Poštnina plačana v gotovini,
St
■rriftN OST
jz? jp jo -g -jg
uogaJžžE
R
^,7	,jvrv
/li 1 t	m | »
J1"!	.	*• • l •
iltl • na
' «E~- / *- .C
MirM/Zm
Ljubljana, 11./V. 1922. — II./19.
Emil D. Stefanovič
lastnik in odgovorni urednik.
ti. L.:
Nezaposlenost na svetu.
Strašna gospodarska kriza je pognala miljone ljudi delavcev na cesto. Rezervna armada industrijskega delavstva je dosegla številke, kakršnih ne pomni doba kapitalističnega gospodarstva. Ob priliki genovske konference je izdalo ministrstvo dela v Berlinu spomenico o nezaposlenosti na svetu.
V	Evropi je danes štiri miljone nezaposlencev, na celem svetu pa najmanj 10 miljonov. Tu pa niso všteti oni delavci. Id delajo samo skrajšano, torei oni, kt so le na pol zaposleni. Ako se še prištejejo rodbine nezaposlencev, potem dobimo za Evropo 12 miljonov ljudi, ki so prizadeti od nezaposlenosti, t. j. toliko kakor če bi cela Jugoslavija praznovala. Na celem svetu pa jih štejemo okoli 30 miljonov, t.
i.	toliko, če bi praznovala cela Poljska.
Od nezaposlenosti so najhuje prizadete one države, katerih denar ima visoko vrednost. Z ozirom na število delavstva jc najhuje prizadeta Švica in Švedska, t. j. v državi, kjer je denar krit z zlatom. Na Švedskem je 27% vseli delavcev brez posla. Največje število nezaposlencev pa ie v Angliji in Ameriki, kjer jih je skupno 7 miljonov.
V	Angliji je n. pr. čez ]6% organiziranega. delavstva nezaposlenega.
Ta velika nezaposlenost pomeni za strokovne organizacije strašno breme. Poleg tega pa nezaposlenci tiščc na višino mezd in pomagajo nehote podjetnikom v njihovem boju proti delavstvu za znižanje zaslužka. Nezaposlenost in beda sta najmogočnejša zaveznika kapitalistov in politične reakcije. Ofenziva kapitalistov ne bi dosegla uspehov, če bi ne bilo gospodarske krize in nezaposlenosti.
Podpore, ki so bile izdane za neza-poslence iz državnih in zasebnih virov, dosegajo za leto 1921 vsoto 10 miljard zlatih frankov, od sklenjenega premirja Pa 25 miljard zlatih frankov. Mezde, ki so jih v tem času izgubili nezaposlenci znašajo za leto 1921 25 miljard, ;«a dobo od premirja pa 60 miljard zla-
tili frankov. Na produkciji je bilo izgubljenih vsled nezaposlenosti leta
1921	37 miljard, od premirja pa 100 miljard zlatih frankov.
Te vsote znašajo več kakor vsi dohodki srednje Evrope pred vojno. Te vsote so trikrat tako velike kakor vsi dohodki Nemčije od premirja sem. Da, te vsote so 30 krat tako velike kakor pa bremena, ki jih je naložila antanta Nemčiji z Verzajskim diktatom.
Anglijo stanejo nezaposlenci mesečno 2 miljona funtov šterlingov, t. j. 40 miljonov zlatih mark ali dnevno 0V2 miljonov zlatih mark. Ako primerjamo s tem plačila, ki jih mora dati Nemčija antanti, potem najdemo, da plačuje Nemčija dnevno antanti 3 miljone zlatih mark, dočim stane Anglijo nezaposlenost doma 2V2 miljona več.
Verzajski mir pa je v veliki meri sokriv današnji gospodarski krizi, ker .ic vrgel v sužnjost nemško delavno ljudstvo. Nemčija je bila svojčas ena izmed glavnih odjemalk Amerike in Anglije. Vojna pa jc obubožala Nemčijo, ona mora štediti, njen denar je malo vreden.
Do poslednjega časa se je poznala nezaposlenost samo v deželah z visoko vrednim denarjem. Toda v poslednjem času se prične pojavljati tudi v deželah z najslabšim denarjem kakor je to Avstrija, kjer štejejo danes okoli 90.000 nezaposlencev in v Nemčiji, kjer jih je okoli 200.000. čimbolj se širi nezaposlenost, tem večje postaja uboštvo in beda. Vedno nove množice slede. In tako obstoja nevarnost, da kapitalistični svet ne najde leka za nezaposlenost, kljub vsem mnogoštevilnim konferencam.
Delavski razred zahteva na celem svetu zaščito proti nezaposlenosti, katere stroške naj nosi kapitalistični razred. Na drugi strani pa hoče zvaliti kapitalistični razred vsa bremena na delavstvo. Na njegov račun hoče zopet upostaviti režim izkoriščanja.
in javno mnenje.
Ne mine skoraj mesec, da ne bi nehal izhajati kak list. To ne dela danes nobene senzacije več; dogodek izgine v vsakdanjost kot drugi dnevni dogodki. Stvar se ne jemlje tragično in po pravici tudi ne. Karakteristično v današnjem tisku je, da vzlic vsem navedenim različnostim stoje vsi meščanski časopisi na enem ■in istem stališču in so si eden drugemu podobni kot smradljivo jajce. To velja za splošno meščansko časopisje: naj bo potem na levo ali desno, anti- ali philo- radikalno, krščansko ali liberalno, ves tisk je malovredno blago in ne bi bilo posebne nesreče, ko bi tisk te vrste izginil iz pozori-sca. Resen čitalec bi si moral to stvar ,z srca želeti.
^anašnje£a tiska se vidi v tem, da naravnost korespondira z judstvom to ]e da se ves tisk nahaja v tistem ozkem duševnem obzorju, v katerega je danes še ukle-njeno javno mnenje. Nizko stanje današnjega tiska je znano in je njega posledica za ljudstvo enaka kot največja nacionalna nesreča, enaka kugi ali lakoti. Današnji tisk je škod-
ljiv in je precej pripomogel k mora-lični in duševni izgubi javnega mnenja.
To stanje ni od danes in datira že od postanka izhajanja listov, kajti že Lassalle se je boril proti časopisni korupciji. Razne umazane afere, na primer: Koroška, Solunska afera, Obznana, razni atentati, smrt rekrutov o Božiču in neštevilne druge politične afere smrdijo po celem svetu, ter še danes vzdigujejo prah — do neba — samo pri nas se nihče ne briga, da bi take stvari prišle v javnost — pred ljudsko tribuno. Namesto da bi se v časopisih vodila kritika in podajali nasveti in predlogi, ni o tem pri nas nikjer nič čuti. Pri nas je vse dobro, mi smo zadovoljni, imamo velik izvoz — še večji uvoz, na vseh frontah zmagujemo s puškami in požigi (arnavtske vasi), v najslabšem slučaju se vsedemo k zeleni mizi diplomatov in nam odrežejo kos domovine (strategične meje), ne da bi enkrat trenili z očmi. Tri leta je, odkar obstoji naša država in doživeli smo že vsepovsod strahovite poraze. Pri nas je vse
tiho — mrtvo kot v grobu, fn kdo je kriv tega? Naš tisk! Ko so bile stvari na frontah, na državnih konferencah najbolj kritične, se je izdal buletin:	»Vse najbolje!« Čez par
dni:	»akutno	prehlajenje«! In da-
nes? Danes imamo pa neozdravljiv kroničen — novinarski »katar«. Kaj pa vidimo Še drugega danes? Današnji tisk je babji kot demokracija, kot prostitucija: je pobabjenje. brez značaja kot še nikdar tako. Razočarani od impotence parlamenta, ogabljeni od tiska, se jih danes veliko obrača stran, ker danes skozi lisk svojo politično tako važno pozicijo izrabljajo in dajejo najogabnejši korupciji na razpolago. Kdor išče resnice, razvedrila, jasnosti v današnjem tisku
—	v žurnalih — ta ni na pravi poti, ta je naiven.
Tisk je danes gospodarski in bojni instrument političnih strank in tr-govsko-političnih koket.
Publicist se jim mora na milost ali nemilost predati; prodati mora svoje prepričanje, pisati proti svoji vesti in razumu, sicer je obsojen na pogin — lakote mora umreti.
Treba se vprašati, kaj je bolj obsodbe vredno: imperialističen strankin tisk ali trgovski tisk. Navidez bi dal človek prvemu prednost. Vzlic .temu, da je strankin tisk manj brez-značajen in je v glavnem podvržen strankinim ciljem, pomen ja pa vseeno v svoji imperialistiški kampanji zadnjo fazo — konec — potlačenja javnega mnenja. Ubiti, potvarjati in brezmejno hvalisati — zato edino je ustvarjen — to je glavna naloga strankarskega tiska.
