeroma največ žrtvovala za zmago zaveznikov. Taka vojna odškodnina služi za popravila (reparacije), ki so bila potrebna vsled vojnih poškodb. Znano je, da je na velikem delu naše domovine divjala vojna, da so bila uničena se-la, porušena mesta in uničeni drugi izdelki človeških rok. Zato se je naši pripadajoči državi del vojne odškodnine uporabljal deloma tudi za obnovitev porušenih pokrajin, ostanek pa za plačilo vojnih dolgov.
Lani pa so velesile Nemčiji dovolile odlog plačevanja vojne odškodnine za eno leto. S tem je samo naša država izgubila okrog ene milijarde dinarjev letnih dohodkov, kar se je v državnem proračunu zelo hudo občutilo. Bilo je treba na vseh straneh izdatke zmanjšati in započe-ta dela se niso mogla nadaljevati.
Sedaj so zopet državniki zbrani v Lausanni, kjer se posvetujejo in sklepajo, da li naj Nemčifa še nadalje ne plačuje reparacij.
Zelo pomemben je bil na tem zboru govor našega minis-. terskega predsednika in zunanjega ministra g. Marinkoviča. Protestiral je, da se brez manjših držav sklepa o taki važnih vprašanjih Ako se že hoče pomagati Nemčiji v njeni gospodarski stiski se ne sme prezreti naše države, ki se mora tudi boriti z gospodarskimi težkočami. Ako nam odpade delež na reparacijah, nam morajo velesila na drugi strani pomagati. Naša država je za zmago toliko žrtvovala, da v polni meri zasluži, da soodločuje v tako važnih vprašanjih.
Govor g. Marinkoviča je napravil silen vtis, kar je dokazovalo vsestransko pritrjevanje. Fran-jdoski ministrski predsednik g. I *rriot se je pred vsemi drugimi
dolgo izgovarjal z g. Ma-jediovičem ^^se zanimal za naše i 'če. 1 V
Prepričani smo, da bo uspelo zaščititi naše interese, od katerih je v veliki meri odvisen
naš nadaljni gospodarski razvoj in procvit ter blagostanje državljanov.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Senat je sprejeo zakon o pobijanju draginje. Ta zakon je že preje sklenola narodna skupščina, liki ga je senat v toj, od parlamenta sklenjenoj formi nej šteo odobriti. Proti, od parlamenta napravljenem zakoni, so bile od trgovcev vložene pritožbe, štere je senat v račun zeo, pa zakon sploj spremeno. Cilj tega novega z?kona je, ka se zabrani špekulacija s tistim blagom, štero je za življenje vsakšemi potrebno. Zakon nalaga pri tem glavno skrb občinam. Novi zakon de rnogao zdaj parlament na novo sklepati. — Pri debati zakona o pobijanju draginje v senatu je eden del senatorjev zahteval od vlade, da naj regulira cene (udi stanovanjem, štere so zdaj previsoke. — Naš min. predsednik in zunanji minister g. dr. Marinkovič je zastopo našo dfžavo na gospodarski konferenci v Lausani. Imeo je veiki govor, od vseh delegatov odobravani, posebno od francoskega min. predsednika Heriota. Zagvfišano je, ka doseže naša država na toj konferenci velik uspeh. — Naša država je plačala dne 15 t. m. vse zapadle obresti od državnih posojil. To redno plačuvanje obresti je za velavo naše države ve-likoga pomena, pa zato tudi dinar najjačjo veljavo ima po svetu. — Odpoklicani je kak naš poslanik g. min. dr. Wan Shvegei v Buenos Airesu. Na njegovo mesto pride drugi. — Od ministerstva za gradbo je vodani pravilnik k novemu gradbenemu zakonu. Pravilnik ureja vsa pitanja zakona, šteri zdaj velja za celo državo. — Med našo državo, Čehoslovaško, Ru munijo in Poljsko je sklenjen dogovor o enakem načinu prodavanja lesa v zvtinske države. S tem se šče do-segnoti bougše cene. — Kiub poslancev in senatorjev JRKD v Beogradu ima 25 t. m. važno sejo. Na toj seji do se obravnavale notranje politične prilike v državi i do se storili sklepi, šteri do velke važnosti za na-dalnje delo v državi. — Banovinski odbor JRKD za našo banovino je imeo svojo sejo v Celju, dne 19. t. m. Na toj seji je zvolo za svojega predsed-sednik senatorja ga. dr. Rajerja, v predsedstvu je med drugimi tudi naš poslanec g. Benko.
Nemčija. Komunisti so stavili v deželnem zbori predlog, naj se z visokimi davki obremenijo vsi dohodki preko 12 000 mark letno. Samo na Pru skem bi vrgle te dajatve preko 2 miljardi mark, kar bi se porabilo za podporo brezposelnim. Ar so pa bili podani ugovori, predlog ni prišao v razpravo. — Nadaljni komunistični predlog, naj pruska vlada zahteva od državne vlade, da Nemčija izstopi iz Društva narodov, je bio z glasovi komunistov i narodnih socialistov sprejet. Sledi se je pa pokazalo, da zbornica ni bila
sklepčna, ar je bilo oddanih premalo glasov. — Državni predsednik Hin-oenbui-g je podpisao zasilno uredbo, s štero se ukinja nedavna prepoved narodno-socialističnih napadalnih oddelkov, kar je i ešče bo imelo usodne posledice za notranji razvoj države Slabe posledice toga ukrepa so se že pokazali pred dnevi. Po vsej Nemčiji so se vršili krvavi spopadi med političnimi nasprotniki, šteri so se končali kak običajno veliko število mrtvih i ranjenih. Del krivde za spopade je pripisati komunistom, šteri so zaradi zopetnega pojava uniformiranih narodnih-socialistov, razvili živahnejšo delovanje. Radi teh krvavih izgredov se je sestala konferenca notranjih ministrov ter se pričakujejo odločilni sklepi.
