984
TRUDNI  SVEČENIKI
Miroslav   Košuta
Svečeniki sonca smo bili,
svečeniki prostosti zelenili trat
in cvetja,
ki smo ga zalivali s svojim smehom,
svečeniki ceste  v prebujajočem se jutru,
svečeniki z maziljenimi očmi
in obritim telesom.
Iznenada
je preko neba padel zastor
in prižgal se je mesec.
Zdaj čutimo svoja porasla telesa veneti
in oči nam ne iščejo več
onstran obzorja.
Cez trudne ustnice
se nam je razlil trpek nasmeh:
Cas gazi v naša telesa.