Zaradi tega si nam ni treba beliti glave; kar je tisk k politični izobrazbi ljudstva pripomogel, je enako ničli. Tem večji je pa njega učinek v duševnem in moralnem oziru: brezznačajnost in umazanost meščanskega tiska edino še nadkriljuje njihova duševna revščina. Meščanski tisk ni niti objektiven poročevalec dnevnih dogodkov, še manj pa svobodna diskuzijska tribuna. Tudi strankin tisk ne more priti iz svojega ozkega kroga, da vrši svojo nalogo; njegova glavna naloga je ta, da obvaruje in brani z vsemi močmi, z vsemi razpoložljivimi sredstvi interes stranke; za druge višje cilje, samoobsebi umljivo, pa ne preostaja nič. Strankin tisk se nahaja vedno le v ozkem duševnem krogu in izvr-
šuje službo zvestega čuvaja, brani njemu v varuštvo dane čete zunanjih napadov in notranjih nesporazum-ijenj. Kako je to v praksi, smo videli leta 1920 v socialni demokraciji in v njihovem listu »Naprej« in danes se isto ponavlja v Slov. Ljudski Stranki in v listu »Slovenec« in drugod.
Član stranke se mora zlepa ali zgrda vdati slepi pokorščini; vse mora verjeti, kar inu strankin tisk in voditelji servirajo, podajajo kot zlato resnico — ker to zahteva interes stranke; vsaka kritika je greh, je nepokorščina, prelom discipline, rebeljenje, takorekoč strankina veleizdaja. Kdor ima toliko poguma, da prenese svoje mnenje pred forum stranke, da se ogne duha ubijajoče atmosfere, ki se vali v stranki, ki pa ni več stranka, temveč trapistovski samostan, se ga z vsemi načini umetnosti oblati, omadežuje, raz-kriči, denuncira in ubije. Samo nobene resne kritike, resne in srnotre-ne opozicije, ki bi lahko vodstvo stranke strmoglavilo iz viška njihove moči in slave v najglobokejšo globočino. Solidarnost in skupnost strankinih pristašev je glavno orožje, s katerim se stranka bori. ~r-»Stranka je v svoji enotnosti ogrožena!« ' Ta fraza ima vselej velik učinek na množice. Sem spada pisava »Napreja« iz leta 1920. Meščanski tisk uporablja drugo ali zelo slično metodo: »Država je v nevarnosti!« Tu naj navedem časopise: »Jugoslavija«, »Slov. Narod«, »Slovenec«, »Čas«, »Nova Doba« i. dr., ki so pisali ves čas aprilske stavke leta 1920 o različnih zvezah, ki jih baje imajo stavkujoči železničarji in rudarji: n. pr. z italijansko, z avstrijsko vlado, z boljševiki; blatili so poštene osebe, stranko, organizacijo, javno so denuncirali — celo o nekakem socialnem preobratu se je pisalo tiste dni; meščanstvo in širše plasti ljudstva — javno mnenje — je pa z grozo in strastjo požiralo debele »Helsingsforske« race, fabrici-rane v glavah ljubljanskih urednikov. Javno mnenje je šlo, padlo na lim meščanskega trgovskega tiska. Tega jim ni zameriti, ko je celo oče socialistične literature v Sloveniji — Abditus — padel v mreže meščanskega tiska.	Ante Šuntais,
(Dalje prih.)
Strokovni pregled.
Omejitev štrajka v Združenih državah.
Kljub temu da šteje Amerika največje število delavstva, je vendar to delavstvo danes skoro brez sile. Cela vrsta reakcionarnih zakonov omejuje delavske pravice. V nekaterih ameriških revirjih vlada neomejeno izkoriščanje, zlasti tam, kjer delajo ino-
zemci, kakor n. pr. v rudokopih Virginije. Ameriški kapitalisti hočejo sedaj v :eti delavstvu pravico štrajka in ga tako vreči nazaj v čase, kjer je bilo delavstvo pred 400 leti. Predsednik delavskih strokovnih organizacij, znani Gompers je proti temu protestiral.
In vendar so ravno strokovne organizacije predvsem krive, da se nahaja
»f
DELAVSKE NOVICE z ajajo vsak petek.
Uredništvo in upravnišn.c Turjaški trg 2.
Letna naročnina. . mesečna naročnina
120 K 12 K
Posamezne štev !ka 3 K.
delavstvo v takem stanju. Pod vodstvom Gompersa so postale te strokovne organizacije čisto navadna podporna društva in ne borbene razredne organizacije. Te strokovne organizacije niso priključene niti Amsterdamski strokovni internacionali, ker je ta Goni-persu preradikalna. Za časa vojne je hfil največji priganjač imperijalistov.
“Poleg tega vodi najhtijši boj proti ruskemu proletariatu in sovjetski Rusiji. Da se Amerika brani stopiti v stik z Rusijo, to jc v veliki meri zakrivil Gompers in njegove organizacije. Zato se ne smemo čuditi gospodarski reakciji, ki vlada danes v Ameriki. Usoda ameriškega delavstva nam najjasneje kaže, kaj to iromeni, če strokovne organizacije ne prevedo razredni borbeni duh in čut mednarodne solidarnosti. Obenem pa vidimo, kako zgleda v resnici meščanska demokracija v deželi, ki jo naši meščani tako radi dajo za vzgled.
Mezdne spremembe v Angliji.
V Angliji so pričele naraščati mezde leta 1915 ter so dosegle svoj višek leta 1920. Nato so pričele mezde padati kljub odločnemu odporu strokovnih organizacij in ogromnim štrajkom, med katerimi je bil rudarski najobsežnejši. 'Leta 1921 jc bilo čez sedem miljonov delavcev prizadetih pri znižanju mezd. Mezde so se znižale za okoli 120 milijonov zlatih mark. V splošnem so se znižale mezde za 10—30%, povprečno pa za 20%. Draginja je padla za 27%.
V posameznih industrijah so se mezde naslednje zmanjšale:
V premogovnikih so se znižale mezde kopačem za 20—50%, pomožnim jamskim delavcem pa 30—60%.
Veliki boji češkoslovaškega delavstva.
Gospodarstvo v češkoslovaški republiki je v veliki krizi. Češka industrija je bila predvsem navezana na bivšo avstro - ogrsko ozemlje. Vsled dragega češkega denarja pa nasledstvene države ne morejo kupovati dragega češkega blaga, vsled česar manjka dela. Nezaposlenost raste. Dočim je bilo nezaposlencev novembra lanskega leta 24.000, jih je bilo v prvi polovici marca že 60.000. Obenem se je pričela splošna ofenziva pr«£i delavstvu za znižanje mezd. Pred kratkim se je šele končal generalni štrajk rudarjev, ki se je končal s tem, da so se tnezde znižale 7 : 5 %. V tekstilni industriji se je znižala mezda od 5—12%, v cementni industriji za 15%. V lesni industriji na Slovaškem so se znižale mezde za 20%. Poljskim delavcem so znižali mezde za 20%.
Te dni pa je izbruhnil boj v kovinski industriji. Podjetniki hočejo znižati mezde za 10%. Ker se kovinarji branijo, je stopilo 40.000 kovinarjev v štrajk. Prizadetih je 54 obratov.
V strojni in ladjedelski industriji
so se znižale mezde za kvalificirane delavce za 17 do 18%, za pomožne delavce do 20%.
V bombažni tekstilni industriji
so se znižale mezde za okoli 22%, v volneni industriji pa za časovne delavce za 29%, za akordne delavce pa za 27 do 28%.
Strojevodjem pri železnicah
so znižali plače za 14%.
Nova pogodba kamnosekov.
Dne 29. aprila 1922 so sklenili kamnoseki pri tvrdki Toman in Vodnik po posredovanju osrednj. društva stavb, delavcev novo kolektivno pogodbo. Dosegli so za delavce 40%, za delavke ,30% zvišanje dnevnih mezd, ter se vinarji zaokrožijo navzgor. Te mezde ostanejo v veljavi do 30. marca 1923. Ce se cene živil zvišajo Čez 10% se plače temu primerno zvišajo, Če cene živil padejo, ostanejo mezde neizpre-menjene. Delo traja 8 ur. Nadure se plačajo 50% višje, oziroma 100%, če trajajo čez 18 uro, ali če se začno pred 6. uro. Dela se razven nedelj in praznikov. Ce so prazniki, se zgubljeni čas sicer doprinese v tednu, tako, da sc dela 48 ur na teden. I. maj se praznuje. Brez povoda se nikogar ne odpusti od dela. V slučaju pomanjkanja dela, se služba odpove osem dni v naprej. — Spori med delodajalci in delavci se rešujejo potom del. zaupnikov oziroma
organizacije. Uspeh, ki so ga dosegli kamnoseki je posledica tega, da so vsi organizirani.
Pozor!
Lesni delavci! Ne potujte v Beograd in Zagreb, ker je tam brezposle-nost.