Italija. Velki proces proti atentatorju na Mussolinija, Sbardelotte i proti trgovcu Bovane, šteri je imeo skladišče razstreliv v svrho protifašističnih napadov, se je končao s tem, da sta bila oba obsojena na smrt z ustrelitvijo v hrbet, kar se je tiidi včasi izvršilo. Ob tej priliki je zopet fašistični tisk po svojem običajnem načinu napadao sosedne države, predvsem Francijo i Belgijo, štere so dale zatočišče italjanskim emigrantom, a sami pa ne vidijo, da se v njih deželi nahajajo izdajalci jugoslovanskega naroda, šteri so našli pri njih gostoljubno streho i od tam rovarijo proti naši državi. Ti ljudje pravijo v svojem časopisu: „Z bombami i peklenskimi stroji je treba razbiti Jugoslavijo". Za Jugoslavijo je dovoljeno i dopustno vse, kar proglašajo v Italiji za največji zločin. — Ministrski svet je določo, da se iz notranjega posojila, štero je bilo pred kratkim podpisano, da vsoto od 250 miljonov lir za javna dela. — Italija bo prispevala za avstrijsko posojilo 30 miljonov šilingov pod pogojem, da bo Avstrija dovolila za prevoz blaga iz Reke i Trsta čim večje olajšave. S tem hoče Italija rešiti obe mesti pred vedno večjim propadanjem.
Madžarska. Pred prehodom pri eni zadnjih sej v parlamenti, je poslanec Neszko sporočil, da se je ustano1 vila madžarska narodno socijalistična stranka, štera ima točno isti program kak Hitler v Nemčiji. — Zadnje dni so se vršile tik ob češkoslovaški meji madžarski vojaški manevri, šterih se je udeležilo tiidi številni oddelki telovadnega društva Leventa. Pri tej priliki se je pokazalo, da je to drflštvo samo krinka, za štero se skriva prepovedana madžarska vojska. Da bi bilo izzivanje ešče večje, so bili člani drOštva preoblečeni v uniforme češkoslovaške vojske. Predstavljali so sovražnika, šteroga je vojska napadala. Takšen način izigravanja mirovnih pogodb lahko dovede do vsega
drugega, samo ne do zbližanja med podunavskimi državami.
Bolgarija. V Sof ji se je začeo velki proces proti komunistom. Med razpravo je prišlo do velkih škandalov, pri šterih so policisti pretepli v dvorani nekaj obdolžencev tak, da se jim je ulila kri iz ust.
Grčija. Ministrski predsednik Venizelos je obolo na legarju i se zaradi tega ni mogeo udeležili lausan-ske konference.
Švica. Tiidi mirno Švico so pretresle demonstracije, štere so priredili komunisti. Izgredniki so metali na stražnike kamenje, nakar so stražniki streljali. Okrog 30 oseb so morali prepeljati v bolnico, a 50 oseb je policija aretirala.
Belgija. V belgijski zbornici se je od'grao razburljiv prizor. Včasi po otvoritvi seje je oddao neznan človek, ki je sedo v prvi vrsti na tribuni za gledalce, na skupino socialističnih poslancev iz revolverja več strelov, vendar pa ni bio nihče ranjen.
Suečana otuorifeu mosta prefe Ledave v Murski Soboti.
S podporo občine, cestnega odbora, dobrotnikov in s prispevki agrarnih interesentov je za to delo izvoljeni odbor zgradil nov most prek Ledave pri fazaneriji. Celo delo je izvršeno pod pokroviteljstvom ga. nar. poslanca Benko Josipa. Most je velke važnosti za naše siromašne agrarne interesente, kateri zemljo, posebno travnike, prek Ledave majo, pa so do sedaj mogli daleč okoli pridelke domov voziti. Dostikrat jih je zgrabo dež in uničil seno. Poleg tega pa bo ta novi most zbližal Mursko Soboto s severno od nje ležečimi občinami.
Tem dejstvom primerno se bo vršila svečana otvoritev tega mostu v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3 uri popoldne na licu mesta. Govorili bodo g. načelnik odbora, g. nar. poslanec Benko, kateri bo tudi izvršil akt otvoritve mostu. Svirala bo conska godba Baranja, dobilo se bo jesi r piti in streljalo se bo. Sodelovali bodo tudi občinski odbori okoliških občin. Vstopnine ni.
Vabimo vse, posebno tudi "prebivalstvo okoliških občin, ia se le svečane otvoritve, ki bo nekaj novega v naših krajih, v velkem števili;; udeleže.
Trgovine na Vidov dan
Gremij trgovcev v sla iobc obvešča vse svoje člani da motaj biti dne 28. junija to je na Vidov < trgovine zaprte za časa sjužt-r V nobenem slučaju pa n? v č ka 2 uri.
Na Petrovo, to je ('<• junija pa morajo biti trgovine za d« te popol lan
Obrtni listi trgovcev
Gremij trgovcev v Murski Soboti poroča vsem svojim članom, da se nahajajo vsi oni obrtni listi, ki so bili oddani v svrho registracije v pisarni gremija trgovcev v Murski Soboti, kjer si lahko vsak dan istega dvignete med uradnimi urami.
Važno opozorilo vsem trgovcem v srezu Murska Sobota
V prihodnjih številkah namerava gremij pričeti s priobčevanjem imen vseh trgovcev v srezu mursko-soboš-kem, pri čem bo imetnikom obrtnih listov omogočena točna kontrola nad onimi, ki nimajo nobene pravice do trgovanja, radi tega se priporoča vsem gospodom trgovcem, da točno zasledujejo gremijalna poročila.