Tesarji! Ne pojdite v Split, ker so tam sodrugi v mezdnem gibanju. Stavbinskl delavci! Ne pojdite v Zagreb in Ljubljano, ker so tam sodrugi v mezdnem gibanju. Kovinarji! Ne potujte v Celje (štrajk), in v Brod n. S.
Štrajki so: V Celju (kovinarji), Novi Sad (stavbinci), Beočin v Dalmaciji (cementne tovarne), v Konj-ščini v Srbiji (rudarji).
Izrabljanje stavbinskih delavcev.
Pri stavbincih se čuti vsaki dan večje izrabljanje. Ni dosti, da se delavstvu ne izplačujejo pravično že itak malenkostne mezde, se ga še prikrajšajo pri hrani.
V	potrdilo tega dejstva naj navedemo sledeči slučaj, ki se je zgodil pri »Slov. gradb. družbi Slograd", ki smo jo že parkrat morali omeniti. Dne 18. aprila t. I. sta začela delati dva delavca I. Š. in F. J., pogodila sta se za urno mezdo in zato, da jim bo firma dajala hrano za .30 K na dan. V soboto, ko je bilo treba plačati hrano, ni tvrdka delavcev niti vprašala in jima je odtegnila v ta namen po 45 K dnevno. Torej nenasitnim kapitalistom ni dovolj, da krajšajo delavstvu mezde, ampak jih goljufajo še pri hrani. Sicer pa gospodi ni. ležeče na tem, da dobe delavci boljšo in cenejšo hrano, ampak gre ji zato, da izrablja delavstvo na dve strani.
Kakšna je hrana delavstva Pri tej tvrdki? Zjutraj prežganka, opoldne go-laš s krompirjem, včasih tudi z malimi kosci mesa, zvečer fižol in repa ali zelje, ali fižola ne manjka nikoli.
Kruh, ki tvori glavni del delavske hrane, ni vračunan med tistimi 45 K na dan, tega si morajo delavci kupovati še posebej.
Ce je kak delavec nezadovoljen s tem odiranjem pri hrani, se ga takoj odpusti od dela. Delavci, ki so se pritožili, so odpuščeni in imajo pravico tožiti firmo, ki jim je odtegnila dnevno 15 K več za hrano, kakor so se pogoditi. v 18 dnevih znaša ta vsota 270 K.
Tako izrablja kapital revno delavstvo, ki nima zaščite na nobeni strani. Edina opora delavskega razreda so njegove lastne organizacije. Sodrugi, delavci, kadar vidite to krivico, združite se, vstopite v svojo organizacijo, da odstranimo vse krivice, ki se vam gode. Dokler bo delavec sebičen in se ne bo brigal za svojo organizacijo, tako dolgo ga bo izrabljal kapital.
Sodrugi, v slogi je moč.
Stavbena družba.
Kadar je treba delavcev se obljublja vse mogoče, samo da se dobi delavca za nočno delo.
Polir Jak.	Jeras je	vzel	delavca	V.
J. in pogodil	se je z	njim,	da mu	bo
plačeval kakor betonskemu delavcu 15 K na uro. za nočno delo pa 75 do 80%. Po 14 dnevih pri izplačevanju mezde sc polir ni držal pogodbe in mu je plačal po 14 K na uro, a	nočno delo
mu je plačal	le 50%	višje.	Jasno	se
vidi, da se podjetniki ne ozirajo niti najmanj na »Uredbo : o osemurnem delavniku, ki jo je izdalo ministrstvo 12. septembra 1919.
Delavec ima pravico, da toži Vsakega izkoriščevalca pri obrtnem sodišču, če se ne drži pogodbe, a na drugi strani morajo delavci utrditi svoje vrste v organizaciji tako, da bodo sami sodili takim Špekulantom in da ne sprejemajo dela pri tvrdki, ki na vse načine izrablja lačni proletarki. Samo /. delavsko sodbo nad Izkoriščevalci, bo zmagal delavski razred. To je mogoče le s silno organizacijo doseči. Zato sodrugi vsi v organizacijo!
Trboveljska premogokopna družba.
Splošno je znano, da dobički te družbe rastejo od leta do leta za milijone, dočim pada delavstvo, ki je pri njegovih podjetjih zaposleno, vsak dan v večje pomanjkanje in bedo. Mezde se gibljejo še danes med 28 —52 K in znašajo z vsemi dokladami v najboljšem slučaju 61:90 K oz. največ 85:90 K
dnevno. Potemtakem zasluži en delavec 1.485:60 K ali največ 2.061:60 K mesečno, a to le v slučaju, da ima mesec 24 delavnih dni, kar ni vedno, ker imamo celo vrsto narodnih oz. državnih praznikov, ko se dela le deloma ali pa sploh ne, imamo veliko deževnih dni in pa »štrajke«, kadar družba, delavcev ne pusti na delo z izgovorom, da ni vagonov.
Kaj pomenijo take nezadostne mezde pri današnji draginji, ni potrebno povdarjati posebej. Zato so ti črni suž-ni bili prisiljeni predložiti svoje zahteve za izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Te zahteve se glase:
P. n.
Reprezentanci trboveljske premogo-kopne družbe
v Ljubljani.
Pogodba, sklenjena dne 27. januarja
1922	zgubi veljavnost z dne 23. aprila t. I.
Zveza rudarskih delavcev za Slovenijo in zastopniki 11. rudarske skupine kot polnopravni zastopniki vseh delavcev predlagajo za platformo pogajanja za novo mezdo sledeče:
1.
Zvišanje vseh dosedanjih prejemkov za 100"'» kakor za delavce, tako tudi za njihove družine.
II.
Delavcem, ki nimajo rudniških stanovanj, naj se doplača denarna odškodnina, in sicer v višini, katero do-tični plača lastniku privatnih stanovanj, obenem pa tudi odškodnino za razsvetljavo.
III.
Nabavni prispevek se naj izplačuje nazaj.
IV.
Vsem profesijonistom naj se plače percentuelno zvišajo, kakor so to imeli pred vojno.
V.
Naj se zgradijo za vse delavce vsem stavbenim in higijeničnim predpisom odgovarjajoča stanovanja. Po vseh revirjih naj se postavijo- kopalnice.
VI.
Akordne postavke v cementni tovarni v Trbovljah naj se regulirajo.
Gori omenjeno pride v poštev za vse rudarske revirje pod gori omenjeno družbo.
Natančna pojasnila se bodo obravnavala pri obravnavi sami.
Trbovlje, dne 22. IV. 1922.
Podjetniki hočejo, kakor vedno, tako tudi danes, zadevo zavleči in iščejo vse mogoče izgovore in so na to ulogo odgovorili:
P. n.
Lokalni odbor II. rudarske skupine
Trbovlje.
Ker stavljajo različne delavske organizacije zahteve celokupnega delavstva, si usojamo vljudno opozoriti, da je po zakonu edino odbor rudarske zadruge M. skupine upravičen nastopati imenom celokupnega delavstva. Raditega Vas obveščamo, da bodemo vzeli v pretres vprašanje zahteve in prošnje, Id se tičejo celokupnega delavstva samo tedaj, če so stavljene od edino kompetentnega zastopstva delavstva, t. j. odbora H. skupine rudarske zadruge.
Z odličnim spoštovanjem
Trboveljska premogokopna družba Skubec.
Vlogo je podala Zveza rud. delavcev in podpisali so jo tudi odborniki 11. skupine rudarske zadruge, najboljši dokaz, da je to družba dobro vedela, ie ravno njen odgovor, ki ga ic naslovila temu odboru 11. skupine in je zato njena opazka: ». . . samo tedaj, če so stavljene od edino kompetentnega zastopstva delavstva, t. j. odbor II. skupine rudarske zadruge« —-popolnoma odveč, ker je ta kompetentni forum že podpisal zahteve Zveze rud. del. in se torej njim popolnoma priključuje.
Sicer vas pa razumemo, gospodje! Vi ste nasprotniki delavske organiza-
cije, ki vam je trn v treti. Vedeli bi pa radi, če bodete vi. gospodje, prišli ua pogajanja popolnoma sami, ali vas bo pa zastopal kdo od Zveze Industrijcev in dvomimo, da ne bi bil že ta odgovor pisan po naročilu in nasvetu Zveze Industrijcev. Vi zahtevate pravico za svoje kapitalistične organizacije, a delavcem to pravico do njihove lastne organizacije nočete priznati. Sicer je pa stvar rudarskih delavcev, da si pribore priznanje za svojo razredno bojno strokovno organizacijo, in vi gospodje-ste že imeli priliko, da to razumete, pa vam se tx> prilika nudila tudi sedaj.
Rudarsko glavarstvo se ravna po-polnoma po primeru družbe same in nam odgovarja tako-le:
»Rudarsko glavarstvo v Ljubljani.
Štev. 1201, dne 27. aprila 1922. Ljubljana.
Krajevnemu odboru rudarske zadruge v roke načelniku g. Antonu Zupančiču III., kopaču trboveljske premo-gokopne družbe
v Trbovljah.
Vaša s Centralno upravo zveze rudarskih delavcev v Trbovljah skupno predložena vloga z dne 27. t. m., s kojo priglašate trboveljski družbi predložene zahteve, se je vzela točasno v vednost.
Vabite se, da počakate na odgovor trb. prem. družbe, ker preje se ne morejo uradna pogajanja pričeti, dokler ne veste, kaj vam delodajalka nudi, oziroma če vas zadovolji.
V	slučaju, da vas delodajalka ue zadovolji, vam svetujem, da stopite v stik s krajevnimi odbori vseh družbenih premogovnikov, eventuelno tudi vseh rudniških podjetij rudarske zadruge, da zadevo skupno predelate in se s skupno vlogo, podpisano od pravih zakonito voljenih zastopnikov delavstva, kakor to predvideva rudarski zadružni zakon, obrnete na pristojno rudarsko oblast za potrebno posredovanje.	v
Centralna uprava Zveze rudarskih delavcev Trbovlje je le zastopnica njej organiziranega, ne pa celokupnega delavstva, ki je udruženo poi pripadnosti raznim strankam v raznih organizacijah.
Zastopniki celokupnega delavstva so le po zakonu za rudarske zadruge od celotnega delavstva voljeni zaupniki, to so za posamezne rudnike posamezni krajevni odbori, za ves okoliš zadruge pa odbor II. skupine rudarske zadruge. Ker so zahteve zadeva celokupnega delavstva, se ne morejo ob-ravnati s posameznimi organizacijami, ampak z zastopniki vsega delavstva.
Rudarsko glavarstvo vztraja na tem, da se počne enkrat pravilno po zakonitih predpisih postopati.
Rudarski glavar in dvorni svetnik: inž.?
Mi bi ne priobčevali tega odgovora, če bi trboveljska družba in rudarsko glavarstvo stali vedno na tem stališču. Ali januarja t. 1., ko so se vodili zadnji pregovori glede povišanja mezd, se je postavila trboveljska družba na stališče, da je v tej zadevi edino kompetentna Delavska zbornica in je odbila sodelovanje zastopnikov II. rudarske skupine. Delavska zbornica, sestavljena po naredbi brez volitev, je pooblastila za to »Unijo«, ki je vodila pregovore z družbo, čeprav ni imela od večine delavstva pooblastila za to. Pri teh pogajanjih se je odpravila točka 8 pogodbe, ki je življenske važnosti za delavstvo. Jasno je, zakaj je družba tedaj pristala na te zastopnike.
Rudarsko glavarstvo je šlo preko tega na dnevni red in ugovor je sklenila in podpisala sama »Unija«. Rudarski delavci so izgubili točko 8, katera je ravno določala, da rudarsko glavarstvo postopa uradno vsake 3 mesece iu delavcem bi ne bilo treba podajati novih zahtev.
Gospodje iz rudarskega glavarstva iu vi iz trboveljske družbe, kje je vaša doslednost? Kje je bila tedaj II. rudarska skupina?
Rudarsko delavstvo je razen tega zahtevalo po svoji organizaciji od pokrajinske vlade za Slovenijo v Ljubljani anketno komisijo, ki naj ugotovi
19. štev.  «>
vse nedostatke raznih obratih trboveljske družbe, preišče stiženske živ-Ijenske razmere rudarjev, bednost njihovih stanovanj, ki so podobna vsemu, samo ne stanovanjem ljudskih bitij, ter da eventualno določi, novi eksistenčni minimum.
Tem potom poživljamo pokrajinsko vlado, da čim preje ukrene vse potrebno, ker lačni želodci podzemeljskih sužnjev niso v stanju, da prenašajo to bedo dalje. Če je na tej zemlji le malo pravice, potrebna je ta rudarskim delavcem in njihovim rodbinam. Ti večni sužnji ustvarjajo največje bogastvo, ker njih znojna čela in žuljave roke so podlaga industrije, železnice in temelj narodnega gospodarstva. Oni. njihove žene in otroci gladujejo in ho-
čejo kruha kruha jim dajte, če ste ljudje.
A vi, bedni in lačni rudarji, varujte svoje pravice, ki ste si jih priborili v mnogoletnih težkih bojih, krepite vrste svojih borbenih organizacij, naredite krepak zid v vaših vrstah vsi do zadnjega, ker brez sloge, brez čvrste in močne organizacije ne bodete v stanju, da odbijete val napada svojih izkoriščevalcev. Samo sloga, enotnost, vztrajnost, požrtvovalnost in sila vaše organizacije, vas samih, je v stanju, da vam nudi boljše življenje in večji kos kruha. Rudarji, v vrste! Bridke skušnje vas čakajo, in če jih hočete prestati, je potrebno, da ste vsi v eni vrsti in zmaga bo vaša.
(kjer se voli le toliko občinskih odbornikov, kolikor je bilo mandatov razveljavljenih) proletariat ne bo le opustil
postavljanje svojih list, ampak mora agitirati, da se nihče ne udeleži teh volitev in da noben ne gre na volišče.
Dopisi.
Slovenska republikanska stranka
in Radič.
V	zadnji številki »Delavskih Novic« smo omenili ustanovitev slovenske republikanske stranke pod načelstvom pisatelja dr. Antona Novačana, ki izdaja v Celju svoj tednik »Nova vas«. Zanimivo je. kakšno stališče je zavzel Radič na-prani tej stranki.
Njegovo glasilo »Slobodni dom« piše:
»Slovenska republikanska stranka se je v resnici razglasila na javnem shodu v Pristavi na hrvaško-stajerski meji, dne 24. aprila t. 1. Glavni govornik na tem shodu pisatelj Novačan je bil takoj nato čez eti dan v Zagrebu, toda ni se mogel sestati s predsednikom Hrvatske Republikanske Seljačke Stranke (Radičem). ampak se je pogovarjal, in sicer na kratko s podpredsednikom dr. Mačkom, obširnejše pa je pisal
o	vsem tem našemu republikanskemu poslancu in svojemu književnemu in šolskemu tovarišu Hajzlerju v Križevcih.
Iz vsega, kar se o tem ve, se vidi jasno, da je slovenski kmet v resnici republikanec in sicer v ravno istem miroljubnem, človečanskem in kmečkem zmislu, kakor to uči in izvaja HRSS. Toda slovenska gospoda je nepopravljiva, takisto tudi g. Novačan. On še ni za to, da se stranka imenuje »seljačka«, ker bi se s tem odbili delavci in ker je to hrvaška heseda.
Dobro, dobro! Hrvaška beseda, ki je dobro znana vsaj na hrvaško-slovenski meji vzdolž več sto kilometrov in ki jo imajo tudi vsi drugi slovanski narodi, — ta ni pripravna, pač pa srbska beseda »zemljorad-nik«, ki je nespretna in slaba ko-vanka (sestavljena ali skovana iz besed zemlja in radnik), ta je bila dobra. Jasno je torej, da je gospod
Novačan sicer dober pisatelj, toda slab ali zanič n arodni politik. Tu ne ostane nič drugega, kakor da se kdo drugi loti vodstva tega slovenskega kmečkega gibanja, če pa tega ne store Slovenci sami, bomo naredili to mi Hrvatje, to pa tako, da bodo naši ljudje, ki jih bomo v sporazumu s slovenskimi krneti določili, — da bodo ti H r-v a t j e v Sloveniji vodili slovensko k m e č k o p o 1 i -t i k o.«
V	tej zadevi je za nas, ki smo glasilo internacionalnega razredno zavednega proletariata, delavcev v Sloveniji, v prvi vrsti zanimivo to, da se gospod Stjepan Radič tako hudo boji vsakega skupnega nastopa delavcev in kmetov, ki je šele v stanju dati gibanju vaškega prebivalstva resnično razredni značaj in ki edino garantira, da ne bi čisto kmečko g i banje prisl o v roke veleposestnikom, bankirjem in kapitalistom s p 1 o h . kakor je t o slučaj z Radičevo stranko. Če se je Novačan skregal z Radičem zaradi tega, potem gotovo ni v zmoti glede te točke.
Zanimivo je nadalje, da hoče Radič, ki je tak hud bojevnik zoper srbski imperializem, in ki se poteguje za to, da naj bo vsak narod gospodar na svoji zemlji, napoveduje, da bo on poslal svoje Hrvate na Slovensko, da našega neumnega kmeta nauče, kako ima peljati politiko, da pride v tisto zagato, v katero je prišla Radičeva stranka, ki živi od samih besed. Med Hrvate ne pusti Radič nikomur vtikati se. pač pa bo on v roke vzel Slovence. Jasno je, da morajo nacionalistične fraze voditi naravnost v imperializem.
Delavci, nastavljenci in mali kmetje.