Razglas
Vejjjci živinski in kramarski sejem v Dolnji Lendavi se ni vršil dne 16. t. m., temveč se vrši vsled odredbe kralj, banske uprave v četrtek, dne 30. junija 1932
Promet z živino je sedaj tudi v srezu Dolnja Lendava svoboden in dovoljen. Zaprte so le še občine Pin-ce, Čentiba, Dolina in Petešovci radi tega, ker mejč te občine na Medjimurje.
Županstvo občine Dolnja Lendava.
Novaifrancoska vlada po prisegi > V sredini ministrski predsednik Edvard Herriot in zraven njegai
predsednik republike x Albert Lebrun.
Murska Sobota
—	Osebna vest. K ovdešnji četi 36. p. p. je bio dodeljen g. podpo-ručnik Markovič Vojislav iz Varaždina.
—	Nesreče, Horvat Matjaž posestnik iz Brezovice se je prav težko ponesrečo v hlevi, gde je imeo opravka pri biki, šteri se je odvezao, Ko ga je hoteo zopet privezati nazaj, je bik njemi z vso močjo stopo na nogo, da mu je isto razmesaro i pretr-gao žile. Cimerman Anton iz Ver-žeja je pomagao pri sosedi pokrivati streho. Pri tem mu je spadno tram na glavo i je dobo občutne poškodbe. — Iz Goričkega so pripeljali v bolnico tiidi nekega zidarja, šteroga je žena tak zbila, da je morao poiskati zdravniško pomoč. Možakar je že skoro 60 let star i se je pred kratkim že tretjič oženo. Žena pa je 30 let mlajša i je jjrada pogledala ešče po fantih, zaradi česar je prišlo do prepira, na to do pretepa i končalo se bo z sodnikom.
—	Dar. Tukajšnji osnovni šoli je postajenačelnik g. Vrančič podaro krasno zbirko metuljev, za kar se mu upraviteljstvo šole najlepše zahvaljuje!
—	Upraviteljstvo osn. šole v M. Soboti se tem potem zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli, da se je pogostitev siromašne dece tako lepo izvršilo.
—	Nižji tečajni izpit na realni gimnaziji, ki mu je predsedoval g. dir. Vagaja Ludvik, je delalo 23 učencev med njimi 3 učenke. Izpit so položili sledeči:
Antauer Jožef (p. dobro), Cigut Koloman (p. dobro), Carni Koloman, Duh Martin (p. dobro), Hozjan Vinko, Klanjšček Viktor (p. dobro), Košar Alojz, Kovačič Nikolaj (p. dobro), Li-povšek Saša (p. dobro), Lucu Marija, Novak Franc, Slokan Avgust (p. dobro), Šalaj Lovrenc, Serbec Milan,
Škrobar Anton, Titan Ernest, Varga Ludvik, Vlaj Vilma (z odliko), Vrečic Viljem (z odliko).
Za tri mesece so bili odklonjeni trije in je splošen izid prav ugoden.
Dolnja Lendava
—	Dolnja Lendava. Pri sreskem sodišči v Lendavi sta napredovala v višjo skupino uradnika gg. Geder Joško in Mod Evgen.
—	Sprememba posesti. Hišo, v kateri se je prej nahajala pošta, last bivše poštarice, je kupil trgovec g. Bartoš.
—	Občni zbor. Zadružna hranilnica in posojilnica v Dol. Lendavi je imela svoj prvi redni letni občni zbor. O delovanju zadruge ie podal daljše poročilo načelnik g Horvat Izidor, iz katerega je razvidno, da je zadruga tekom prvega leta obstoja dosegla lepe uspehe. Upravičila je svoj obstoj in pokazala je, kako potrebna je bila za malega človeka v lendavski okolici.
—	Krajevna organizacija J. R. K. D. v Dol. Lendavi poziva vse, ki še niso pristopili v organizacijo, da se vpišejo v isto. Zglasiti se je pri tajniku: g. Gedru vsak dan od 13 15. ure. Člani si naj narode M. Krajino.
DOPISI
Gederovci. Sokolska četa priredi na praznik sv. Petra in Pavla (29. t. m.) svoj prvi javni nastop na Krajni na vrtu g. Sočiča ob 16 h. (4) popoldne. Po javnem nastopu družaben sestanek. Vabimo vse prijatelje Sokola, da se prireditve polnoštevil-no udeleže. Zdravo 1
Mala Nedelja. Sokolska četa priredi na Petrovo dne 29. junija ob 3 uri v Društvenem Domu „Vidovdan-sko proslavo". Vprizori se otroški pri-zorček „V boj za mamico" in sokolska igra „Krst Jugovičev". Spisala Manica Komanova. Med odmori svira Sokolska godba 1 Vabljeni vsi k obilni udeležbi. Zdravo!
ZANIMIVOSTI
Kuga. V Oranbolano v portugalski koloniji je vovdarila kuga. Okrog 100 oseb je zbolelo za to grozno boleznijo i v najkrajšem časi jih je umrlo 23. Ktigo so zanesle v kolonijo podgane neke angleške ladje, štera je prišla iz Južne Amerike na-tovorjena z koruzo.
Uho mu je odgrizno. Prav ču den način, da prepriča svojega nasprot nika o svojem političnem mišljenju, je uporabo predsednik neke politične stranke v Szentes na Madžarskem, Jožef Balint po imenu. S svojim nasprotnikom, predsednikom nezavisne stranke malih kmetov Jožef Ornyi kom, je bio povabljen k nekemu skupnemu prijatelju. Pri obisku se je razvila prav ostra debata med obema, štera se je končala s tem, da je Balint skočo na Ornyika ter mu s tremi vgrizi odtrgao levo uho. Ornyik je mogao v bolnico, a Balint pa pred sodnika.