Režim jc po zloglasni »Obznani« oropal v neštetih občinah zavedne delavce, nastavljence in male kmete njihovih zastopnikov. V najkrajšem času .se vrše nadomestne volitve za te razveljavljene mandate. Po1 večini občin se že nastavljajo novi volilni imeniki.
Delavci, nastavljenci in mali kmetje!
Vaša prva dolžnost je sedaj, da se prepričate, ali ste unešeni v te imenike. Buržuaztie stranke bodo poskušale na vse načine, da vas oropajo vaše volilne pravice. Bodite zato pazni in zahtevajte povsod, da se, kakor je v zakonu predpisano, imeniki razlože javno. Prepričajte se, če so vsi proletarci, ki imajo na to pravico, vpisani. Če kdo ni vpisan, reklamirajte takoj, da se vpiše predno je prepozno.
V	občinah, kjer je večina odborni-skih mandatov razveljavljena, se vrše nove volitve občinskih svetov. Postavite povsodi v teh občinah svoje liste. Izberite najsposobnejše in najagilnejše sodruge, ki bodo branili v občinah interese proletariata. Občine imajo važno nalogo in čeprav v kapitalistični državi ne morejo delovati socialistično, imate vendar, če priborite v njih večino, možnost, da pomagate proletariatu v njegovem težkem življenskem boju v marsikaterem oziru. Pomislite
Kor, Bela — Javornik. Od vseh strani čiiam zadovoljna poročila o poteku slavnosti delavskega praznika. Da dam dttška moji zadovoljnosti, sem se namenil, da spregovorim in pojasnim situacijo kakršna je bila. Pred vsem naj veljajo moje vrstice onim, ki ne poznajo našega kota. Vsak kdor pozna razmere v našem kraju, mi bo pripoznal. da se je tekom let mnogo izprc-menilo; pa ne samo v naravnem, temveč tudi v kulturnem oziru, l.ice vasi Kor. Bela se je izpremenilo; pa tudi na obrazih delavcev se pozna, da je izmučeno ter vsled
vojne izmozgano!
t n če poslušamo da-
le na to, da prevalite občinske dajatve na rame bogatinov, da podprete najemnike proti hišnim gospodarjem, da začnete z velikopotezno socialno politiko v občinah. Občina v rokah proletariata je trdnjava proletariata v njegovem razrednem boju proti kapitalizmu. Zato v vseh občinah, kjer so nove volitve (kjer se volijo na novo vsi občinski odborniki), skrbite, da jih dobe v roke Vaši zastopniki, da bodo v njih delovali za proletarske interese.
V	veliko občinah, kjer je bilo razveljavljeno le nekaj občinskih mandatov, so razpisane le nadomestne volitve. Buržuazija hoče na ta način umetno povečati svoje število mandatov, ker bodo za tiste mandate, ki so bili voljeni le s proletarskimi glasovi, volile sedaj tudi ostale stranke. Udeležiti se teh volitev bi pomenilo, da proletariat odobrava to režimsko nezakonitost. Zatorej v teh občinah le preglejte volilne imenike in vpišite v nje proletarce, ki niso vpisani v njih, ter zahtevajte, da se izbrišejo iz njih kapitalistični pristaši, ki nimajo volilne pravice. Dolžnost zavednega proletariata pa je, da v protest proti tem neopravičenim nadomestnim volitvam te volitve bojkotira. Zatorej v vseh občinah, kier so le nadomestne volitve
ues nekatere elemente, nam pravijo, da je to kazen božja! Vprašam samo, kdo je več zakrivil? Ali ubogo in osleparjeno ljudstvo. ali oni ki so ga vodili? In fakt jt, ko bi nas še danes vodili nekdanji, da bi nas še večkrat zadela ista usoda! Zato niso bile brez pomena besede: (napis na vencih.)
»Vojna zadala uant težke udarce, mir, sloga, naj združi vse proletarce!« _
Če komu veljajo te besede, veljajo vt največji meri vam Beljani! Poglejte v zgodovino in z gnusom se boste obrnili od onih, ki so vas nekdaj vodili! Da, mnogo se je izpremenilo v zunanjosti pa tudi v srcih. Kak razloček prvega maja nekdaj —• in danes!? Z radostjo sem opazoval proletarske množice, ki so korakale skozi \ as v lepem redu. Rudeči prapor jim je kazal pot in godba jih je % veselimi zvoki navduševala. Kljub slabemu vremenu so le zavedni delavci pokazali svojo dolžnost, da se niso ustrašili vremenskih ne-prilik. Da bos pa sposobna ostala ti proletarska masa uspešno se boriti, vedi, da je »moč veda!« Te se nidtamo oprijeti, da bodemo sposobni za nadaljnje boje. — Toda če boste iskali prave izobrazbe prt »Mikelcu«, tedaj vam bodi povedano, da zaželjene bodočnosti ne boste dosegli. Proč ud demagogije in njenih podrepnikov, ker ti so oznanjevalci teme in moralnega su ženjstva. »Osvobojenje delavstva je delo delavstva samega!« To naj bo naša parola!
Proletarec.
Jesenice. Proslava letošnjega i. niaj» je bila pri nas še zadosti povoljna kljub deževnemu vremenu, pri katerem je za-dobila kovinarska rudeča zastava svoj naravni blagoslov pri svojem prvem pohodu v naravo, kar upamo da ji ne bode niti najmanje škodovalo, pač pa zna koristiti pokretu jeseniškega proletariata. Vsled slabega vremena se je moral obhod preložiti na popoldne, kateri se je tudi vršil ob 2. uri. — V zadnji štev. »Del. novic«
.■»e j<’ \ rinil» pomota, tako da izgleda kakci da bi se shod vršil šele zvečer; dejstvo pa je, da se je shod vršil že dopoldne ob pol to. uri na katerem sta bila govornika ss. l.envcž in Koren prav burno pozdravljena od navzočih zborovalcev. Oba govornika sta bila dosledna v svojih izvajanjih, tci sta žela po izčrpanem dnevnem redu živahno odobravanje. — Med drugimi raznimi govorniki je tudi neki sodrug pozval, da naj sc manifestira na ta dan tudi za zopetno uveljavljenje delavskih zastopnikov, jkateri so bili pri volitvah v konsti-ituanto izvoljeni, katere pa je današnja Jugoslovanska reakcionarna vlada razve« Ijavila: kateri predlog je bil z navdušenjem sprejet. — Sodr. Mulej, kot predsednik shoda pozove navzoče, da sc vznak sožalja in spoštovanja nap rani ruskemu proletariatu povesijo zastave in da naj si navzoči snamejo svoja pokrivala, katerem« pozivu se navzoči tudi odzovejo, na kar zasvira kovinarska godba delavsko himno kar je napravilo na navzoče globok utis. — V znak sožalja vsled žalostnih razmer, katere vladajo za svetovni proletariat, t. j. Stavka Celjskih kovinarjev in pa bedno stanje ruskega proletariata, ni jeseniško zavedno delavstvo priredilo nikake zabave, ter se je omejilo samo na zbirko za gladu-joče v Rusiji. — Končno pa moramo pohvalno omeniti tudi jeseniško kovinarsko godbo, katera se je vztic nalivu tako sijajno izkazala, kar nepretirano lahko trdi; mo, da so med godbeniki požrtvovalni ^odrugi, kateri se zavedajo svojega razreda, kar nam daje up, da bode jeseniški proletariat napravil tudi v kulturnem ozjru svoj razmah, ter se s tem tudi končno osvobodil iz okov sužeusiv.t , ga oklepa naša reakcionarna vlada potom »Obznan« in zakoni o zaščiti države na eni strani, na drugi strani pa inozemski izkoriščevalec — kapital, pod tirmo^K.I.D. katera iz profitarskih ozirov krajša življenje tako delavcu, kakor njegovi deci. kar pa upamo da se mu bode v doglednem' času tudi povracalo z obrestmi.
Jeseniški proletarec.
Krmelj. Tukaj pri nas se je praznoval prvi majnik nad vse svečano. Delo je po čivalo popolnoma. Ob 2. uri popoldan sc je vršil pri gosp. Papežu majski shod, kateremu je predsedoval sodr. Bajc, kol zapisnikar pa sodr. Kragelj. V obilnem številu zbrani delavci med njimi tudi rudarski uradniki so z največjo pazljivostjo sledili govoru sodr. Močilnikarja iz Rajhenburga, ki je v svojem govoru orisal križev pot delavstva tekom kratkega časa kar živimo v ujedinjeni Jugoslaviji, (lahko pišete tudi odkar živimo v takozvani svobodni Jugoslaviji) ter naštel vse krivice, ki sc gode delavnemu ljudstvu. Posebej se je dotaknil tudi razmer v Rusiji, in poživljal zbrano delavstvo naj si odtrga od ust kaj malega in naj isto žrtvuje za stradajoče v Rusiji. Za njim je pojasnil sodr. Bajc prizadevanje (I. rudarske skupine pri rud. glavarstvu v
Celju v korist delavstva. Nakar se je shod zaključil z Živijo klici na 1. maj. — Po shodu se je nabrala lepa vsota za gladujoče v Rusiji, kateri znesek smo odposlali na »Zvezo rud, del.« v Trbovlje, da ga oni pošljejo na pristojno mesto. Za praznovanje 1. maja smo se pomenili s klerikalci, da bomo imeli skupno shod, toda na dan
1.	maja so se poskrili in tako pokazali, da jim ni nič za enotno fronto proletariata.