Pes ga je ustrelo. V Betlinise je na tragičen način ponesrečo ko-mercjalni svetnik Maks von Guilla-me. Pripravljao se je na lov. V zadnjem momenti je ešče popravljao nekaj, psovi kar pa je bilo za njega usodno. Pes je skcčo na njegovo puško, štera je bila nabita. Puška se je sprožila i strel je zadeo Guillau-me-a v glavo, šteri se je zgrudo mrtev na tla.
Žalosten konec madžarskega narodnega junaka. Državni pravnik je proti bivšemu polkovniku Juliu Osz-tenburga vložil tožbo radi neštetih goljufij, štere je imenovani izvršo. Osztenburg je bio po vojni poveljnik večjega oddelka, ki se je bojevao proti boljševikom. Pozneje je postao pristaš kralja Karla ter je sodelovao pri njegovem političnem i vojaškem puči. Kak je znano, so vse te akcije klaverno končale i od takrat naprej se je Osztenburg bavo z trgovino, dokler ni prišlo do razkritih goljufij.
Auto porfišo del hiše. Nek tovorni automobil, šteri se je peljao proti Pilznu na Češkem, je v kraji Bokovv zavozo z vso silo v ogeo neke hiše. Pri tem je odtrgao vogel hiše v višino 3 metrov i 1 meter v globino. Auto je sila udarca vrglo proti nasprotni hiši, štero je tfidi po-škodovao. Nek mimoidoči delavec se pri tom smrtno ponesrečo, dočim so oni, šteri so bili v automobili, ostali nepoškodovani. Hiša, v štero se je zaleto auto, je tak poškodovana, da da se bo najbrže zrušila, radi česar so se morali vsi tamošnji stanovalci izseliti.
Občni bor Kmetijske družbe v Ljubljani
je bio 8. t. m. Na tem so bila pravila družbe spremenjena v toliko, da so lahko tiidi učitelji i drugi, ki nimajo krave, redni člani. V glavni odbor sta izvoljena tfidi g. ing. Miku? i Beltinec i g. Kuhar Števan iz Puco-nec, tak, da je zdaj tudi naša krajina i sicer prvič zastopana v Kmetijski družbi po svojih najodličnejših kme> tijskih predstavnikih.
Prostovoljna
JAVNA PRODAJA
njiv, travnikov, goric i šum se vrši v nedeljo, 10. julija ob 2. uri popoldne v
Dankovcih št. 16. pri Horvat Aleksandri. Zemlja se lehko vsak čas ogleda. Prodajo bo vršo i daje podrobnejša pojasnila FRAN KODER
advokat
2	Murska Sobota.
JugoslouonsMo—Radikalna Kmečka Demokracija.
Kresovi. Naše krajevne organizacije dobe te dni od stranke pozive, ka naj vsepovsedik 27. t. m. zvečer zažigajo na gričih ali ravnicah kresove. Prosimo krajevne organizacije, ka naj to častno nalogo v obilni meri izvrše in nam poročajo, kelko kresov je v njihovi okolici gorelo, kdo jih je zažgal in koliko od teh so napravile naše organizacije. Srezki odbor JRKD v Murski Soboti.
Sreski odbor J. R. K. D. v Dolnji Lendavi je te dni razposlal na vseh 34 organizacij okrožnico. Krajevni odbori naj na svoji seji razpravljajo o vsebini te okrožnice. Zaprošene podatke je poslati čim prej sres-kemu odboru. Ako hočete več informacij, se vam bodo dale v tajništv
Dne Z6. VI. okrožni zlet Prekmurskega Sokolskega okrožja v Mm
Ugotovili smo, da nekatere organizacije nimajo naročenega v svojem območju svojega lista „Murske KrajineČe hjčete biti o vsem informirani, morate imeti Krajino, kjer najdete mnogo važnih reči. Sploh polagamo kr. organizacijam na srce naše glasilo, ki ga v mejah mož nosti širite.
Na razne vloge najdejo kraj. organizacije odgovore, kde davle g. poslanec odgovore. Po potrebi bo pa tudj sreski odbor davao na pitanja odgovore v našem listi. Pazite na to!
Iz deloyanja gremija trgovcev v Murski Soboti. PREPIS.
Zapisnik
sestavljen na XI. rednem občnem zboru gremija trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se je vršil v dvorani »Sokolskega doma" v Murski Soboti, dne 4. junija 1932 ob pol 12. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom : 1.) Poročilo načelstva, tajništva in blagajnika,
2	) Poročilo pregledovalcev računov,
3	) Proračun za leto 1932,
4.)	Preosnovanje gremija po novem obrtnem zakonu,
5.)	Odobritev novih pravil,
6.)	Prenos poslov na novo upravo,
7.)	Volitev nadzornega odbora,
8.)	Določitev načina gremijalnih objav,
9) Razprava o obligatornem bolniš kem in starostnem zavarovanju,
10.)	Razni predlogi,
11.)	Slučajnosti.
Navzoči: gg. Ceh Franc predsednik, Kaiser I. tajnik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, dr. Bratina Fr. sreski podnačelnik, kot vladni zastopnik, Nemec Janez in Brumen Joško, podpredsednik, Heimer Arnold, Šiftar Ludvik, Benko Ludvik, Gašpar Josip, Cvetič Janez, Hahn Izidor, Kuhar Franc, Mesarič Štefan kot odborniki, Dittrich Gustav, Holcman Štefan, Hahn Pavel, Kreft Alojz knt namestniki ter Golob Ludvik in Šiftar Karol kot pregledovalci računov.
Svojo odsotnost so opravičili gg. Benko Josip radi bolezni, Traut-man Aleksander in Škraban Janez radi sejma v Križevcih.
Nadalje sta navzoča kot gosta gg. Baukart zastopnik Gremija trgovcev v Ljutomeru in Sočič Fr. zastopnik Gostilničarske zadruge v Murski Soboti.