Rudar.
Tržič. M), aprila jt- bila v dvorani konzumnega društva slavnostna predstava .Drama štirih revnih sten«. — 1. maja je bil ob 7. zjutraj sprevod. Mnogoštevilni* množica zavednega proletariata jc kora kala z rudečimi zastavami ob pokanju topičev. Zborovanje se je vršilo pred »Del. domom« pod predsedstvom sodr. župana Padarja. Govorili so sodr. Marčič, Drgatn. in Stegnar. Vsi govorniki so zahtevali Izvedba sklepov berlinskega kongresa treh internacional in povdarjali pomen skupnega nastopa in enotne fronte celokupnega razredno-zavednega delavstva na podlagi najostrejšepa razrednega boja. — Popoldne se je vršila veselica v korist gladujo-čim v Rusiji. Vse prireditve so se izvršile v največji slogi iti v vzornem redu.
Jurklošter. Tudi pri na> imamo zelo krute izkoriščevalce, ki izsesavajo našo kri in širijo svoje premoženje v neskončnost. Tukajšnja židovska nemška firma Faltei ima 180 uslužbencev, kateri so sužnji nem-ško-židovskega kapitala. Da naše trditve, tudi dokažemo, navajamo sledeče:	Plača
moškim je 4 K na uro in ženskam pa 2 K. Povrhu tega pa velja tukaj protizakoniti tourni delavni čas. Razume se, da pri taki plači trpi delavstvo velikansko pomanjkanje. Stanovanja so pravi brlogi, tako da mora spati v sobi, ki ima 5 me 12 oseb. Tega izkoriščanja mora biti konec! Naša rešitev je pa le. v nezavisnih. močnih strokovnih organizacijah.	Delavec.
Trbovlje. Treba je pri nas, da se zave den proletarec oglasi v par besedah in izpove javno, kar mu leži srce. Pri nas J<; malo rudniško podjetje, ki nima zavednih delavcev ampak kršitelje delavskih žuljev. Prišel je za nas najlepši praznik »Prvi maj«. Ves trboveljski delavski razred vseh treh internacional se je udeležil tako lepe sijajne manifestacije in shoda. Govorili so razni govorniki, ki so v par potezah očrtali delavsko krizo. A pri nas je pol obrata delalo in niso videli, ne slišali nič od shoda ampak samo tisto večno ropotanje tovai-ite. Bog jim odpusti, ki ne vedo, kaj delajo, kršijo pogodbe, ki so \ veljavi. Prišel je predpostavljeni gospod in pregovoril ubogega tlačana oziroma sužnja, da dela. De tal je za tri šihte, govori! jim jt- na dušo, če ustavijo delo, se pokvari peč, ki mora potem stati več dni. kar dela velikansko škodo, to zna gospod dobro povdariti. Če pa .-lučajno narediš napako, le kaznuje /■ denarno globo, pa mu noben ubog trpin iz možgan in kosti ne odgovori:	»Gospod,
tudi zame jc velikanska škoda, zaradi tega bodem trpel pomanjkanje, a gospod pa nima usmiljenja do delavnega ljudstva. Tembolj se mu pa sinili kapitalizem, ker je prav izvrsten zaščitnik izkoriščanja. Zatorej zbudite se iz spanja in ne plavajte tam za luno in ne prodajajte za denar de lavskega praznika, ki je edini v letu. Da bi se zavedal vsak delavec vsaj ono treijino toliko, kolikor naš gospod za dobiček tovarne, vsak bi rekel: »Če stoji tovarna pat nr, ni moja izguba, temveč kapitalistična.« Premisli, ako delaš celo leto, to je črez 350 dni, v mes imaš 52 nedelj, veliko pravnikov, ko delaš vedno po 2—.? šihte, lahko toliko prihraniš in rečeš: ne, na delavski praznik ne bodem delal, praznoval ga bodem v družbi s svojimi zavednimi sotrpini.
Tovarniški delavec.
Kočevje. V rudokopili kočevske republike se uvajajo včasih prav čudne, nove metode. Posebno v polpreteklih časih, ko je delavstvo bilo brez vsake organizacije in torej tudi brez vseh pravic. Do sedaj so se na primer rabile tu po vseh rovih odpi-te svetilke. Sele v zadnjem času je prišel g. inženjer Keck na to. da je v klobju precej eksplozivnih plinov, in da se morajo rabiti le varnostne svetilke. To je res lepo, ali imamo, le 57 varnostnih svetilk, jamskih rudarjev je pa 260 zaposlenih v rovih. —s Strelni stroj je le eden in še la napol pokvarjen, kakor pravijo rudarji »invalid brez penzije«, torej ga jc dosegla ista usoda, ki je sojena nam, če več tie_ bomo mogli vzdigovati krampa. Treba bi bilo prt prav. ki nas varujejo pred eksplozijam, za rušenje izkopov, posebno potreben je električen stroj za 40 do 60 strelov, a takih strojev pri nas ni . . < Zato je učeni g. Keck ukazal, naj se strelja s strelnimi vrvicami. Vsakdo ve kakci je to nevarno za rudarje. Ali naj bo to kaka varnostna odredba za jamske delavce.
Bog ve v kakih rudarskih šolah je bil S. Keck, da se je navzel take modrosti?
Gosp. Keck se je pa dobro izobrazil pri kranjskih »Janezih«, kjer je bil »re-zervelajtnant«. Ce delavci kritizirajo učene varnostne odredbe, ali st sploh upajo med delom govoriti, se precej oglasi njegov »HalPs Mani!«
Gospod Keck, delavci »‘»V X?v. 1 brezpravni sužnji, kakor so bili Vaat rekruti. Torej se naučite občevati z ljudmi, ki pošteno delajo, čeprav niso zrasli na dunajskih parketih, kakor vi. _
Gosp. Keck ima tudi čudno navado, prisluškovati, kaj se delavci med seboj po-
govarjajo, da bi ja ujel kako besedico <> komunizmu.
Mi delavci imamo le eno pot, da dosežemo izboljšanje neznosnih razmer \ rudniku in da se rešimo nepotrebnih ?i-kan od strani raznih Keckov. In ta je močna neodvisna, strokovna organizacija, v kateri se morajo združiti vsi delavci lto-čevskega rudnika. Od g. Kecka se je nauči) hoditi od daleč gledat rudarje po noči p svetilko v žepu tudi inž. Stock. Razlika je )e ta, da so »brenlufti« po noči v rovih bolj nevarni, kakor pri dnevnem kopu nn bagerju.	Kočevski	rudarji.
Kočevje. Na naše dopise iz Kočevja se je tukajšnja gospoda zelo hudovala. Mi ne pišemo v javnost, ker smatramo to za nekakšno šalo temveč pišemo, da opozarjamo prizadete kroge, da ne mesremo v teh žalostnih razmerah več izdržati. Pa poglejmo! Razsvetljava iz kolodvora na rudnik in na rudniku samemu je tako pomanjkljiva, da se nahaja človek zlasti v deževnem vremenu v življenski opasnosti, ako ga vodi pot po noči po teh krajih. Razume se, da sc pri taki slabi razsvetljavi večkrat dogajajo manjše nesreče. Tudi stanovanja so v tako mizernem stanju, da so bolj podobna hlevom kakor človeškim prebivališčem. Sobe v katerih stanuje 12 do 22 ljudi se ribajo in čistijo samo dvakrat na le-to._ Ker se voda ni temeljito posušila, temveč zlezla pod pod, tako da sedaj gnijo deske in ta duh lahko v prostem času rudar v svojo zabavo udihava. Slamnice se prcmetijajo tudi samo dvakrat na leto, tako da delajo rudarju po noči kratek čas različne četiri in več nogate živalice. V slučaju dežja morajo prebivalci hitro nastaviti posode, da prestrežejo dež, ki prav pridno, kaplja v sobe. Kako naj bo potem čudno, ako dajemo duška svojemu opravičenemu nezadovoljstvu javno v časopisje. Pa naj se sedaj hišnik Mavrovič jezi ali ne.
Kako se z nami postopa navajamo samo en slučaj. Neka ženska je nesla pai trhlih in gnilih drv domov v naročju. Ko jo je srečal g. Stepan, ki ponavadi zmerja naše delavce z »vindiše hunde«, je začel na njo kričati in divjati, da so to drva rudnika in ne njena. Uboga ženska je pokleknila m ga prosila usmiljenja ali vse priprošnje niso omehčale njegovega trdega srca.