Od članstva je navzočih 316 trgovcev, a svojo odsotnost je pismeno opravičilo 49 članov.
Ob pol 12 uri otvori predsednik g. Čeh Franc občni zbor s pozdravom na vse navzoče, posebej pozdravi Zveznega tajnika Kaiser I, sreskega podnačelnika dr. Bratina, zastopnika ljutomerskega gremija gg. Baukarta in Gostilničarske zadruge Fr. Sočiča. Konštatira, da je občni občni zbor sklepčen v smislu § 17 gremijalnih pravil ter je bil isti v smislu § 372 obrtnega zakona privil-no sklican.
Predno preide na dnevni red se spominja umrlih članov gg. Vogler Jpsipa iz Petajncev, Škrilec Franca iz jbeborcev, Ehrenstein Sigmunda iz urske Sobote, Korpič Jožefa iz Č0-ncev in Klekl Barbare iz Krajne, itere je v času od zadnjega t. j X. dnega občnega zbora do današnje-i občnega zbora, pobrala smrt; V bčastitev navedenih pozove navzoče jl jim zakličejo trikratni »Slava*.
Pri prvi točki dnevnega reda *)da g. načelnik, načelstveno, tajniš-o in blagajniško poročilo kakor ledi:
li dežele velikih potresov: Ognjenik Colima v Mehiki kjer je bilo središče potresa. Število mrtvih znaša 500, nad 20 krajev je v razvalinah.
»Zadnji, to je X. redni občni zbor se je vršil dne 1. maja 1931.
V	poslovnem letu 1931, nas je zajela velikanska gospodarska kriza, ki pa ne vlada samo pri nas, temveč kakor je splošno znano po vsem svetu. V našem srezu beležimo v letu 1931 vsled tega 4 konkurze in pet poravnav izven konkurza. Da odpomoremo, oziroma olajšamo sedanjo krizo, je dolžnost nas vseh, da se poprime-mo dela z podvojeno silo ter nastopamo z združenimi močmi.
Načfelstvo gremija je vedno upo-števalo obstoječi položaj ter imelo v vidiku pretečo nevarnost in skušalo v kolikor je bilo možno in v kolikor so dopuščale zakonske prilike, pre prečiti vsako škodo, ki je pretila.
Dne 1. IV. 1931 je bil preosno-van zakon o davku na poslovni promet, vsled tega je večini našim trgovcem, posebno z mešanim blagom, branjarijo, železnino in manufakturo olajšan posel.
Predpis pridobninskega davka se je sicer iz leta 1930 na 1931 zmanjšal v splošnem, a na žalost ga posamezni trgovci niso dosti čutili, ker je mnogo trgovcev ustavilo svoj obrat in je bil efekt le na zunaj, dočim je je za posameznike ostal davek skoro nespremenjen.
V	tej gosopodarski krizi je dolžnost nas vseh, da se poprimemo dela in delamo složno za splošen napredek trgovstva.
Najvažnejši dogodek za trgov-stvo in obrtništvo v zadnjem desetletju po moramo beležiti, izdajo r.ovega obrtnega zakona, ki je stopil v veljavo dne 9. marca 1932.
Po tem zakonu obdržijo vsi imetniki sedajnih obrtnih pravic, ki so si jih pridobili pred 9. marcem 1932 iste nadalje, vendar je dolžnost vsakega, da v smislu § 456 obrtnega zakona, da svoj obrtni list registrirati, kar je koleka prosto.
Pozivam vsled tega vse navzoče, da oni, ki doslej svojega obrtnega lista v svrho registracije še niso predložili, to store najkasneje do 9. t. m. Po tem dnevu zgubijo neregistrirani obrtni listi vsako veljavo.
Novi obrtni zakon nam je prinesel že dolgo zaželjeno ureditev enakopravnosti v celi državi. Povda-rimo lahko, da je ta novi obrtni zakon, čeprav v nekaterih točkah ne ustreza popolnoma našim željam, eden najmodernejših zakonov Evrope.
V	letu 1931 je imelo gremijalno načelstvo 17 odborovih sej, 1 izreden občni zbor, 1 sestanek sadnih trgovcev v Cankovi, ter poučne sestanke o novem obrtnem zakonu in o pravicah in dolžnosti davkoplačevalcev, in to skupno z Obrtno in Gostilničarsko zadrugo. Ti sestanki so se vršili v
mesecu decembru in sicer v Fokovcih Križevcih, Petrovcih, Gornji Lendavi, Rogaševcih, Cankovi, Bodoncih ter v Murski Soboti. Na vseh teh sestankih je bilo okrog 1400 navzočih, kar je jasen dokaz velike gospodarske krize, ker je zanimanje za olajšanje splošne gospodarske krize vedno večje.
Pri gremiju je bilo v letu 1931 registriranih 518 spisov, po pošti odposlanih 4 703, a 74 dostavljeni na dom.
Gremijalna pisarna je naredila krog 1400 davčnih prijav in 20 pri-zivov.
Vsakemu članu je bila gremijalna pisarna v vseh zadevah vedno na razpolago, če so bile te strogo trgovskega značaja ali ne.
Dobra sadna letina v naši okolici je privabila gremiju mnogo novih članov, vsled česar beležimo v letu 1931, lahko rečemo, rekordni prirastek, kajti pristopilo je k gremiju 53 novih članov, a na novo izdanih obrtnih listov je pa bilo 73.