Dobro bi bilo, da bi se taki hišniki, ki so kruti in nimajo usmiljenja z nami ubogimi trpini zamenjali z že ostarelimi delavci, ki bodo pravilno razumeli naše težave in nadloge. — Ne psujte čez nas, temveč pomagajte nam raje, da bo nezadovoljnost in govoričenje od naše kakor tudi od vaše strani kmalu izginilo.
Kočevski rudarji.
Kočevje. Dne 23. aprila na shodu so se nabirale podpore za štavkujoče kovinarje v Celju. Zanimivo je, da se tega shoda niso udeležili ravno tisti delavci, ki se vedno širokoustijo s svojim socialpatriotizmom. V zadnjem času jt: žandarmerija stikala za naročniki »Delavskih Novic«. Opozarjamo tamošnje okrajno glavarstvo, da si natančno pogleda ustavo in tozadevne predpise in svoje organe tudi v tem smislu natančno poduči, ker ni v interesu reda in
rada, da sc delavstvo po nepotrebnem razburja in muči s preiskavami.
Mengeš. Pri nas se gospodari prav p«-metno. G. Vahtar je prodal oziroma .'.spustil lepo posestvo za hiralnico v MengSu. Dobile so jo v roke usmiljene sestre, ki si_ gradijo sedaj krasno palačo, ki stam miljone in iniljone. Imele bodo lep samostan in obširna posestva. Tik samostan* je zapuščena tovarna nekdanje Staretovi pivovarne, ki bi lahko dajala stotinam delavcev in delavk zaslužka. Namesto, da bi se popravila ta tovarna, ki bi dajala zaslužka celi okolici, se gradijo krasne palače za samostane oz. za klerikalne zasuz-njevalnice. Za samostane grade palače, ti pa ubogi suženj, trpin izkoriščan, moraš prebivati v vlažnih in temnih luknjah, ker nimaš denarja za človeško prebivališče.
Delo vodi zidarski mojster Jos. Seršen. Zidarji so prevzeli akordno delo nekaj kubičnih metrov zida. Mojster je pac mnenja, da morajo ostati pri njem cclo poletje, če imajo akordno delo 111 zadržuje materija!, da zidarji ne morejo dovršili hitro dela. Prosili smo ga dvakrat, naj preskrbi cementa. Prvič (26.IV.) se je izgovarjal, da ga dobi v par dnevih, drugič je rekel, da bo ccment 1. maja. Mislil je pač, da bo zidarje tako prisilil, da bi delali
11,1 dan 1. maja, na največji- praznik zatiranih in le malo jih je bilo, ki so delali. 3.V. smo zahtevali, naj nam preskrbi cement, ali pa naj izmeri koliko kubičnih metrov smo naredili in naj nam iih izplača. Tedaj je bil ogenj v strehi. Opsoval nas je na najgrši način. Sramota za olikanega mojstra je, tako postopati z delavstvom. Končno nas je nahrulil, da smo komunisti in naj le gremo. Mi smo mu mirno odgovorili; »Plačajte, potem pa adijot« Dela se 10 ur na dan, mojster pa ne plačuje nadurnega dela za so odstotkov višje, kakor to zahteva zakon, češ, da on tega zakona ne pripoznava.
Opozarjamo gospoda mojstra, naj ut postopa tako nesramno z delavstvom.
Vi pa stavbinci, zavedajte se in glejte kako postopajo »krčšansko-katoliški« mojstri z Vami!
Naj žive neodvisne strokovne organizacije! Naj žive »Delavske Novice«.
Delavec.
Gorje. Zadnjič smo imeli prav čudno službo božjo. Iz Ljubljane je prišel g. Kalan in namesto, da bi podučil bogatine, naj ne greše, s tem da prikrajšujejo svojini uslužbencem zaslužek in naj več ne izkoriščajo tako ubogega ljudstva, je začel udrihati in grmeti proti delavstvu, ki nečc nič slišati o tem, da bi bilo v skupnih organizacijah s kapitalisti in buržuji, kakor to delajo tisti nezavedneži, ki se zbirajo v Koroščevih organizacijah. Tako dolgo je prt-digoval proti socialistom, da je velik del delavstva, ki ni hotel več poslušati tega zmerjanja v cerkvi, odšel. Le tako naprej gospod Kalan, če hočete, da bodo cerkve prazne in da bo delavstvo spoznalo, da je danes katoliška cerkev v prvi vrsti braniteljica kapitalistov in ne oznanjevalka Kri-stovega nauka. Kristus je trgovce pognal iz templja, vi jih pa tam branite. Odlagajte maske! Nam je to tudi prav.
Več gorjanskih delavcev.
prilagodeno njihovo gospodarstvo. Z razvojem kulture so se počasi tudi zvišale potrebe. Tako je k prvotnemu gospodarstvu lovu in ribolovu prišlo poljedelstvo spojeno z obrtjo in trgovino. V najnovejšem času pa industrija v spoju z gospodarstvi ostalih perijod popolnoma zadošča današnjim potrebam.
Iz razvoja narodnega gospodarstva v produkcijski smeri, razvidimo, da se je gospodarstvo tako razvijalo, kakor so 10 zahtevale vedno naraščujoče in sc izpo-polnujoče potrebe človeštva.
Na podlagi prometnih gospodarskih sredstev
pa je razvijalo narodno gospodarstvo -iedeče: Prvotno je lahko krilo vsako gospodarstvo svoje potrebe s svojo lastno produkcijo, bilo je sicer v spoju z drugimi gospodarstvi, vendar so se pri tem izmenjavali le naravni pridelki. To gospodarstvo se imenuje na podlagi izmenjave le
naravnih pridelko\ naturalno gospodarstvo. Sčasoma pa sc je pokazala potreba po nekakšnem izmenjalnem sredstvu, kajt« z razvojem kulture je bilo eno gospodarstvo vedno bolj vezano na drugo. Kol izmenjalna sredstva, ki so obenem določala tudi še ceno dobrin so se v početku porabljala kožuhi, sol, dragoceno kamen"? itd., dokler ni ta vsled delitve in velikosti nepripravna izmenjalna sredstva izpodrinil kovan denar, po katerem sc imenuje ta perijoda narodnega gospodarstva tudi denarno gospodarstvo. Vendar je da!nji razvoj gospodarstva zahteval novo še boli praktično izmenjalno sredstvo. Promet se je počasi razvil na podlag osebm-aca upanja v zvestobo in vero. To gospodarstvo, v katerem je ostal tudi še denar kot izmenjalno sredstvo, predvsem pa je služil kot cenilno sredstvo dobrin, se iui nuje kreditno gospodarstvo.
Prihodnjič bodemo obravnavali od kr.-teri h činiteljev je razvoj in prospeh n arodnega gospodariva odvisen.
Dnevne vesti.
Socialna šola.
Zadnjič smo razpravljali, kaj je to narodno gospodarstvo in kako tvorijo vsa narodna gospodarstva skupaj svetovno gospodarstvo. Videli in ugotovili smo na podlagi današnjega gospodarskega stanja, da je prospeh poedinih narodnih gospodarstev odvisen od vseh drugih gospodarstev.
Da bodemo pojem narodno gospodarstvo popolnoma razumeli, sc moramo
poglobiti v njegov razvoj od pamtiveka pa do danes.
Na podlagi produkcije
se je razvijalo narodno gospodarstvo sledeče: V prvih časih so se ljudje pečali samo z lovom in ribolovom, da zadoste svojim potrebam. Mi vidimo, da so bile potrebe človeštva v tej najstarejši peri-jodi jako enostavne in temu je bilo tudi
— O novem volilnem redu je razpravljala v soboto konferenca ministrov. Predlaga se sedaj, naj bi se volilne liste postavljale po okrožjih, kandidati pa po okrajih.
— Posojilo v znesku 150 milijonov dolarjev sklepa naša vlada z ameriško banko »National City Bank«. Za ubogi proletariat bo prišlo od tega denarja ubogo malo.
— Za velika župana za ljubljanski in mariborski okraj prihajata v poštev zagrizena demokrata dr. Kramer in dr. Kukovec.
Tiskovni sklad: Primožič 2 Din, Pristav Janez 75 p., Papež Martin 2 Din, Špacapan 5 Din., Bizjak Anton 10 Din., Cigler Jakob 1 Din., Kalham-mer 3 Din., Zemljak Miha 9 Din., Urar Peter, Gradišar Jože 12 Din., Šitikov Uršula 2 Din., Kobentar Albin 5 Din., Ulčar Alojz 2.50 Din., Maleušk Ivan
2,50 Din., Mulej Ivan 2 Din., Koritnik Marija 2 Din., Mlakar Janko 1 Din., Bručan Martin 1 Din., Starin Jožef 5 Din., Kovač Anton 2 Din., Bočko Ivan, Trbovlje zbral 250 Din., Cepelnik Franc
1	Din., Neimenovani 4 Din., Kač 2 Din., Galjot 2 Din., Gašič Teodor 1 Din., nabrali na Jesenicah S. U. in R. F. 15 Din., Kobentar Albin 5 Din.. Smolej Ivan 1 Din., Ujčič Anton nabral v veseli družbi 13 Din., Divjak Andrej 5 Din., Juglič 2 Din., prodani zveski v Ljubljani in v Trbovljah meseca maja 1145.75 Din. Skupaj 1529.50 Din.
2 a ruske gladu j oče so darovali: Osterman J. 5 Din., Jereb Anton 5 Din., Kovač Franc 10 Din., Baloh Franjo 5 Din., Zigler Jakob 10 Din., Neimenovan 10 Din., Kač 2 Din., Kokalj Viktor 9 Din., Robec 10 Din., Pustotnik Franc
3 Din., Gradišek Ivan 2 Din., Gradišek Jakob 3 Din., Cimerman Ivan 1 Din., Kozjek Ivan 2.50 Din., Neimenovan 71 Din., Cepelnik 5 Din., nabrali v Kranju sodrugi:	Mohar,	Oman,	Hafner, Vre-
ček, Kerč 237.50 Din., Zveza rudarskih
delavcev, Trbovlje 207.25 Din., obiskovalci Rožnika 1, maja nabrala g. Pilili
110.50 Din, Babnik Franc 7 Din., Kragelj Franc 17.50 Din., Povirek Franc 10 Din., Ulčar Alojz 10 Din., Šilikov Aleksa 5 Din., v Radečah, na majski proslavi zbral V. A. 52.50 Din., zbirka 1. maja Zv. Rud. del. v Kočevju 312.23 Din., Jože Vidič nabral 31.50 Din., Lednik Ivan 2.50 Din., Bajc nabral v Krmelju 17.50 Din. Skupaj 1170.50 Din. Prejšnje 1828 Din. Skupna vsota
2998.50 Din.
KOČEVJE.
Dne 7. V. je intervenirala depilacija »Zveze rudarskih delavcev« pri nadziratelju rudnika inženjerju Stocku v zadevi nekega brez razloga odpuščenega delavca. Inženjer Stock, rodom Nemec, zvesti pristaš in častnik bivšega despotnega razbojnika \Vti-helma, nas je v nemškem jeziku ozmerjal in potem izjavil, da ne prizna predstavnikov rudarjev, ki so po zakonu naše države potrjeni.
V	imenu Z. R. D. apeliramo na gospoda pokrajinskega namestnika, «?-se vendar podvzame energične korake proti takim nemškim nadutežem, ki živijo na plečih že tako izmozgajies*
jugoslovanskega proletariata in stresajo svojo onemoglo velenemško jezna ubogega slovenskega delavca.
Češarek Ivan
preds. Z. R. D. v Koče^t-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sodruge dopisnike prosimo, da p -šejo obširneje dopise s tinto in sam' po eni strani.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Poživljamo sodruge, ki še niso poravnali denar za kolportirano majske številko, da to store čimpreje, ker moramo plačati tiskarniške stroške.
,V. Panin:
Prvi maj v caristični Rusiji.
Prvega maja so hoteli delavci v Vilni praznovati in demonstrirati.
Vojaštvo je zasedlo tako glavno kakor tudi postranske ulice, povsodi so patrulirali kozaki.
Delavcem se ni hotelo posrečiti, da bi storili kako večjo skupino, takoj so jih razgnali. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se prelože demonstracije na kak drugi dan.
Majhni skupini kakih tridesetih mož se je končno kljub vsemu posrečilo, da so se postavili v sredi ceste in razvili rdeči prapor in s klici: »doli z avtokracijo« poskusili priti naprej. Zbrano občinstvo je ploskalo in razlegal se je glasen, radosten »hura«.
Takoj so planili na demonstrante pristavi, policaji in dvorniki, jih pričeli aretirati in brezusmiljeno tepsti. Po dveh, treh minutah so prijezdili kozaki, obkolili zastavonošo in ga pričeli tepsti z nagajko. En del kozakov je skočil s konjev in ga tepla toliko časa, dokler ni padel, pa tudi pozneje ga niso še pustili pri miru. On pa je držal prapor in kričal: »Doli z avtokracijo«, dokler ni prišel ob zavest.
Dokler niso odpeljali aretirane in tepene k policiji, so jih neusmiljeno
tepli. Lica vseh so bila oblita s krvjo, na policiji pa so jih še enkrat kruto natepli.
Zaprli so jih v tako majhni celici, da se noben ni mogel usesti in so morali prebiti celo noč stoje.
Na večer se je pojavil na policiji guverner Val in se je obrnil na zaprte z naslednjimi besedami:
»Dober dan, vi židovska svojat. Kako sc vam godi? ... Ali bodete še ke-daj kaj sličnega počeli?... Jutri vas hočemo pošteno pretepsti,« tako je končal svoje besede.
Istega večera so v gledališču, kjer je bil navzoč tudi Val, vrgli iz galerije tiskane karte z napisi: »Čestitamo k prvemu maju, mednarodnemu prazniku delavcev!
Takoj je policija obkolila vrata galerije in od šestdesetih oseb, ki so bile tam navzoče, so jih osemnajst aretirali.
Drugo jutro so peljali vse aretirance na dvorišče policijskega poslopja. Val jih je ozmerjal na najnizkotnejši način in prokurer je imel govor in dejal, da so imeli povelje streljati, da so se pa bali, da ne bi ranili mimoidoče. Da si pa ti cepci ne bodo domišljali, da se jih boje, jih bodo takoj natepli.
Za tepenje je bila urejena posebna naprava; majhna deska je podpirala podbradek in drugo desko so utaknili v usta, da žrtev ni mogla kričati.
Zaporedoma so jih prisilili, da so se morali sleči. En kozak se je usedel žrtvi na noge, drugi pa na glavo in dva druga sta tepla od dveh strani. Mnogo se jih je pri tem onesvestilo, nato pa so jih spravili zopet k zavesti in nadaljevali s tepenjem. Dali so do petindvajset, trideset udarcev.
Doktor Mihajlov je določil, koliko udarcev lahko žrtev prenese; če se je izkazalo, da je dotičnik po eksekuciji še lahko vstal in lahko hodil brez tuje pomoči, so ga znova položili in ga tepli toliko časa, dokler se ni onesvestil. Da ga vzbude iz nezavesti, so ga polivali z vodo in nato so mu izročili karto z napisom: »čestitam k 1. maju.«
»... Ko so nas peljali iz celice,« opisuje eden aretirancev to barbarsko eksekucijo, »smo videli klop in mislili smo, da bomo morali mi prvi izpiti grenki kelih. Toda motili smo se. Potisnili so nas na stran. »Postavite jih na stran, naj gledajo, kako bodo vendar tepeni njihovi tovariši, pozneje ukrep,« je komandiral Val. Ravno nam nasproti je stala klop in poleg nje so ležale šibe, ki so zgledale kakor metle. Ob vratih je ležal še en kup šib. Guverner je ukazal dvema visokima, zdravima narednikoma, da se postavita na obe strani klopi, izbrana sta bila za rablja. Ko je bilo vse to pripravljeno, je vzel Guverner papir in čital neko ime. Pristav Snitko je takoj planil na
nesrečneža. Dva narednika sta ga slekla, ostali možje pa so ga prijeli jn položili na klop. Guverner je ukazal, ds ga počasi tepo in komandiral:	»pri-
četi!« I11 pričelo se je... Solze ms duše ... in hlastam po sapi... ravno*-' tako so ravnali z drugim in tretjim.. Nevem, koliko so jih natepli pred mano, mislim, da jih je bilo več kakor dvajset.
Nek učenec židovske duhovniške šole je izjavil, da ima srčno napako, toda zdravnik, doktor Mihajlov je dejal, ne da bi ga bil preiskal, da to nč nobena ovira, da bi ga radi tega ne smeli natepsti. Vsak je dobil petindvajset udarcev, razen onih, ki so se onesvestili, ti so dobili manj. Toda mam kakor dvajset udarcev je dobil same eden. Tri osebe, in sicer dva Žida in en kristjan, so dobili trideset udarcev. Poslednji ni dal nobenega glasu od sebe, ali onesvestil se je dvakrat. Po prvem onesveščenju so ga prenesli v drugo sobo; kmalu nato je prišel zdravnik in izjavil, da se lahko podelijo tudi ostali udarci, kar se je seveda tudi zgodilo. Kako močno se je teplo, se lahko sklepa iz tega, da je po desetih udarcih ostalo od šibe samo še gole steblo. Ce se je utrudil en birič, je stopil drugi na njegovo mesto.
Eksekucija je trajala celi dan ..
Zvezna tiskani« v L(«bl|anl.