Izstopilo iz gremija odn. odjavilo je svoj obrtni list skupno 34 članov, tako, da je štel gremij ob začetku poslovnega leta 1931. 521 članov, a ob koncu poslovnega leta 1931 pa 539 članov. Od tega je bilo:
107 trgovcev z mešanim blagom, 83 branjarij,
4 trgovci z vinom, 54 trg. z dež. pridelki in sadjem, 66 trgovcev z živino,
6 trg. z usnjem in čev. potrebč.,
2	trgovca z železnino
3	trgovci z manufakturo,
138 trgovcev s perutnino in jajci, 76 raznih trgovcev,
Pomočnikov je prijavljenih pri gremiju: 73 moških in 14 ženskih ; Vajencev in vajenk pa 26 moških in 4 ženske.
Pri moških pomočnikih so všteti tudi nakupovalci za sadje, katerih je bilo 21, vsled tega odpade na pomočnike v pravem pomenu besede t. j. pomočniki, ki so se trgovine zares izučili 52.
Dohodki gremija g letu 1931 so bili sledeči:
Inkorporacijska pristojbina, sprejem, in oprostn. učencev Din 27.995-Članarina in tiskovine Din 31.230- -Globe	Din 790-—
skupaj Din 60.315- -
Izdatki so bili sledeči:
Plače in nagrade	Din	18.000 —
Članarina Zvezi	Din	7.175--
Potnine	Din	7.917-— Pisarniške potrebščine
in tiskovine	Din	11.384-35
Podpore brezposelnim	Din	2450-—
Podpora šoli	Din	3.000 -
Premoženje je znašalo dne I. januar 193Z:
Gotovina	Din 10 56175
Pri Poštni hranilnici Din 678 99
V	Kreditni banki d. d. v
M. Soboti fondi Din 54903 10
V	Kreditni banki d. d. v
M. Soboti ročna blag. Din 28.097 30
V	Prekmurski banki d. d.
v M. Soboti	Din 556 83
Pri Veliki občini M.
Soboti	Din 80.000--
Vrednostni papirji Din 1.500 -skupaj Din 177.297 97 Odbor za postavitev »Trgovskega doma" ima vlogo v Kreditni banki d. d. v Murski Soboti v znesku Din 3.203-70.
Izven tega poseduje gremij inventar : pisalno mizo, omaro za spise in polovico razmnoževalnega aparata.
V letu 1931 je biio obrtni oblasti naznanjenih 56 slučajev prestopkov — neupravičenega trgovanja. (Daie sledi.)
SOKOL
Prekmursko sokolsko okrožje priredi v nedeljo, dne 26. junija okrožni zlet v Beltincih, na katerem nastopijo vsi oddelki iz okrožja, sokolske čtte in vojaštvo s prostimi vajami. Pričetek programa je določen na 3. uri popoldan s povorko skozi Beltince in nato na tetovadišče, kjer bo ob 4. uri javen nastop. Proste vaje vseh oddelkov spremlja godba iz Ljutomera in deloma sokolska fanfara iz M. Sobote. Po telovadbi bo plezanje na majniško drevo za lepe nagrade in še druga raznovrstna razvedrila. Na predvečer bo bakijada in užiganje umetnega ognja.
Vabimo vsa sokolska društva in prijatelje sokolstva, da se v čira večjem številu udeleže našega zleta, da pokažemo narodu izraz naše ljubezni, ljubezni vseh sokolskih src do Nj. Vel. kralja in do sokolske ideje, bratstva, enakosti in svobode.
Prihitite bratje Sokoli, da oživi ideja Dr. Miroslava Tyrša, ki je zbudila vse okovane k novemu delu, da se še bolj utrdimo in uresničimo naše geslo — kajti to je bistvo nas vseh I
Zdravo!
*
Pozivamo vse sestre in brate, da se polnoštevilno udeleže okrožnega zleta dne 26. t. m. v Beltincih. Kdor ima kroj - brezpogojno v kroju. Zbirališče ob 12. uri 30 pri Sokolskom domu, odkod vozi avto, ki bo vozil tudi nazaj v M. Soboto. Povabite prijatelje in znance. Zdravo!
Uprava Sokolskega društva
Murska Sobota.
*
Vsem edinkam Prekmurskega Sokolskega okrožja. Vabimo br. edi-
nice, da prihite v nedeljo 26. t. m. polnoštevilno v Beltince. Držite e navodil, ki ste jih prejeli te dni s posebno okrožnico.
Opozarjamo br. uprave, da prijavijo vse javne nastop« — vsaj 5 dni pred vršitvijo — z navedbo sporeda okrožju (čete društvi). Po nastopu je takoj poročati o izidu, naves število sodelujočih in vodnike oddelkov.	Okrožje. 1
skupaj Din 49.925 35
Motorno k©io
znamke B. S. A. 250, cm8, dobro b-vajeu^ se po ugodnoj ceni proda. iJoiJve »e. v te govini KOHAR, Murska-Sobota. |
Kupim dobre
seno ^ der:#;
Kdo ima na prodaj naj se og'as
Josipu Benku v M. Soboti
KMETIJSTVO
Kapuni in kapuniziranje
V neki kroniki od leta 1798 se že popejva slava štajerskim kapunom, štere so že tiste čase izvažali, čeravno ešče ni bilo železnice i avtomobilov, na Dunaj, v Nemčijo i Italijo. Kapuni so valali v najboljših hišah za delikateso. Pozneje pa se je kapuniziranje precej opustilo. Že par let se vrši spet propaganda za kapuniziranje, širi se največ iz Nemčije.
Kapuniziranje je priporočljivo, ar se kapun hitreje zredi, postane doS-ta težji, kak ednako star petelin, meso pa je mehko, srčno okusno i tfidi dosti dražje, kak kokošje. Kapuni dosti manje pojejo, pa se boljše redilo, ar so mirnejši in počasnejši, rabijo celo 40% manje krme, kak ednako stari petelini, presežejo jih pa za 50% na teži i kakovosti.
Kapun je tiidi prav dobro nadomestilo za kokljo (kokvačo). Piščance zna varovati i voditi bolje, kak najboljša kokoš. V mladiče, ki mu jih zavfipajo, je tak zaljubljen, da ešče odraslih noče pustiti, morajo mu jih odvzeti. Kapun vodi i skrije v okrilje do 30 piščancev i ešče več. K temu ga je pa bolj težko navaditi. Osem do deset mesecev stare kapune zapri skozi tri noči pod zaboj, da se navadi sedeti, tretji ali četrti večer mu daj več dni stare piščance pod krilo, če pa ešče po dnevi ž njimi ni dober, mu jih odvzami i zvečer zopet pos kusi. V par dneh se gotovo navadi. Pa tiidi za valjenje (lezenje) se da vporabiti.	v
To bo gotovo zanimalo rejce štajerskih kokoši, ar te, kak je znano, ne kokvačejo rade.
Glavno pri kapunih pa je dosti boljša cena, kak za peteline i kokoši i kar bi bilo za naše razmere najvažnejše, čas odprodaje. Od zvaljenih piščanc je približno polovico pete-linčkov. Telko petelinčkov pač nihče ne rabi, zato se jih odprodaja v velikih množinah i to ravno v času, ko je vse polno piščanc i ko nimajo skoro nobene cene. V zimskem času, kak so že godni kapuni, pa ni driige perutnine na trgu in že radi tega dosežejo ešče ugodnejše cene.
Neugodno je' edino to, ar se mora računati 2-3 odstotke izgub pri kapuniziranju. Pa to ne sme preplašiti nikoga, ar je takšen po vseh modernih nazorih o mesu, užiten, saj je izkrvavel.
Najboljši čas za kapuniziranje so meseci od junija do septembra. Ka-punizira se 3 do 4 mesecov stare petelini. Pred operacijo petelinček 24 ur ne sme dobiti hrane i 6 ur vode.
Kopunov ni treba posebej krmiti, ker je jako skromen i kokoši ne plaši. Za na mizo so godni, ko so osem do devet mesecov stari, torej ravno zimske mesece i praznike, kak je najmanj kokoši na trgi. Predolgo jih ni dobro držati, razven, če se jih vporablja za kokvače, ar meso zgubi na vrednosti, je sicer bolj mastno, mast se raztopi pri pečenji, meso pa
ostane bolje suho, ne več tako sočno, kak pri mlademu.
Najboljša kokošja pasma za kapuniziranje so štajerke, štere se zadnja leta tfi jako forsira. Kapuni te pasme so že bili več kak pred 100 leti, kak sem od začetka omeno, skoro po celi Evropi znani. Dobri in ravno-tak rentabli so seveda tfidi kapuni drugih kokošjih pasem.
Kapunizira se lahko tfidi gosi, race, pure i drugo perutnino, samo, da mora te par mesecov dalje krmiti, da so godni.
Splošna vpeljava kapuniziranja bi nesla dvojni dobiček, piščancev bi prišlo v prvih poletnih mesecih manje na trg i bi se s tem njihova cena regulirala, kapune bi se pa drago prodalo v zimskih mesecih, ko je druge perutnine le malo na trgi.
O operaciji sami tu ne bom raz-pravljao, ar je to težko popisati. Če se kdo hoče naučiti kapuniziranja, kar je z modernemi inštrumenti prav lahko, se naj obrne na g. živinozdrav-nika dr. Šerbeca v M. Soboti, šteri ga bo drage volje brezplačno navado. Seveda mora za peteline vsak sam skrbeti.
*
Na semenogojsko postajo v Beltince napravi izlet Kmetijska podružnica v M. Soboti v nedeljo 26. t. m. i sicer samo za člane ie podružnice i podružnice v Mačkovcih i Kri-ževcih. V prvi vrsti so vabljeni člani teh podružnic, ki že gojijo pšenico i oves s te postaje, da vidijo razliko o uspehih. Sestanek ob s/4 na 10. na postajališču v Dokležovju, to je ob prihodu vlaka.
Kako bom napravil iz slabega travnika dober travnik!
(Nadaljevanje) Kmetovalec, ki si je pripravil zemljo za sprotolešnjo setev to je ki namerava napraviti dober travnik, more že po zimi misliti kaj bo pa pravzaprav sejo, da si lejko pravočasno naroči potrebna semena. Pravilno bi bilo, da bi zbrali semena od onih dobrih trav, ki v dotični zemlji uspevajo najboljše. To doženemo na ta način, da pregledamo trave preden smo travnik preorali, oziroma na sosednih nepreoranih travnikih. Iz tako zbranih trav bi potem sestavili v gotovem razmerju travno semensko zmes, ki bi bila za dotično zemljo in raz mere najboljša. V taki mešanici so tudi zastopane v gotovi množini razne detelje. Sestavljanje mešanice trav nega deteljnega semena, je precej te žavno delo in zahteva gotovo strokovno izobrazbo. Da bi se pa to delo kmetovalcem olajšalo oziroma prihranilo, je Kmetijska družba v Ljubljani sestavila za razna zemljišča potrebne zmesi. Tako ponuja v svojem glasilu v »Kmetovalcu" zmes travnega-deteljnega semena za peščo-no, srednje težko in težko zemljo. Ker so te zmesi strokovno sestavljene, jim lejko zaupamo in si mnogo dela in truda ter mogoče tudi razočaranje prihranimo. V teh mešanicah so zastopane najboljše trave visoke, sred nje in nizke rasti, ter detelje, ki delajo gosto rušo, ter dajo dosta in
dobro krmo. Potrebna količina semena je na 1 kat. oral približno 25-30 kg.
Sejati moremo že v mesecu aprilu, in sicer slično kakor deteljo — z zaščitnim sadežem. Kakor so z raznimi poskusi dognali je najboljši zaščitni sadež oves. Delo izvršimo tako, da naprej posejamo oves, recimo s sejalnim strojem V to svrho bomo posejali oves nekoliko redkeje, kakor ga sejamo samega. Približno raču-najma 40 - 60 kg na 1 kat. oral.
Ko smo oves posejali lejko sejamo travno mešanico z rokov. Pri sejanju mešanice travnega semena moremo zelo paziti, da celokupno količino enakomerno razdelimo po celi površini. Ker so v mešanici semena različne teže ne sejajmo preveč na široko, ampak bolj ozko, da ne bomo težja semena daleč vstran vrgli, lahka bi pa padla blizu nas. Iz tega razloga tudi moremo seme večkrat pomešati, da se težja semena ne ločijo od lažjih Najlepše in najenako-merneje posejamo. če sejamo po dolgem in povprek. Za sejanje si zberi-mo ie dobrega sejača. Setev povlači-mo z lejko brano, da se seme nekoliko zakrije, ali je pa z lejkim vale-kom pritisnemo k zemlji. Če po setvi pride kaka ploha in se napravi na zemlji krasta jo moremo razdreti z zobčastim valekom, de nežne travice lahko vzkalijo in se razvijajo.
Oves sejamo samo zato, da brani kaleče travice pred žgočim solncem. Ko se je pa mlada trava utrdila je oves svojo nalogo končal, zato ga moremo pokositi že zelenega. Če oves pustimo da dozori, preveč zasenči travo, ki se potem nemre razrasti, ostane slabotna in preredka. Še večja je pa škoda, če oves poleže.
Če je vse šio po sreči, že prvo leto dobimo eno malo košnjo, ki pa še vedno več d£, kak pa kakši zanemarjeni travnik v 2 košnji. Drugo leto po setvi pa dobimo že velike pridelke, ki nas zadovolijo ne samo po množini, ampak tudi po kakovosti krme
Kar se tiče nadalnjega oskrbo vanja teh travnikov, moremo njirn posvečati največjo skrb tako glede obdelovanja, kakor gnojenja. Mnogo bolj se moramo brigati za take travnike, kakor pa za navadne že zanemarjene travnike. Pri teh se namreč hitro pokaže vsaka malomarnost mnogo prej, kakor na zanemarjenih Do skrajnosti zanemarjen travnik se nemre še bolj poslabšati, dokler iz dobrega travnika hitro lejko postane slab travnik.
Kaj pa dosežemo z napravo takih dobrih travnikov? Pridelamo dosta in dobro krmo, tako da živina lejko bo žrla krmo, ne pa slamo. Slama naj ostane le za steljo, da bo mo imeli dovolj dobrega gnoja. Imeli bomo več dela, in sxer dela, ki se še danes tfidi izplača. Če to delo nemremo sami opraviti damo zaslužek drugim, vsaj nas je dosta takih v našem kraju, ki iščemo delo. Se mnogo dobrega bi lejko našteo, ki nam nudijo ttki travniške naprave, pa rajši se sami kmetovalci prepričajte o tem. Prepričate se pa, ako začnete dobre travnike delati- če se pa enkrat začne to delo, potem se pa bo samo od sebe nadaljevalo brez vsake propagande, ker kmetovalci bodo uvidili velike koristi tega dela.
Tržne cene
Biki kg od 3 do 4 50-5 Din, telice kg od 3 do 4 50 - 5 Din, teleta kg 4 do 5 Din, cena teletom padla za 1-150, ponudba velika, prodaja teška. bvinje žive kg 6 50-8 Din zaklane 9 10 Din. Ce.ia svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg 7 - 8 Din, svinjeti-na kg. 10-15 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična cgg. kg 3 50 do 3.75 Din. moka II. kg. 3 25-3.50 Din, moka V. kg. 3,— Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Din, sladkor kristalni kg. 14-50 D;n, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg. 16 — Din, bučno olje 1 It. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg 2 50 Din. sol morska mleta kg.
2	75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 D n, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140 - Din, žito 1 q 160 Din, koruza debela 1 q 110-- Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 - Din, ajda 1 q 110 115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60—70 Din, slama I q 40-50 Din.
Urretna gnojila : supeifosfat 16% lq96 - Din,tomažovažlindra 18/20^ 1 q 116 — Din, Nitrofoskal 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-— Din, apneni prah pri cdjemu celega vagona 1 q 18-— Din.
Cement Trboveljski 1 q 67' — Din, cement Spl/tsšci 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 38 — Din.
Dobite vse vrste rezanega in lesa* nega lesa po ceni v zameno za ko> ruzo pri LESNI INDUSTRIJI, RUŠE pri MARIBORU.	2
Razglas.
Očinska gostilna v Šalovcih hšt. 66. se dne 13. julija 1932 popoldne ob 13 uri na lici mesta odda
no jovnoj drožbi v zakup
za dobo 3 leta od 1. jan. 1933. do 31. decembra 1935.
Izklicna cena 3000.— Din.
Reflektanti morajo vložiti pred dražbov 1500.— Din. kavcije in razen tega z merodajnirni (verodostojnimi) dokumenti dokazati, da so premožne osebe.
Dražbeni pogoji so na razpolago in na ogled vsaki čas pri obč. županu.
Za c bčino:
3	ŽUPANEK obč. župan.
NajlinejSi i vsake vrste
sladoled i ledena kav
se dobi vsaki den v slaSčičarnr NOVAK v Murski Soboti.
KODAK.
T
r
AGFA.
Ali ste si ie ogledali
nova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se prepriiall O znižanju cen pri tt.
puch. | tRNEST ŠTIVflN * Murski Soboti.	HBDIO BPBBflTlI! |qurkopp
Urednik: Koder Anton k^notar v M. Sobotj
Za tiskarno je odgovoren Hahn Izidor v M. Soboti.	Izdaja: Konzorcij »Murska Krajina".
Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca.